tednik http://www.mandrac.si, urednistvo@mandrac.si ČETRTEK, 16.JULIJ 2009 / ŠTEVILKA 817, LETO XVII / POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 6310 IZOLA - ISOLA / CENA: 1,20 EUR 817 SMCE 1964 GRADBENIŠTVO m IZVAJALSKI INŽENIRING GMD MILANIČ DUŠAN S.P, mt-d^Untgnidb. gsm 041 633 987 (3 s'mobil Povej nekaj lepega ob sobotah od 9. do 13. ure v Izoli, Ljubljanska ul. 13, Izola, tel. št 040 410743 POOBLAŠČENI PRODAJALEC Pekama Haubi's Ljubljanska ulica 2 6310 Izola Tržnica Izola A Nagradna igra! Vsak teden v poletju! Vožnja z ladjo Subaquatic za 2 osebi! Gioco a premio! TUttr It settimane in estate/ Guida turistia in Subafuatkprr 2 penane! fodrufcnuaa o nafniM i*n na|drw v pekami HaukTk. L« •pedflcaitari dri glocs k trovN m pufri«. Oddelek za mlade bralce Otrok je kot nepopisan list: cel dan le spi, nič ga ne briga, ne časopis, niti revija, kaj šele kaka knjiga. Njegov čas še prihaja, na besede se navaja, na velike in male tiskane črke. Cicibane, Smrklje, Antene in Frke. Ko pa zrasel bo, ta otrok kratkih hlač, morda na vrsto pride tudi Mandrač... (dg) ,0 Nagradno vprašanje Kaj je ta reč? Odgovore nam sporočite na J email naslov urednistvo@mandrac.si. Tri s izžrebane pravilne odgovore bomo obda-° rili s čisto posebno sliko Izole! Koristne posledice neprimernega povabila napačnemu naslovniku Zagotovo seje vsakemu od nas že zgodilo, da nam je kdo delal uslugo, kije nismo potrebovali. Potem nas je postavil v položaj, ko ne vemo kaj storiti. Zahvaliti se mu ne moremo, ker nas je morda postavil v neprimeren položaj, kritizirati pa ga tudi ne moremo, saj nam je hotel dobro. (Mef) Verjetno je bil prepričan, da mi dela uslugo, tudi mladenič iz največje komercialne televizijske hiše, ki me je resenetil s telefonskim povabilom na sodelovanje v Kmetiji. Seveda sem ostal odprtih ust, ker me s kmetijo povezuje le zelo zgodnje otroštvo, ki sem ga ob vikendih preživel pri starih starših ali sorodnikih v Orehku ali v Že-jah. Zato pa me od kmetijstva ločuje množica stvari, v prvi vrsti pa moj bioritem s katerim bi polovico jutranjih kmečkih opravil zagotovo prespal. Še več stvari pa me ločuje od resničnostnega showa s tem imenom, saj še do dandanes nisem dojel bistva tega voajerskega početja, s katerim javnost spremlja zasebno življenje nekega posameznika. Najprej sem razmišljal, da gre za še eno v vrsti sprevrženih podob Amerike, ko pa je oprezanje sosede skozi luknjo v zidu postalo del zabave pri naših zahodnih sosedih, sem sklepal, da se je Amerika že preselila v Evropo. Ko se je Veliki brat naselil v naših krajih pa sem bil povsem zmeden. Najprej sem zagotavljal, da smo Slovenci preveč zadržani za sodelovanje v takšni oddaji, kasneje sem se ugriznil v jezik, ko sem ugotovil, da ne zmanjka kandidatov za sodelovanje v takšnem ustvarjanju navideznih zvezdnikov, še bolj pa takrat, ko sem izvedel, koliko ljudi se vsak dan v živo spremlja pospravljanje spalnice in ponoči čaka, da bo kateri od akterjev prdnil in se bodo o tem lahko naslednji dan pogovarjali v pisarni ali ob kavi. (nadaljevanje na 2. strani) NOVO Ambulanta za male živali Lara Trgovska ulica 4. 6310 IZOLA Tel 05 / 64 01 300 URNIK: vsak dan, tudi v sredo: 8.00 - 12.00 in 16.00 - 19.00 sobota: 8.00 - 12.00 l\/l OTO I\/1A>CX tel. 05/ 640 42 53 • Industrijska 11 • Izola JJEREEE3 AVTO CENTER ^ II @ BANKA KOPER komunala izda -isola Obratovalni čas odlagališča PONEDEUEK-PETEK: 8.00-19.00 SOBOTA: 8.00 -12.00 NEOEUA IN PRAZNIKI: ZAPRTO Dežurna služba V DELOVNEM ČASU - tel: 05/ 66 34 950 IZVEN DELOVNEGA ČASA - TEL.: 041/ 650 882 Pogrebna služba (24 ur) tel: 041/ 650 375 Dogajalnik (nadaljevanje uvodnika) Tudi kmečkega resničnostnega showa nisem spremljal več časa kolikor traja, da preklopiš iz enega na drugi kanal. Pravzaprav sem se zadržal le toliko, da sem slišal dialog in delček kakšnega para-sociološkega nakladanja, ki naj bi bilo nekakšna dnevna katarza vsakega od udeležencev. Ko sem po resničnostnih showih videl, da udeleženci nastopajo na različnih javnih prireditvah, kot da bi v življenju znali kaj drugega kot prdeti v postelji ali mlatiti slamo in, ko sem v resni oddaji videl prispevek o tem, kako ljudje obiskujejo kmetijo na Cerkljanskem, kjer je potekalo snemanje Kmetije in so celo razrušili leseno stranišče na štrbunk, ker se verjetno niso strinjali s končno “zmagovalko” tega početja, sem obupal in sprejel dejstvo, da smo pač taki. Toda, povabilo, ki sem ga prejel pred dnevi, mi je vendarle dalo še malo upanja. Izvedel sem, da naj bi bile zvezde tokratne Kmetije prave zvezde. Zaradi stroškov seveda tiste iz druge lige, takšne, ki bi rade sijale pa ne sijejo ali pa tiste, ki so že odsijale svoje pa bi zdaj rade ujele še malo zvezdnega leska. Pa organizatorjem nekako ne gredo stvari od rok. Nekdanje slovenske zvezde so očitno zadovljne s svojo nekdanjostjo, sedanje zvezde so že zvezde, bodoče zvezde pa še niso zvezde in potem to ni to. To, da so k sodelovanju povabili tipa, ki ga zvezdništvo niti malo ne zanima in ki mu doslej v svojih glasbenih ali kulturnih programih niso namenili niti sekunde televizijskega časa, priča o tem, da organizatorjem res kuzla v rit skače. Le zakaj ne naredijo resničnostnega showa o tem, kako iščejo udeležence resničnostnega showa pa jih ne najdejo? NOTARKA-NOTAIO Nana Povšič Ružič Kajuhova ulica 34 - Via Kajuh 34 6310 Izola-Isola Tel: (05) 6634-020 - Fax: (05) 6634-022 Obveščamo vas, da se je notarska pisarna notarke Nane Povšič Ružič preselila na nov naslov: Kajuhova ulica 34, Izola (v novi stanovanjsko -poslovni stavbi zraven Upravne enote Izola). Istočasno vas obveščamo, daje Notarska zbornica Slovenije na predlog notarke Nane Povšič Ružič v Uradnem listu RS št. 53/09 z dne 10.7.2009 razpisala prosto mesto notarskega pomočnika pri notarki Nani Povšič Ružič iz Izole. © OBČINA IZOLA - COMUNE DI ISOLA KABINET ŽUPANA - UFFICIO DEL SINDACO OBVESTILO ZAPORA NA SONČNEM NABREŽJU Obveščamo vas, da bo od dne 10.07.2009 do 30.08.2009 uveden nov prometni režim v Izoli, in sicer na Sončnem nabrežju in Velikem trgu. Na navedenem odseku bo vsak petek, soboto in nedeljo od 18. do 23. ure popolna zapora prometa. Sončno nabrežje bo v tem času namenjeno pešcem. Razlog za zaporo je povečan promet ob vikendih v smeri proti Velikem trgu, zaradi povečanega prometa in prezasedenih parkirnih površin pa je ogrožena pretočnost prometa in varnost pešcev. V času veljavnosti zapore vljudno prosimo občane in obiskovalce občine Izola, da upoštevajo navodila uradnih oseb. Mandrač gre na dopust Poletje tolče po plažah, vročina je nevzdržna, turisti so zasedli izolski vsakdan, izolani pa so se skrili, eni za klimatske naprave, drugi pa za ledenomrzle špricerje. Mandračevci seveda nismo izjema, in tako kot ostala človeška bitja, tudi mi v teh mesecih občutimo potrebo po odklopu. Urednika v senci smo že poslali na brezpogojni oddih nekam sredi Mediteranskega morja, še sami ne vemo točno kam. Ostali pa se bomo za dva tedna poslovili s to, nekoliko bolj poletno številko. Staroste med novinarji imenujejo to obdobje “čas kislih kumaric”, ker to je pač čas, ko se ne dogaja nič, o čemer bi bilo vredno pisati. S tem se strinjamo, in si zato vzamemo nekaj več časa za pripravo naslednje številke. Beremo se torej v četrtek, 30 julija. Aloha! IZOLSKA BOLNIŠNICA IMA NOV ULTRAZVOK V Splošni bolnišnici Izola, kjer na leto opravijo okoli 4500 ultrazvočnih pregledov, si bodo sedaj lahko pomagali tudi z novim ultrazvokom najvišjega kakovostnega razreda. Naprava je opremljena z visoko zmogljivimi frekvenčnimi sondami, ki omogočajo boljši prikaz sondiranega področja. Novi ultrazvok, ki je stal 120.000 evrov, bo služil diagnostiki ginekoloških bolezni, nadzoru nosečnosti in ugotavljanju sprememb na dojkah. SB Izola je ultrazvok kupila preko javnega razpisa, tretjino denarja zanj pa so zbrali z donacijami v zadnjih dveh letih. u Reagiranja Finančne kolobocije zavoda in razrešitev predsednice in člana Nadzornega odbora v Izoli Gospod Darko Grad, bivši podžupan, občinski svetnik, v.d. direktor izolskega javnega zavoda Center za kulturo, šport in prireditve (CKŠP) in lastnik vrste podjetij se boji, da bi Breda Pečan lahko v izolskem Nadzornem odboru (NO) prikrila sporne zadeve iz svojega županovanja, saj “sama zagotavlja, da preiskujejo samo zadeve po letu 2007...” in zato je tako njo kot Danila Markočiča treba “politično odstraniti”. Zanimiva je njegova izjava, da “imenovanje - in seveda tudi razrešitev -članov NO je politična odločitev občinskega sveta”, kar bi prevedeno v vsakdanji jezik pomenilo, da lahko občinski svet razreši posameznega ali kar vse člane NO brez kakršnegakoli razloga, ker mu pač niso po godu člani in članice, ker nadzirajo napačne stvari oziroma ker ne nadzirajo tistega, kar hoče večina svetnikov (ali pa en zelo pomemben svetnik ali pa morda župan?) v občinskem svetu. Če razlogov ni, je pač politična odločitev, kajne? Zelo jasno sem povedala, da se bom izločila iz nadzora vseh tistih zadev, ki so se dogajale pred 1.1.2007. To pa ne pomeni, da NO ne more uvesti ali da mu lahko jaz sama preprečim uvedbo nadzora nad zadevami, ki so se dogajale za časa mojega županovanja! V NO nas je 10 (deset) članic in članov in če se izločiva iz glasovanja o uvedbi nadzora za čas pred 1.1.2007 Markočič in jaz, je NO še vedno zelo sklepčen (ostaja osem članic in čla- nov) in NO lahko brez težav tak nadzor uvede in izvede, kadarkoli želi. Darko Grad lahko “svojemu” članu NO predlaga (naroči?), da zahteva kakršenkoli nadzor za obdobje pred 1.1.2007 in zgodilo se bo! Ne dvomim v to, da Darka Grada ni prav nič strah nadzora nad poslovanjem CKŠP, ki ga je začel NO. Zakaj torej taka ihta in zbiranje podpisov in nujno odločanje o razrešitvi dveh “zlih duhov” v NO že na seji 30. julija? Zakaj je bilo treba na vse načine preprečiti mojo izvolitev za predsednico in doseči izvolitev predsednika, ki ga od prve seje ni bilo na niti eni seji NO? Ali je NO vendarle dregnil v osje gnezdo in se lotil nadzora zadev, ki lahko zasmrdijo do neba? Ali je pravi razlog morda dodeljevanje poslovnih prostorov najnižjim ponudnikom, kar smo člani NO lahko izvedeli iz odgovora na svetniško vprašanje? Ali pa morda blokiran transakcijski račun CKŠP, kar smo člani NO izvedeli od upnikov, ki niso mogli priti do svojega denarja? Ali pa vprašanje, kako je bil izbran pripravljalen strateškega dokumenta za 40.000 EUR? Ali vprašanje, kdo in kako je plačal drsališče in kako smo do njega prišli? Morda pa naju je treba razrešiti prav zato, ker dobro poznava poslovanje občine in bi lahko s svojimi nasveti preprečila nepotrebno, netranspa-rentno in morda celo škodljivo trošenje javnega denarja v Izoli? Sicer pa pravijo, da je baje zadnje čase v Izoli bolje molčati, nič delati in potiskati glavo v pesek - tako vsaj ničesar ne vidiš, ne slišiš in ne veš! Breda Pečan 11. JULIJ - PRAZNIK OBČINE IZOLA Izolski občinski praznik jirivabil veliko število radovednežev Vsaka Občina vredna tega imena, mora imeti svoj praznik. Izola seveda ni izjema. Bilo je svečano, zastave so plapolale, ali pa vsaj trudile so se, da bi. Bil je jazz in bili so nagrajenci. Manjkal je le župan. V petek je Izola praznovala svoj praznik. Uradni praznik. 11 julij je namreč dan Izolske Občine. Na ta dan so pred 65 leti naši fantje prijeli za puške in harmonike ter odkorakali iz svojih toplih domov, v vojno proti fašizmu in fašističnemu okupatorju. Osrednja prireditev se je sicer odvila dan prej, v petek 10 julija, na Manziolijevem trgu, kjer je podžupan Bojan Zadel slavnostno podelil zlato plaketo Mestni Knjižnici Izola, ki jo je zastopala direktorica Marina Hrs, ter denarno nagrado Antonu Pavlovčiču. Na prireditvi, ki jo je povezovala novinarka Karin Sabadin, in ki je pritegnila veliko število izola-nov in izolank, sta bila v prvi vrsti prisotna tudi poslanca Zvonko Černač in Marijan Križman, kljub temu, da naslednje volitve niso ravno za vogalom. Po uvodnem govoru podžupana Zadela, ki se je prej omenjenima poslancema lepo zahvalil za prisotnost, in obenem poudaril pomen takšnega praznika za našo Občino, je že bil čas za nagrade. Mestna knjižnica Izola je dobila priznanje za izjemno delo na področju kulture, izobraževanja, vzgoje, spodbujanja prostovoljstva in vseživljenjskega učenja. Prva je na obali sprejela računalniško vodeno izposojo knjig, zelo aktivni pa so tudi v kulturnem življenju našega mesta z rednimi pogovori, delavnicami, potopisnimi predavanji in razstavami. Ob tem lahko dodamo, da bi morala nagrado dobiti že lani, ko so praznovali okroglih 50 let od ustanovitve, a so ji znane zdrahe okoli proračuna 2008 to čast preprečile, oziroma prestavile na to poletje. Anton Pavlovčič pa je dobil denarno nagrado v višini 2100 evrov bruto za izjemno delo na področju modelarstva in letalstva. Takorekoč celotno življe- nje je posvetil letalstvu, ko se je pred davnimi leti preselil na obalo, pa se je srečal še z njegovo drugo ljubeznijo, jadralnim modelarstvom. Je tudi še zadnji živeči ustanovitelj tehnične revije TIM, ki bo čez tri leta dopolnila okroglih 50 let, poleg tega pa je tudi živeča enciklopedija slovenskega in svetovnega letal- Občinska organizacija Zveze združenj borcev NOB je v soboto, za občinski praznik, pripravila tradicionalno srečanje pred Srednjo gostinsko in turistično šolo. Na srečanju je bila prisotna ministrica za obrambo Ljubica Jelušič, bili so gostje z vsake strani meje, tako Združenje protifašističnih borcev iz Buzeta, kot tudi tržaški ANPI ter še mnoge domače organizacije. Prisoten je bil tudi Izolski moški pevski zbor, predvsem pa sta bila prisotna zdrava nostalgija in pozitivno vzdušje. Prireditev je se začela z obvezno Zdravljico, v nadaljevanju pa so občinstvo s svojimi govori nasmejali in navdušili tako predsednik izolskih “borcev” Lucio Gobbo, kot tudi ministrica Jelušič, ki je še posebej poudarila pomen takšnih srečanj, ker človeštvo nikakor ne sme pozabiti na to, kar je bilo. Nato so svoj trenutek dočakali še ostali govorniki, ki so, po besedah Lucia Gobba, tokrat postavili rekord. A niso bile to le stva. Še vedno velja za vzornika in mentorja mladim modelarjem z vse Slovenije in je eden od pobudnikov za tradicionalno razstavo modelov letal v Lescah. Vidno zadovolnji Pavlovčič se je ob sprejetju nagrade lepo zahvalil Izoli in Izolanom. Večer se je nato nadaljeval manj formalno, z nastopom kvinteta Roberta Vatovca, ki je pričaral idealno jazz ozadje za perfor-mans priljubljenega vokalnega kvarteta 7+. Skupaj so odpeli in odigrali nekaj svetovnih zimzelenih in tako razveselili množico. Torej, glasba je bila, nagrade so bile in govori so bili kratki in jedrnati. Proslava kot se šika. AM besede v prazno. Mnogi so glasno poudarili pomen medsoseskih odnosov, predvsem s Hrvaško, saj menijo, da so za vse krivi le politiki. Prisotne je nekoliko presenetljivo nagovorila tudi hčerka ministrice, in borcem zagotovila, da se mladi še kako zavedajo vsega, kar so oni naredili za to državo in za mladino samo ter da so jim seveda neskončno hvaležni. Požela je, kajpada, močno odobravanje. Organizacija je ustanovila tudi posebno komisijo, ki je slovestno položila venec v čast padlim ob spomenik na trgu Padlih, uradni del srečanja pa se je končal z napevi Izolskega moškega pevskega zbora o, ki je, ob pomoči Marjetke Popovski, po nekaj partizanskih napevih odpel še obvezno Vstalo primorsko, ob zvenih katere so se prisotni častljivo dvignili v pozdrav. Nato je prišel čas za veselje. Zaigrala je harmonika, krožniki so se napolnili, kozarci pa tudi. Verjamemo, da so se tudi pridno izpraznili. AM Borci praznovali občinski in borčevski praznik 11 julij ni le občinski praznik. Je tudi dan Občinske organizacije Zveze združenj borcev NOB. Torej, je dan za proslavo. M/IAIDRAČ 4 Četrtek, 16. julij 2009, št. 817 ----------------------------------- Pisma s fronte Pismo z otoka, ki bi lahko bil Izola Nikar ne razumite tega mojega pisanja kot provokacijo. Nisem se lotil pisanja zato, da bi vam vzbujal skomine po takšnem dopustu ampak me je zagrabila želja po pisanju zato, ker je nekomu pač treba povedati nekatere stvari, saj same po sebi nimajo prave vrednosti. Tako kot možakar, ki se je čudežno rešil na samotni otok s Claudio Shi-ffer pa jo je po mesecu dni rednega seksa zaprtosil, da se preobleče v moškega, ker pač mora nekomu povedati, da seksa s Claudio Shif-fer. Meni se je zgodilo nekaj podobnega, le da Claudije ni bilo v bližini. Je pa bila stara družba arhitektov in soprog, ki preprosto ne zna ležati na soncu in kopičiti pigment ampak si kar naprej nekaj ogleduje in fotografira in analizira in primerja in tako naprej. Ker sem podobne vrste tič, čeprav nisem arhitekt, sem tudi tokrat opazoval predvsem ljudi, njihove navade, odnos do turistov in urejanje turističnega kraja nasploh in, hočeš nočeš, vse to primerjal z našim mestom in našo občino. Prvo presenečenje nas je čakalo že na Rodosu, kamor nas je domači letalski prevoznik “pretihotapil” med agencijskimi turisti, potem pa smo bili prepuščeni sami sebi oziroma taksiju, ki nas je odpeljal od letališča do luke od koder naj bi odpluli do našega malega otočka. Taksist je bil seveda Grk in je govoril angleščino, ki je spominjala na latinščino in italijanščino ki je spominjala na tisto iz izolskega vrtca z italijanskim učnim jezikom, kljub temu pa nas je varno, počasi in brez enega samega pritiskanja na sireno pripeljal do pristanišča, vmes pa še povedal, da tudi on odhaja na dopust na Symi, ki je najlepši kraj na svetu, ker je pač od tam doma. Grki dobro skrivajo pristanišča V pristanišču smo ugotovili, da Grki niso obremenjeni z nekakšnimi TIG-i ampak ima vsaka agencija svoje prospekte in svoj vozni red in tako ti ne preostane drugega, kot da greš od ene do druge in najdeš prevoz, ki ti ustreza. Našli smo ga dokaj hitro, le luke od koder naj bi izplul trajekt, nismo našli. In tako smo tavali s kovčki vred z enega konca starega obzidja do drugega, vmes spili nekaj frapejev oziroma njihovih hladnih kav, pa kakšno pivo in kupili nekaj sla- ščic ter prve spominke. Prijazni trgovci in mimoidoči so nas še naprej pošiljali z enega konca do drugega dokler nas nekdo ni poučil, da bo najbolje, če počakamo par minut do odhoda ladje in tam kjer bomo videli gnečo bo tudi naš prevoz. Zgodilo se je natanko tako in odhod je bil, vsaj zame, zelo emotiven, saj je bilo trajektu ime Proteus (človeška ribica), večina avtomobilov pa je na tablicah imela oznako PO (Rodos). Avtomobili so le prevozno sredstvo Če je bila vožnja s trajektom takšna kot kjerkoli drugje v Mediteranu pa je bil prihod v Symi nekaj prelepega. Stemnilo se je že in pripluli smo v majhen zaliv v katerem je brlelo nekaj luči javne razsvetljave, luči nad vrati hiš so dale obris mestu, sveče na mizah restavracij ob obali pa nekakšno magičnost. Pričakala nas je predstavnica agencije, ki oddaja počitniške hiše, nas pozdravila in že smo se vkrcavali v kombi, ki je nas šest in voznika Davida, čistokrvnega Angleža, sveže upokojenega elektroin-ženirja, strokovnjaka za vetrne elektrarne, odpeljal do sosednjega zaliva, kjer bomo preživeli naslednjih 14 dni. David je bil dober šofer slabega kombija, ki se mu niso niti vrata zapirala, ampak, kot smo kasneje opazili, na otoku pač niso občutljivi na to s kakšnim avtomobilom se vozijo. V glavnem imajo male fiate ali kakšnega malega japonca, kar je povsem razumljivo, saj je večina cest o otoku makadamskih in hudičevo ozkih. Pravzaprav smo se na tisti večerni poti v naš, slabe tri kilometre oddaljen zaliv, vozili med gostilniškimi mizami, stojnicami s spužvami in podobnimi lokalnimi spominki ter sprehajalci, ki se niso pustili motiti. David pa tudi ne in je lepo, brez trobljenja, počakal, da so ga opazili in se pomaknili na stran, on pa se jim je za prijaznost lepo zahvalil. Tako nekako, kot smo si mi predstavljali promet na Sončnem nabrežju, ki pa ga pešci, razen za ribiški praznik, nikoli zares ne osvojimo. Izjema je bilo obdobje pred nekaj sezonami, ko so ob večerih redarji nabrežje zaprli, in upati je le, da se bo ta navada ponovno prijela. Turizem ni vedno pobarvan v neon Veliko več prvi večer nismo videli, saj smo se pripeljali v še bolj temen kraj v katerem so gorele le skromne ulične svetilke in par luči v mali taverni ob naši najeti počitniški hiši. Nikjer niti enega svetlečega napisa, ne za pivo ne za turistično agencijo. Pravzaprav so vsi napisi, vsa signalizacija in vse opozorilne table na fasadah hiš, velikokrat napisane prostoročno in prav nič ne odstopajo od vedute kraja. Ampak, to smo zares spoznali šele naslednji dan, ko smo se odpravili v mesto po kavo in najnujnejše potrebčine, ki jih nismo želeli prevažati s seboj v letalu. Pa tudi smešno bi se nam zdelo, da bi se, skoraj na bližnjem vzhodu, zbujali z drogino kavo ali na- zdravljali s koprskim refoškom. Vsega tega imajo na teh otokih dovolj, le najti je treba, saj mesto ne premore neiti enega marketa velikosti našega soseda na Velikem trgu. Še največji je na pol manjši a v njem boste našli vse, kar človek potrebuje. Prevladujejo grški izdelki, od uvoženih pa sem opazil le Nutello in nemško pivo. V sosednji, še manjši trgovinici, sem kupil ribiški pribor in pribor za potapljanje. Vse skupaj ni bilo nič ceeneje kot pri nas, toda trgovina je bila tako založena, da v njej ni bilo prostora zame in za prodajalca. Vprašal me je, kaj nameravam loviti in ko sem mu povedal, da bo dobro vse kar ujamem mi je izbral najmanjši trnek, najmanjšo in najcenejšo palico in me poslal v sosednji market, kjer sem poceni kupil gambere za ribolov (v resnici gre za kozice, ki so premajhne za prodajo v ribarnici, ki je kar na prostem, nekako tako kot naša ob črpalki na pomolu). O treh šparih mikroskopske velikosti, ki sem jih ulovil po dveh dneh jutranjega mučenja na pomolu pod hišo bom raje zamolčal. Vendarle smo samo turisti Težko pa bom zamolčal prijetno razpoloženje v sosednji taverni, kjer smo, v spomin na tiste iz Sidra, najprej dobili izvrsten domači jogurt z medom, potem naročili najboljši tzatziki na svetu in vse dokončali s polnjenimi paprikami, ki so malo spominjali na tiste iz Sidra. Družina, ki vodi gostilnico nas je hitro vzela za svoje, a ne preveč, bolj z varne distance. Nasploh opažamo, da nihče ne rine v turiste, nihče nič posebej ne ponuja, celo v trgovini z oblačili se lahko sprehajaš pa te ne bo nihče nič vpraša, dokler ti ne vprašaš njega. Potem pa začutiš tisto nenarejeno prijaznost, ki smo jo pri nas že malo pozabili. Skratka, veseli so da smo pri njih, a nam zaradi tega ne bodo zlezli v rit. D.M. (naslednjič: turizem je kamenje) Projekt Vzajemna Upokojenci v prvi vrsti v boju proti privatizaciji Vzajemne Zveza društev upokojencev Slovenije je dvignila glas okoli domnevne privatizacije Vzajemne, Pričelo seje zbiranje pooblastil, s katerimi bi nato dosegli zamenjavo članov Nadzornega sveta, Izola in ostala Primorska pa seveda ni izjema. Tako seje na posvetu o“projektu Vzajemna" v Hotelu Delfin zbralo lepo število radovednih članov izolskega in ostalih primorskih društev upokojencev, ki so na glas povedali, kaj si o tem prevzemu mislijo, V torek je Pokrajinska zveza društev upokojencev južne primorske sklicala posvet okoli projekta Vzajemna. Kot je že znano, Zveza društev upokojencev Slovenije (ZDUS) bi rada preprečila, da bi Vzajemna zbrana sredstva uporabila v komercialne namene, v tem primeru je govora o razširitvi ponudbe na živ-Ijenska zavarovanja. Zgodba okoli Vzajemne se vleče že nekaj časa. Zavarovalnica se od ostalih velikih zavarovalnic razlikuje po tem, da ni delniška družba, temveč je “vzajemna”, je torej “last” vseh njenih članov. In teh je mnogo. Skoraj milijon, ki vsaki mesec plačujejo premijo v višino 23.84 evrov, sredstva, ki se na ta način zberejo, pa se nato porabijo v zdravstvu. Na ta način je torej zagotovljeno to dodatno zdravstveno zavarovanje. Če pa bi se ta sredstva porabila v komercialne namene, pravi Robert Rakar, član ekipe za podporo akciji projekt Vzajemna, bi prišlo do nerodne situacije. Uprava bi za novi program potrebovala kapital, ki ga nima, zato bi predlagala dokapitalizacijo podjetja, in ker mnogi upokojenci preprosto ne bi mogli prispevati več, od tistega, kar že prispevajo, bi peščica “tajkunov”, ki bi vložili vsak po milijon tolarjev, čez noč postala večinski, po Rekarjevih be- sedah kar 90% delničar Vzajemne. Dodal je tudi, da to ni nek potencialen scenarij, temveč z zagotovostjo vedo, da se stroj tudi že premika v to smer. Vzajemna je regulator cene Kaj bi to pomenilo v praksi, še dodaja Rakar, pa ravno tako ni nič kaj obetajoče, saj Vzajemna, kot največja zavarovalnica na tem področju, deluje tudi kot nekakšen regulator za cene, ki bi se, v primeru, da postane delniška družba, v iskanju dobička (kar delniške družbe pač počnejo) po vsej verjetnosti napihnila, posledično tudi pri ostalih ponudnikih. Rakar je še omenil, da se celo nekaj Se odpravljate na dopust? Ste se že znašli v situaciji, ko ste rekli: "Če bi le vzel s sabo tisti izdelek"? Pojdite mirno na pot z naslednjimi malimi in poceni izdelki: govori, da bi ponudbo dodatnega zavarovanja kar preprosto ukinili, kar je nedopustno. Ob vsem tem pa tu nastane še težava v situaciji, ko je kakšen član sklenil večletno pogodbo z zavarovalnim podjetjem, ki ob reorganizaciji le-tega, ne bi bila več veljavna. Rakar je posebej poudaril, da se pri ZDUS-u borijo tudi za delovna mesta, in da so upokojenci pri tej bitki v prvi liniji. Upokojencev je največ Upokojencev je v Vzajemni namreč več kot tretjina, pomembno pa je tudi to, da so med vsemi “vpletenimi” skupinami še najbolj organizirani. Zato so se odločili, da bodo zbrali vsaj 15.000 pooblastil, s katerimi bi Upravo prisilili v sklic izredne seje, na kateri bi predlagali zamenjavo Nadzornega sveta. Predsednica ZDUS-a Mateja Kožuh Novak je posvarila prisotne, naj čim bolj aktivno sodelujejo v zbiranju pooblastil. Ta pooblastila, ki so jih poslali po pošti, pa se lahko tudi fotokopirajo. Člani Vzajemne nanje vpišejo svoje ime in priimek (Rakar je ob tej točki prosil, da bi se pisalo s tiskanimi črkami), EMŠO, naslov s poštno številko ter številko zavarovalne police, ki pa jo lahko najdejo le na polici sami. V primeru, da niso prepričani, katera je, lahko to polje pustijo prazno. Predsednica Združenja je še posebej poudarila, da se je ZDUS lotil te zadeve v korist vseh uporabnikov Vzajemne, in tudi zato lahko te obrazce izpolnijo vsi njeni člani. Zaenkrat pa so zbrali že kakšnih 6000 pooblastil. Upokojenci v lepem številu Na posvetu, na katerem je bilo prisotnih lepo število članov društva upokojencev, so tako aktivno zbirali takoimenovane zbiratelje podpisov, ki bodo poskušali po svojih močeh pridobiti čimvečje število le-teh. Za to pa imajo časa do 31. avgusta, čeprav, pravi Mateja Kožuh Novak, bodo tudi vsa pooblastila, ki bodo prišla kasneje, dobrodošla. Rakar in predsednica sta nato prisotnim namignila še nekaj nasvetov za čimlaž-je iskanje članov. Nato so prisotni izpostavili še nekaj težav Društev upokojencev, na katera je predsednica z veseljem odgovorila, ter še enkrat več poudarila, da je trenutno projekt Vzajemna najpomembnejši, in zato so nekateri ostali načrti pristali na stranskem tiru. Posvet se je nato končal s kratko skupščino lokalnega Društva upokojencev. AM ALOE VERA ESI gel: Na naraven način umiija razdraženo kožo po sončenju. ZANZI pršilo: Tudi na prostem boste varni pred komarji. ICE POWER: Hladilni gel za pregrete mišice in sklepe. GERMOCID: Pršilo za razkuževanje površin v hotelskih sobah, straniščih... EASY ICE: Že ogreto hladilno torbo lahko ponovno ohladite kar na plaži. URIWELL: Ni problema, če vas tišči na WC v stoječi avtomobilski koloni. KLINION: V 2 minutah si umijete lase brez uporabe vode. Kristanov trg 1 • tržnica Tel. 05/ 64 040 64 URNIK ponedeljek, torek, četrtek in petek: 8.30 -15,00 V sreda: 8.30-15.00/16.00-19.00 sobota: 8.30 ■ 12.00 Jadranje Posdka Mikulin-Prinčič začela odlično Mitja Mikulin in Sebastian Prinčič sta odlično začela Mladinsko svetovno prvenstvo v razredu 470 v grškem Solunu. Prvi dan so organizatorji speljali tri plove, moške posadke, teh je 54, pa so razdeljene v dve floti. V svoji, pavi floti, sta jadralca Burje zasedla peto, prvo in četrto mesto, kar ju je uvrstilo na drugo mesto v svoji skupini. Naslednji dan ga je veter zagodel organizatorjem, tako da niso uspeli izpeljati nobenega piova, tretji dan pa sta dosegla šesto, petnajsto in deveto mesto, kar zaenkrat zadošča za skupno odlično peto mesto. Skupno vodi francoska naveza Bouvet-Mion, pred italijanskima bratrancema Luco in RObertom Dubbini, tretja pa sta ponovno francoza, Guilbaud-Haddouche. Če je zaenkrat vodilna posadka razred zase, pa so si ostale po točkah zelo blizu, tako da je še vse mogoče. Rezultati: 1 FRA 27 Bouvet-Mion 12 2 ITA 4 Dubbini-Dubbini 18 3 FRA 16 Guilbaud-Haddouche 23 4 GBR 846 Saxton-Kohler 24 5 SLO 21 Mikulin-Prinčič 25 6 GER 55 Naujock-Scheufler 26 7 ARG 109 Peri Brusa-Masseroni 27 Evropsko prvenstvo Optimistov končalo Konec tedna se je zaključilo Odprto evropsko prvenstvo v rezredu Optimist, ki je šest dni krasilo pogled na Strunjanjski zaliv. Mladi jadralci so v šestih dneh, v spremenljivih vetrovnih razmerah, izpeljali 11 plovov. Prvenstvo je organiziralo športno društvo Piran. V močni mednarodni konkurenci s tekmovalci s celega sveta, kar je že tradicionalno pri odprtih evropskih prvenstvih v jadranju, so najžlahtnejša odličja odšla v nemčijo, saj je pri dečkih zmagal Maximilian Hibler, med dekleti pa rojakinja Paulina Rothlauf. Slovenci se lahko veselimo ene uvrstitve med deseterico. Lea Janežič je bila med dekleti na končnem devetem mestu. Uvrstitve, predvsem moškega dela ekspedicije, so bile pod pričakovanji, a za to obstaja tudi razlog. Naši jadralci so namreč vajeni šibkejšega vetra, večino prvenstva pa je zaznamoval močen veter z visokimi valovi, ki vsekakor ni pisan na kožo našim mlajšim in lažjim tekmovalcem. Najboljši med dečki, Toni Vrščaj, bi vsekakor, ob primernih pogojih, lahko segel po najvišjih mestih, kar je v tistih nekaj plovih ob normalnem vetru tudi dokazal. A tak je pač šport. Nogomet V petek, 10. 07. 2009, je Občni zbor Mladinskega nogometnega kluba Izola imel redno skupščino, na kateri so imenovali novo vodstvo. Novi predsednik je tako postal Damjan Kreslin, ki je v našo sredino pripeljal nekakšen daljnoročni projekt, s svojim finančnim vložkom pa je omogočil, da bo MNK Izola v naslednji sezoni vpisal ekipo v četrto člansko ligo. V ekipi bodo igrali predvsem mladi izolani. Vodja mladinskih selekcij, morda pa tudi članske ekipe, bo Branko Zupan, ki je prišel v okviru projekta predsednika Kreslina, in je pred tem že treniral izolske dečke, znan pa je javnosti predvsem kot trener mladinske slovenske reprezentance. POGLED S STRANI jijše: Žarko Kovačič 3 . L' . Rezultati Odprtega evropskega prvenstva v razredu Optimist Dekleta: 1. GER 12302 Paulina Rothi 23,0 (7) 3 3 (8) 1 2 2 5 4 1 2 2. POL 1384 Sara Piasecka 37,0 7 1 13 1 3 (18) 2 1 3 (28) 6 3. ITA 7621 Francesca Cirillo 42,0 2 5 (13) 5 10 1 (28) 2 12 1 4 9. SLO 329 Lea Janežič 78,0 21 18 (23) 3 6 8 1 2 6 (23) 13 30. SLO 821 Eva Veber 137,0 (33) 29 (ocs) 8 23 10 8 23 12 3 21 37. SLO 954 Eva Peternelj 148,0 11 20 30 16 22 (ocs) 8 12 14 15 (37) 57. SLO 820 Lara Ros 204,0 24 34 18 12 29 (44) 20 (36) 25 29 13 69. SLO 829 Urša Kraševac 254,0 4(44) (44) 43 28 28 39 39 35 22 16 89. SLO 63 Lin Pletikos 323,0 32 47 47 (dns) (dns) 9 45 40 48 30 25 Fantje: L GER 12337 Maximilian Hibler 52,0 8 3 5 2 7 3 (bfd) 1 5 (19) 18 2. HUN 151 Benjamin Vadnai 61,0 5 16 6 (23) 2 2 5 6 (21) 12 7 3. USA 15462 Malcolm Lamphere 63,0 5 2 16 (22) 9 8 7 12 (45) 1 3 4. POL 1526 Konrad Lipski 65,0 11 (46) 5 17 1 (bfd) 2 4 5 8 12 38. SLO 298 Toni Vrščaj 197,0 3 34 23 40 26 18 (48) (61) 48 4 1 62. SLO 188 Matjaž Puh 267,0 25 23 4 45 10 (bfd) (bfd) 30 48 55 27 83. SLO 981 Dan Poljšak 301,0 6 50 34 (60) 32 21 40 (60) 60 35 23 91. SLO 59 Robert Brumec 315,0 28 47 43 31 32 26 47 (ocs) 30 31 (53) 93. SLO 64 DylanTidd 321,0 18 42 33 37 28 (bfd) 52 54 55 2 (68) 132. SLO 956 Gregor Gulič 473,0 51 49 59 (65) 43 47 53 (72) 54 64 53 133. SLO 957 Blaž Novak 480,0 60 59 (67) 61 66 45 21 62 (67) 43 63 139. SLO 950 Vitjan Bužan 518,0 63 (72) 53 59 53 58 56 (dnf) 55 62 59 Danes, bomo izvedeli, kdo bo novi selektor slovenskih rokometašev. Izbira je zelo ozka, glavni kandidat pa je g. Serdarušič. Drugo ime, ki pa se ga zadnje čase bolj malo sliši je, Boris Denič. Kot ponavadi, je že sedaj veliko tistih, ki jim Serdarušič ne »leži«. Morda, imajo celo svoj prav? Še vedno se namreč vleče tožba proti njemu v primeru podkupovanja, ko je bil trener Kiela. Vsak je sicer nedolžen, vsaj dokler ni pravnomočno obsojen. Lahko pa samo ugibamo, kakšne bodo reakcije v primeru obtožbe. Sicer pa, ima RZS še veliko drugih problemov. Še najbolj grozi finančna luknja, čeprav vodstvo obljublja hitro sanacijo, bo to v teh časi velik podvig. Vse je še kako vezano na uspehe reprezentance in je zato izbira selektorja »resna stvar«.Veliko se sicer ne bo dalo vplivati na odločitev predsedstva, zato se pustimo presenetiti. Slovenski klubi so svoje mozaike ekip v glavnem že sestavili. Po pisanju sodeč, je vsem uspelo uresničiti načrte. V glavnem pa tokrat drži, da bo ob manj Rokomet Blaž Vončina se seli v Španijo Vratar koprskega Cimosa in izo-lan Blaž Vončina bo v naslednji sezoni branil barve španskega prvoligaša Arrateja, ki je v pred kratkim končani španski prvi ligi zasedel 11. mesto. Prestop je na svoj način tudi nekoliko presenetljiv, saj Blaž v pretekli sezoni ni ravno blestel, a sam pravi, da je pač tako, zgodi se ti lahko ne najboljša sezona, to pa še nič ne pomeni. Za prestop naj bi bil “odgovoren” predvsem njegov stari mentor in nekdanji vratar izole Gojko Vu-činič, ki je še letos branil barve ravno Arratejo, ob koncu sezone pa je športne copate obesil na klin, obenem pa se spomnil na ravno na Blaža kot idealno zamenjavo. Na strani JD Arrateja piše tudi, da sta igralec in klub podpisala dvoletno pogodbo, z možnstjo, da se preMne po enem letu. Vsekakor pa gre za pomemben prestop perspektivnega igralca in predvsem izolana v eno najpomembnejših rokometnih sredin v Evropi in na svetu. Klub Juventud Deportiva Arrate je prvo rokometno moštvo v baskovskem mestu Eibar, ki šteje nekaj manj kot 30.000 prebivalcev. Pogovor z Blažem bomo opravili v eni izmed naslednjih številk Mandrača, časa pa ravno dosti ni, saj že prve dni agusta odpotuje v Španijo na priprave na naslednjo, pomembno sezono. denarju tudi manj muzike. Nekaj nejasnosti je se vedno pri sosedih v Kopru. Veliko igralcev je odšlo, vendar so nakupi bili obilni. Po imenih sodeč, bo ekipa zelo konkurenčna. Največja neznanka je trenutno ime trenerja, kajti Tominec še ni podpisal nove pogodbe za novo sezono. Mesto pomočnika trenerja pa je zapustil Vili Ban. Blaž Vončina se je odločil za Španijo in bo sosed nekdanjega Izolana Vučiniča. Prav v teh dneh naj bi Vučko prišel v Izolo in odpeljal Blaža s seboj v novi klub. Pri nas je trenutno rokomet odsoten. Kluba sta oddala vsakoletno poročilo CKŠP-ju in se poslovila do avgusta. Nekaj sprememb je znanih, člansko ekipo bo vodil Šolaja, sprememba pa se obeta tudi nižjim selekcijam. Ob prebiranju športnih člankov mi je padel v oči interviju s bivšim košarkarjem Ljubodragom Simonovičem (Ne delo). Veliko vas se ga ne bo spomnilo. Bil je član zlate generacije iz leta 1970. Še bolj pa je nekaterim ostal v spominu po tem, da je zapustil ekipo sredi tekmovanj na 01 leta 1972. Razlog je bil v porazu, kljub dokazanem dopingu igralcev nasprotne ekipe. V razgovoru o današnjem športu je zelo kritičen do športne industrije, katera pač zahteva rezultate ne glede na žrtve. Današnje športnike je kar poimenoval v moderne gladiatorje, kateri nimajo pravice niti razmišljati. Kot doktor filozofije je zelo poznan in morda nebi bilo slabo kaj povzeti po njemu. A MT(P-tehnicni pregledi v izou i JCj \ JL V J L J L AMTC d.o.o. Izola - Industrijska cesta 4f - Izola - telefon: 05/ 640 22 00 Ne, ni gorelo V torek je Izolo obkrožila vest, da se na Trgu republike nekaj dogaja. Priteklo je, seveda, veliko število radovednežev, ki so se nato z očmi uprtimi na bližnjo streho udeležili tekmovanja o ugibaju, za kaj se pravzaprav gre. Saj veste, nekaj se dogaja, nihče ne ve točno kaj, in zato je vsaka razlaga dobra. Tako smo izvedeli, med drugim, da je na strehi gorelo, da je mož davil ženo na strehi, da se je neka ženska zavezala za dimnik itd. Seveda nič od tega ni res, a je ugibanje vedno bolj zanimivo od resnice. Ta pa je, na žalost, zelo preprosta. Šlo je za medsoseski spor. Eden med mnogimi na tem istrskem polotoku. Posebnost le tega je pač bil ta, da se ni odvijal na korti za hišo, ali pa v kakšni betuli, in niti na sodišču se ni. Odvijal se je kar na strehi dvonadstropne hiše, kar je vsej zadevi ne le dodalo tisti kanček adrenalina, ki ga katerokoli nevarno in brezglavo početje pač doda, temveč tudi močno, zelo atraktivno vidljivost. Prišli so gasilci, prišla je policija, prišli so reševalci, prišli so redarji in prišlo je tudi nekaj članov občinske uprave. In s pomočjo skoraj vseh naštetih se je situacija rešila brez dramatičnih posledic. Nadaljevanje zgodbe pa, upamo, se bo nadaljevalo tam, kjer se takšne zgodbe morajo. Na javnih ustanovah. Na mojem je lahko smetišče Pišem z Malije, kjer so celo domačini nekulturni, tako kot marsikateri turisti (predvsem Slovenci z notranjosti). Danes sem videl na cesti soseda ki je v njivo peljal polno prikolico keramike, ki jo je nato odložil na svojo parcelo! Ko sem ga fotografiral se je jezil, češ, da to je njegova privat lastnina in da lahko dela na njej kar hoče! Kljub vsemu sem naredil fotografijo in napisal par besed zato, da storimo nekaj koristnega za zaščito našega okolja in proti nastajanju takšnih odlagališč. In teh je, po našem podeželju res veliko in kar sram me je, ker vem da take stvari delajo “Ištrijani” domačini, ki včasih narobe razumejo privatno lastnino, poleg njih pa so še hujši razni takoimenovani gradbinci, ki si na ta način krajšajo pot do bližjega odlagališča! Ni bila ena ampak dve šoli V 815. številki Mandrača ste objavili članek, kjer avtor pravi, da je bila pred 50. leti v Izoli samo ena osnovna šola. Pa bi vam rad povedal, da to ni res. Sam sem v tej šoli, ki jo omenjate 1957 leta končal 1. razred, moja razredničarka je bila prof. Pavla Mazi. Istega leta sem začel hoditi v drugi razred v šolo, ki se nahaja v Gregorčičevi ulici, razredničarka je bila Marija Brus. Stavbo sta si delili dve šoli. Slovenska in Italijanska osnovna šola. Za boljše razumevanje naj povem, da je imela slovenska osnovna šola v Gregorčičevi ulici svojega ravnatelja in učitelje (Ferluga Ivanka, Morato Nada, Bolje Jože, Kocjančič Marjan, .......). V to šolo smo hodili predvsem učenci iz starega mestnega jedra. V 5. razred so prihajali tudi učenci, ki so obiskovali osnovno šolo v Kortah (še ena šola v občini Izola). Šoli smo pravili “Stara Šola”, oni drugi, danes Vojke Šmuc (najstarejša stavba), pa smo rekli “Nova šola”. Ko so zgradili nove objekte šole Vojke Smuč, smo se preselili in tam sem končal 8.razred leta 1964. V Izoli, nas je še dosti, ki vemo kaj je nekoč bilo v tem kraju. Marjan Bole Tako je v sredo teklo po Cesti v pregavor. Menda je prišlo do napake, oziroma do nezgode pri prekopavanju vodovodnih cevi. Rezultat tega je bil čisto pravi izolski hudournik, ki se je z zavidljivo hitrostjo valil proti dolini in marsikaterega mimoidočega pošteno presenetil. Kako se bo zgodba končala, in kdo bo dokazal lastništvo nad hudournikom, pa bomo po vsej verjetnosti izvedeli v naslednji številki Mandrača. Andrej Jereb uspešen tudi v poslovnih vodah Toyota Motor Europe je po vsakoletni raziskavi med 2500 pooblaščenimi prodajalci, ki jo pomagajo izvesti tudi stranke, ko izpolnijo anketo o zadovoljstvu pri prodaji in poprodaji, nagradila najbolje ocenjene avtomobilske salone. Stranke so prodajalce ocenjevale na področju dobrodošlice v prodajalni, pa tesnih voženj, same prodaje vozila in pri točnosti servisnih terminov ter splošni skrbi za stranke. V Sloveniji je najboljšo oceno po raziskavi, ki jo TME opravlja tretje leto, dobil Toyotin salon Center Jereb iz Izole. Upokojenci prevzemamo odgovornost za Vzajemno Pozdravljeni zdravstveni zavarovanci Vzajemne! V ponedeljek ste prejeli naše glasilo ZDUS plus. V njem Vas naša predsednica ga. Mateja Kožuh Novak seznanja s problematiko zdravstvene zavarovalnice VZAJEMNA. O delu te zavarovalnice je v ponedeljkovi izdaji poročal tudi časopis ŽURNAL. Kot največja članica civilne družbe želimo po tej mirni poti - in ne z ulice - prevzeti nadzor nad delom in sredstvi zavarovalnice Vzajemna. Da bi to lahko dosegli, potrebujemo Vaš glas. Na ta način - s podpisom zahteve za sklic skupščine Vzajemne zdravstvene zavarovalnice, bi za člane nadzornega sveta imenovali svoje člane, ki bodo nadzorovali, da bo Vzajemna s svojimi sredstvi ravnala skrbno in v interesu vseh zavarovancev. Člane ZDUS, upokojence in druge še zaposlene vabimo, da oddate svojo zahtevo za sklic skupščine. Zahtevo pošljete na ZDUS, Kebetova 9, 1000 Ljubljana, jo prinesete na sedež Društva upokojencev, Plenčičeva 3, ali jo vržete v naš poštni nabiralnik. V kolikor obrazca s katerim dajete svoj glas ZDUS-u nimate, ga dobite na sedežu Društva upokojencev Uradne ure: ponedeljek od 9.00 - 11.00 ure; sreda od 15.00 - 17.00 ure, Predsednik Pokrajinske zveze društev upokojencev južne Primorske Marjan Pavlič! Predstavitev knjige o hidroplanih izolskega avtorja Srečka Gombača Izolane je od vedno fasciniralo morje, ta neskončna gmota atomov vodika in kisika, ki vsako poletje privablja gneče kontinentalcev, na naše in njihovo veselje. A obstajajo tudi izolani, ki na podoben način častijo letenje. Nova knjiga izolskega avtorja Srečka Gombača to samo še dokazuje. V torek, 14. julija, je ob 11 uri v prostorih Fakultete za turistične študije v Portorožu, tik ob nekdanjem bernardinskem pristanišču hidroplanov, potekala predstavitev nove knjige avtorja Srečka Gombača »TEKMOVANJE ZA SCHNEIDER-JEV POKAL ali kako je človek postal hiter«. Izbira lokacije predstavitve seveda ni bila naključna, a je žal terjala svoj davek, saj je bila udeležba nekoliko uboga, saj je avtor po poreklu Izolan. Knjiga je pravkar izšla pri Založbi Puhek, nosi letnico 2009 kot avtorjev prispevek k spominu na 100-letnico prvega motornega poleta Edvarda Rusjana v letalu EDA 1, ki sta ga izdelala skupaj z bratom Josipom. Slednja pa ni avtorjev prvenec o letalski zgodovini; pred tem je ob vstopu Slovenije v EU o domačih letalskih pionirjih napisal »Brata Edvard In Josip Rusjan iz Gorice- Začetki motornega Letenja med Slovenci«, ki je izšla v slovenskem in italijanskem jeziku in pa »Letala s sidrom - Hidroavioni v Portorožu in okolici«, ki je predlani izšla pri Tehniški založbi. Schneiderjev pokal Na preko 80 straneh so predstavljeni dogodki, kraji, ljudje, naprave, intrige in zapleti, katerih skupni imenovalec je Schneiderjev pokal, najbolj znano in prestižno hidroplansko tekmovanje v zgodovini svetovnega letalstva. Taka tekmovanja so v pionirskih časih imela namen popularizacije in spodbujanja tehnološkega razvoja letal in spremljajočih dejavnosti. Schneiderjev pokal oz. uradno “Coupé d’Aviation Maritime Jacques Schneider” je vzpostavil Jacques Schneider. Bogat letalski navdušenec iz nekdaj znane družine francoskih gospodarstvenikov, ki pa zaradi nesreče z dirkalnim motornim čolnom ni mogel sam tekmovati, se je odločil finančno in organizacijsko podpreti letalska tekmovanja., ki so se v glavnem dogajala v bližini mondenih letovišč na jugu Anglije, v Monte Carlu, neapeljskem zalivu, nam bližnjih Benetkah ter Chesapeak Bayu na ameriškem vzhodu in so imela odločilen vpliv za razvoj letal, kot jih poznamo danes. Posamična tekmovanja je v živo običajno spremljalo na stotisoče, v Calshotu celo poldrugi milijon navdušenih gledalcev. Pokal je bil le začetek Kronološki opis ponuja vpogled v dogajanja, ko je nekaj relativno majhnih skupin specializiranih raziskovalcev predvsem v Franciji, ZDA, Veliki Britaniji in Italiji za to skoraj dve desetletji trajajoče tekmovanje razvijalo par ducatov pravih tekmovalnih projektov. V dveh desetletjih so prav preko tovrstnih tekmovanj letalom povsem spremenili izgled: iz čudnih letečih konstrukcij so nastajala današnjim vse bolj podobna letala, njihovo hitrost pa so od začetnih 100 km/h spravili na preko 700 km/h. Knjiga je opremljena z bogatim izborom izvirnih fotografij in skic najpomembnejših takratnih vodnih letal v treh projekcijah, zaradi boljše primerjave narisanih v enakem merilu. Srečka Gombača smo povprašali o svoji strasti do letalstva: » Letalstvo me je zmeraj zanimalo, tudi poučeval sem v tej panogi, intenzivno pa sem se s tem začel ukvarjati po letu 2000, ko sem začel načrtovati knjigo o bratoma Rusjan, ki sta pravzaprav začetnika motornega letalstva v Sloveniji. So pa vsi zapisi o njiju na osnovi pripovedovanj tretjih, čaprav je Josip umrl šele leta 1953 v Argentini in ne bi bilo tako težko si zagotoviti pričevanja iz prve osebe.« Nastopal je tudi slovenski letalec Avtor nam je še zaupal, da imamo na v bližinii tudi slovenskega letalca, ki je na pokalu dejansko sodeloval, » to pa je gospod Giovanni Dugan iz Portoroža, star je 103 leta in sem tudi o njem napisal knjigo z naslovom »lem bei tempi-bili so lepi Časi«, ki pripoveduje o njegovem življenju. « Vglavnem gre za zanimivo in nezahtevno branje namenjeno vsakomur, ki ga zanimata svetovna zgodovina in tehnika. Avtorju se zahvaljujemo za povzetke iz knjige in zanimivo predstavitev. Knjigo Tekmovanje za Shneider-jev pokal je mogoče naročiti po povzetju na elektronskem naslovu: puhek.zalozba@gmail.com ali preko telefona, na številki: 041 613 299. Cena izdaje je 19 eur Za konec, pa še avtorjeva misel ob izdaji knjige: “Ljudje se običajno ne sprašujemo zakaj in kako jo prišlo do tehničnih dosežkov. Jih kar sprejmemo in uporabljamo, čeprav se za tem lahko skrivajo zanimive zgodbe. Tako je tudi z letali. N.pr.: kako je sploh prišlo do tega, da so letala postala tako hitra? In kod ter komu se je to dogajalo? Knjiga je prijeten in nezahteven izlet v svetovno letalsko zgodovino prvih desetletij prejšnjega stoletja, ki daje odgovore na ta vprašanja. ” Maja Cergol Na sliki je letalo Spitfire, ki je nastalo na temelju izsledkov glavnega angleškega inženirja pri tekmovanjih za Schneiderjev pokal. Tiho, tiho čas beži zaman vaju iščejo oči, solza, žalost, bolečina vaju zbudila ni, ostala je praznina, ki hudo, hudo boli v spomin VALTERJU in IVANU JERMAN Vaši naj dražji Izola, 15. j ulij 2009 Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo vedno ostal. ZAHVALA Mnogo prezgodj nas je po zahrbtni bolezni zapustil naš dragi in ljubljeni mož, oče, tast in nono Jožef Mamilovič (29.9.1937 - 8.7.2009) Iskreno se zahvaljujemovsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in nekdanjim sodelavcem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala za pisna in ustna sožalja, za cvetje, sveče in tolažilne besede v teh težkih trenutkih. Zahvaljujemo se osebju bolnišnice Izola, g.župniku za opravljen obred, pevcem za lepe pesmi, upokojencem Jagodja in Invalidskemu društvu Izola. Njegovi: žena Marija, sinova Jože in Dejan, nevesti Nives in Duana, vnuki Matjaž, Gabriel in Gaja Kulturniški smerokazi ALPE ADRIA JAZZ ENSEMBLE Michael Erian - saksofoni / Jure Pukl - saksofoni / Nevio Zaninotto - saksofoni / Andras Mohay - bobni / Renato Chicco - orgle Manziolijev trg Četrtek, 23. julij 2009 ob 21.00 uri V primeru slabega vremena koncert bo v Manziolijevi palači. Prireditelj: Italijanska samoupravna narodna skupnost Izola Pokrovitelji: Občim Izola / Ministrstvo za kulturo RS L’ALPE ADRIA JAZZ ENSEMBLE je skupina, ki se je oblikovala po vrsti nastopov v okviru ‘Alps Adriatic Jazz Nights’, ki so potekali v letu 2008 v Celovcu (Avstrija). Osnovni namen je bil zbrati glasbenike iz držav in regij članic Delovne skupnosti Alpe-Jadran - za koncertiranje in druga sodelovanja. Skupina je medtem postala »utečena«, nastopali so v mnogih regijah Alpe-Jadrana in so nedavno izdali zgoščenko z glasbo v živo. Člani skupine, ki prihajajo iz Italije, Slovenije, Madžarske in Avstrije, navdih za svoje sldadbe črpajo iz glasbenega izročila držav, od koder izvirajo. Na njihovem repertoarju lahko tako poleg njihovih lastnih, najdemo tudi skladbe iz klasičnega jazzovskega repertoarja, kot so na primer skladbe veličastnega Theloniousa Monka. RAZSTAVA Malija - nekdanja šola, opasilo 2009, nedelja, 19. julij, od 12.30 - 17. ure. Razstavljajo ljudski ustvarjalci: Laura Babič (umetno cvetje), Bruna Kocjančič (ročna dela), Karmelo Kleva (rezbarije) in Razita Kleva Ruzzier (slike, olje). galerija INSULA SMREKARJEVA20IZ0W,tel.05/641 5303 Vabimo vas na ogled pregledne kiparske razstave MATEJKA BELLE Zapuščina v Galeriji Insula v Izoli Drugi del razstave bo na ogled v Galeriji Herman Pečarič v Piranu. Razstava bo na ogled do 31. julija 2009. Galerija Salsaverde Gramscijeva 4 - vhod iz Velikega trga 1, Izola Vljudno vabljeni v petek 17. julija ob 20:30 na otvoritev razstave KUD Korenina v galerijo Salsaverde v Izoli. KUD Korenina iz.juuj-30. avgust 2009 V galeriji Salsaverde v Izoli se v petek 17. julija 2009 ob 20:30 odpira razstava članov Kulturno umetniškega društva Korenina. Na razstavi, ki bo na ogled do 30. avgusta, bodo razstavljena predvsem kiparska dela. Na otvoritvi bo razstavo predstavil Gorela Darjan. Kulturno umetniško društvo Korenina je neprofitna organizacija, ki so jo leta 2005 ustanovili umetniki in ustvarjalci z različnih kulturnih okolij. Korenina vzpodbuja intelektualno in strokovno izmenjavo izkušenj med umetniki in hkrati nudi možnost udeležbe vsem ostalim, ki jih ustvarjanje zanima. Društvo s svojimi projekti nudi priložnosti za ustvarjanje, druženje in spoznavanje umetnosti na različnih področjih. Namen društva je_promovirati vizualno umetnost preko kiparstva, slikarstva, grafičnega oblikovanja in glasbe. Gani si prizadevajo organizirati dogodke, ki bi obogatili in izboljšali dogajanje na kulturno umetniškem področju, še posebej za otroke in mlade. Težnja društva je vzpostavitev Kulturno umetniškega centra s širokim spektrom kulturno umetniških dejavnosti. Korenina zagovarja in promovira ustvarjalno življenje brez drog. Avtorji: Aljoša Golubič, Miha Pečar, Tadej Razingar, Elvis Padoin, Milan Marušič, Ursula Osojnik, Richard Chapo, Tapiwa Chapo, Tamara Rimele, Robert Kosmač, Matjaž Šušmelj Vaški odbor Malija in Kulturno društvo Korte MESTNA KNJIŽNICA IZOLA in KULTURNO DRUŠTVO “PETER MARTINC” KOPER vabita otroke od 8. leta dalje na začetni in nadaljevalni tečaj francoščine, ki bo potekal v pravljični sobi Mestne knjižnice Izola. Začetni tečaj se začne 2.10. ob 15.30, nadaljevalni 1 (Michelle, Karla) 1. 10. 2009 ob 15.30, nadaljevalni 2 (Maruška, Nejc) pa 7. 10. 2009 ob 18.30. Tečaji trajajo 30 šolskih ur. / Namenjeni so otrokom od 8. do 11. leta. Prijave sprejemamo v Mestni knjižnici Izola (66 31 283 ali 031 413 233 - Špela Pahor). Pridite, zabavno bo! 3.Evropski mladinski kongres :: 39 Congresso giovanile Europeo 25.7.ob 21.00, Lenka » Otvoritev s skupino Perpetuum Jazzile in plesnim nastopom Društva študentov invalidov Slovenije 27.7.ob 20.00, Vilaminček 'ex Tomnrix » Improvizacijsko gledališče PCI Alpha&Omega 30.7.ob 21.00, Nikoli vet Pub » Koncert skupine SoulJahz *DK G3lGrÌj3 Alga / Kristanov trgi “Izobilje” Aleksandar Stepanovič Brodschneider (olje na lesu, platnu, naravne barve na juti in platnu) Banka Koper - Koper Erik Lovko Galerija Krajcar fotografska razstava RIFLESSO DELL ANIMA Izolska kultura preko sakralnih objektov Letos bosta za obiskovalce odprti cerkev svetega Mavra in cerkev svete Marije Alietske in sicer z naslednjim urnikom: • Od ponedeljka do sobote: od 9.00 do 13.00 in od 15.00 do 19.30 ure • Ob nedeljah in praznikih: od 11.00 do 19.30 ure. V navedenem terminu bo v cerkvi svetega Mavra odprta tudi razstava Zakladi svetega Mavra, ki je letos obnovoljena in razširjena. S postavitvijo v dveh prostorih in delno vmestitvijo v sam prostor cerkvenega prezbiterija je omogočen ogled večjega števila predmetov in smiselnejša umestitev v sam sakralni prostor. Ogled razstave je brezplačen, prostovoljni prispevki obiskovalcev pa so namenjeni kritju stroškov projekta in restavriranju sakralne kulturne dediščine. Jona - društvo mladih kristjanov Mestna knjižnica Izola POLETNI URNIK 01.07.2009 - 31.08.2009 • TOREK, SREDA, PETEK 8.00 - 15.00 • PONEDELJEK, ČETRTEK 8.00 - 12.00 in 18.00 - 20.00 • SOBOTA - ZAPRTO Nastarejša slovenska šola slovenske Istre 190 let slovenske sole v Kortah V prejšnjih številkah Mandrača smo objavili prvo polovico zapisa Nade Morato o zgodovini kortežanske šole. Na vrsti je zdaj tretji del. Korte niso sprejele Italijanov Uradna poročila govore, da se domačini niso hoteli poitalijaniti in ne fašizirati: “Italijansko se v vasi ni prijelo, vaščani so vsi Slovenci, razen ene družine. Čutijo že staro in globoko nasprotovanje Italijanom. Na razmere slabo vpliva tudi prisotnost slovenskega duhovnika, ki ne skriva svojih sovražnih občutkov do nas. Otroci se srečajo z italijanskim jezikom šele v šoli, zato bi bilo dobro ustanoviti vrtec«. Zaradi takih razmer je fašistična oblast sklenila povečati potuj če-valni pritisk prav na šolo in leta 1930 so ustanovili vrtec. Odprla ga je princeza z Miramara - vojvodinja d’Aosta. Šolo v Kortah so poimenovali po Almerigu Fragiacomu, šolo na Maliji po Pasqualu Besenghiju. Zamenjali so vse učitelje. Njihov vodja je postal Giacomo Tommassoni, ki je bil fašistični veljak in škva-drist, po naravi surov, saj je pretepal otroke in tudi odrasle. Po sklepu nadzornika so začeli poučevati tudi verouk v italijanskem jeziku in to kar učitelji. V TEJ STAVBI je v solskem letu i8i9 .820 ZAČELA DELOVATI SLOVENSKA LJUDSKA SOLA Za župnika Karla Esiha to ni bilo sprejemljivo in je slovenski verouk leta 1928 prenesel v župnišče. Odslej so le v cerkvi brali in peli po slovensko. Duhovnik protiutež fašistom Kakšno nevarnost je pomenil slovenski duhovnik za poitali-jančevalno politiko oblasti, lahko razberemo iz poročil prefektov, ki se pritožujejo, da je v Istri preveč učiteljic, ki duhovnikom niso kos. Direktor didaktičnega okraja Piran je leta 1930 zapisal, da je na nekaterih šolah okraja (Kaštel, Sečovlje, Lucija, Šmarje, Malija, Korte) treba povečati število učiteljev, da bi povečali italijanski prodor med tamkajšnje prebivalstvo in širjenje italijanskega jezika med Slovenci. Prefekt za Istro pravi, da je treba odstraniti slovenske duhovnike, ki učijo v cerkvi slovenski jezik. Navaja, da so organom javnega varstva predali kortežanskega župnika Esiha za konfinacijo, vendar so ga pozneje izpustili. Izolski župan poroča leta 1933, da se razmere v Kortah niso spremenile, da župnik komunicira z ljudmi le v slovenščini in se izogiba stikov z italijanskimi učitelji, da ga motijo dvojezični napisi na križevem potu. Prefekt toži, da so na cerkvenih zastavah slovenski napisi, učenci da prihajajo v cerkev s slovenskimi knjigami, iz katerih pravilno berejo. Kortežanska mladina j e kij ub pri-zadevanju italijanskega učiteljstva slabo obvladala italijanski jezik. Ko sta leta 1934 fašistom dve dekleti v slabi italijanščini napisali anonimno pismo, so leti vso vas popisali z italijanskimi gesli, grozili ljudem in nekatere zaprli in mučili. Na Maliji dobili šolo Na Maliji so leta 1923 v zasebni hiši ustanovili italijansko šolo in leta 1934 podobno še na Ba-redih. Šolsko zgradbo je malijska šola dobila leta 1935. O njej govori spis, ki je tu v prevodu: ‘Te šole pred dvema letoma ni bilo. Na tem mestu je stal vinograd. Mi otroci smo hodili v šolo v staro hišo, kije imela ves strop razbit. Učiteljice zato niso bile zadovoljne in so napisale pismo županu. Župan je pisal Duceju, da je treba narediti novo šolo in Duce je rekel, da ja. Takoj so poklicali zidarje, ki so začeli delati temelje. Ko so prišli do strehe, so postavili nanjo zastavo. In ko so naredili vse, so prišli župan, direktor in prefekt. Zdaj ima ta šola dolg hodnik in tri velika okna na eni in na drugi strani. ” Med drugo svetovno vojno V takih razmerah se je pouk odvijal do razpada Italije septembra 1943. Po nemški ofenzivi oktobra 1943, so v šolskem letu 1943/44, poučevali do aprila 1944, le nekateri nevtralni učitelji, ostali so se umaknili. Z novim šolskim letom so šolo zasedli Nemci. Partizanske šole tu ni bilo mogoče organizirati tudi zato, ker so po razpadu Italije organizatorje odpora aretirali. Omenili bi lahko le poizkus “partizanske šole” v Cetorah, kjer je spomladi in poleti leta 1944, to je do svoje aretacije v avgustu, mladino v skritem zbirala Mira Kleva. Učila jih je pisati in peti partizanske pesmi. Zbiralo se je po 10 učencev, to pa je bilo kar lepo število za tako majhno vas. (Nadaljevanje prihodnjič) Odkrivamo skrite izolske vodnjake Nekateri že pravijo, da smo se lotili Sizifovega dela. In tudi nam se včasih tako zazdi. Pravzaprav nam v vsaki stari izolski hiši pokažejo, kje imajo, kje so imeli in kje so zazidali ali samo začasno zaprli vodnjak, štirno ali spino. Nekateri so jo zasuli, ker so spreminjali notranjost stavbe, drugi zato, ker so se tam zbirali komarji, tretji pa zato, ker jo je bilo treba velikokrat čistiti. Ampak zdaj se počasi zavedamo pomena teh vodnih virov in marsikateri izolski vrt zaliva voda iz podzemlja. Dušan Ambrož pridno zbira podatke o vseh že predstavljenih vodnjakih ali vodnih virih, Marjan Kralj je postal skoraj uradni fotograf akcije, vas pa prosimo, da nas še naprej obveščajte in korigirate. Telefon je 64 00 010, elektronski naslov pa urednitvo@mandrac.si. Četrtek, 16. julij 2009, št. 817 -------------—-----------------------------------------------Predzadnja KRIMINALNE ■ MALI OGLASI Vozila in plovila Recesija se pozna Neznani storilec je iz rezervoarja gradbenega stroja na delovišču v Livadah izvršil tatvino cca 150 litrov nafte in s tem lastnika oškodoval za dobrih 150 EUR. Self servis Iz bencinskega servisa v Izoli smo bili obveščeni, da je neznani moški v svoj osebni avtomobil natočil za 46 EUR bencina in iz servisa odpeljal brez plačila. Zaradi suma storitve kaznivega dejanja tatvine policisti zbirajo obvestila. Še huje kot kraja Neznani storilec je vstopil v bivalni objekt, kjer gostijo osebe s posebnimi potrebami. Na hodniku je pristopil do vozička, iz katerega je izvršil tatvino denarnice. Ukradli so telefon Oče 12 letnega otroka je naznanil, da so sinu na plaži izvršili tatvino mobilnega telefona. Namesto za plačo, državi Občan nas je obvestil, da delodajalec pretepa svojega delavca. Policisti so na kraju ugotovili, da je delavec svojemu delodajalcu sporočil, da ne bo več prišel na delo, ker že dlje časa ni dobil plačila. Delodajalca je to očitno tako razjezilo, da je delavca udaril. Policisti so mu zaradi kršitve izdali plačilni nalog v znesku 350 EUR. plačila odpeljal v smeri Kopra. Oddujil ji je kolo Neznani storilec je v zadnjih 14-tih dneh vstopil v kletne prostore več stanovanjskega objekta in iz enega od kletnih prostorov odtujil kolo znamke Specialized, tip Enduro SL Comp, črne barve. Lastnika je oškodoval za približno 2.000 EUR. Draga zabava Služba za varovanje nas je obvestila, da v Simonovem zalivu skupina oseb krši javni red, na njihova opozorila pa se ne odzivajo. Policisti so dvema kršiteljema izrekli globo. Največ si lahko pomagamo sami Neznani storilec je iz parkiranega osebnega avtomobila, na katerem je lastnik pozabil zapreti oz. dvigniti steklo, izvršil tatvino denarnice z vsebino. Zato velja ponovno izreči opozorilo občanom, da poskrbijo za samozaščitne ukrepe. Razno V preteklem tednu smo obravnavali še sedem poškodb vozil na parkiriščih, devet prometnih nesreč, od tega tri z lahkimi telesnimi poškodbami, pet zasegov prepovedanih drog, po eno kaznivo dejanja poneverbe, goljufije in ogrožanja varnosti ter dve kaznivi dejanji ponarejanja denarja. Self servis, drugič Iz bencinskega servisa so nas obvestili, da je voznik osebnega avtomobila znamke Audi A3 v svojega jeklenega konjička natočil za 39.63 EUR goriva in brez Alko lestvica 0.36, 0.39, 0.73, in 1.08 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka, zadnja dva sta bila pridržana. Ta posnetek ni pobran z interneta, temveč je nastal nekje med Divačo in Kozino. Posnela ga je poseba enota policije, opremljena z sistemom za videonadzor Provida. Motoristu so nekaj časa sledili, ravno toliko, da so izmerili njegovo povprečno hitrost, ki je dosegala srhljivih 174 km/h, ter ugotovili nekaj izjemno nevarnih manevrov, kot je recimo prehitevanje v škarje, ki ga vidimo na sliki. Končalo pa se je vendarle dobro. Motorista so ustavili, mu naložili globe v višino 1500 eur, za posladek pa še 20 kazenskih točk in ukrep prepovedi vožnje motornega vozila. Policisti bodo tovrstne nadzore opravljali tudi v prihodnje, in sicer na celotnem območju policijske uprave. Nadzore ne bodo izvajali zgolj na avtocestah, glavnih in regionalnih cestah, temveč tudi na lokalnih cestah in v naseljih. Zatorej, previdno. Objavljene in tudi druge Male oglase lahko prebirate na strani www. mandrac.si v rubriki mali oglasi. Nepremičnine IŠČEMO - Sem mamica s 17 mesečno hčerkico in nimava kje živet, zato zelo, zelo nujno iščeva streho nad glavo, saj iz dneva v dan ne veva kje bova prespali. Tel.: 070 865 998 - Mlad par brez otrok in redno zaposlitvijo išče v Izoli enosobno stanovanje do 400 Eur. tel 051 623 877 - V zameno za skromno sobo vam ponujam pomoč pri vzdrževanju hiše in vrta. tel 040 224 077 - V Izoli iščem dvosobno stanovanje velikosti do 45 m2 za daljše obdobje. Tel. 041 392 177 - Iščem garsonjero ali enosobno stanovanje v Izoli. Tel. 040 340 005 - Družina išče dvosobno stanovanje za daljše obdobje Tel. 040 224 077 - Štiričlanska družina v Izoli IŠČE dvo ali dvo in pol sobno stanovanje za daljše obdobje. Kontakt na tel. št. . 040 768 714 ODDAMO V centru oddam poslovni prostor v velikosti 38m2, kjer se trenutno nahaja notarska pisarna. Prostor je klimatiziran in ima ločene vse priključke.Mesečna najemnina: 600EUR. Poklicati na 041-249-806. PRODAMO - Prodamo lepo kmetijsko zemljišče (5.000 m2) nad portoroško marino (Portorož). Tel. 041 799 490. - Prodam Citroen Xara letnik 2002, dobro ohranjen. Cena po dogovoru, tel 041 653 946 - Kupim dobro ohranjen osebni avto, enoprostorec, s sedmimi sedeži. Tel. 041 608 765 Delo - Starejšim osebam nudim pomoč na domu na območju Izole (čiščenje in pospravljanje) tel 040 199737 - Nudim nego na domu. tel 051 235 947 - Nudim pomoč na domu starejšim osebam, čiščenje in pospravljanje. tel 041 686 703 - Nujno potrebujem kakršnokoli delo. Znam delati na polju in za stroji, sem zanesljiv in delaven. Tel. 031 792 316 - Mamica srednjih let, izobražena, čista, poštena, nudi pomoč v gospodinjstvu ali pomoč starejšim osebam pri vsakdanjih opravilih, najraje v Kopru ali okolici Tel: 041 234 591 Razno - Psička 3 mesece starega ovčja-ka PODARIM, tel 031 847 394 - Kupim MLADEGA OSLA. Pokličite na tel.: 031 322 913 - Zelo ugodno prodam 200 litrsko kovinsko cisterno za kurilno olje. Tel.: 031 349 826 - Podarim Jogi 160 x 190. Za prevoz poskrbite sami. tel 041 715 889 - V Izoli, za simbolično ceno prodam dekliško spalnico.Informacije na tel.št. 041321537 - Morda imate odveč pograd z dvemi ležišči? Mlada družina ga z veseljem odpelje. 041 275217 Spoštovani člani društva invalidov Izola Vljudno vabljeni v sredo 22.07. in 29.07. na društvo invalidov od 15.00 do 17.00 ure, kjer boste s svojim glasom usmerili Vzajemno na pravo pot in s tem postali aktivni ustvarjalci. Obveščamo vas tudi, da bo društvo zaprto v mesecu avgustu do 25.08. Lepo vas pozdravljamo in vam želimo lepe počitnice. Predsednica društva Jolanda Deško MANDRAC je tednik Izolanov Naslov: Veliki trg 1,6310 Izola, TRR: 1010 0002 9046 354 tel. 05/640 00 10, fax. 05/640 00 15, elektronski naslov: http://www.mandrac.si; email: urednistvo@mandrac.si Odgovorni urednik: Aljoša Mislej Uredništvo: Aljoša Mislej, Darjan Gorela, Boštjan Mejak, Žarko Kovačič, Drago Mislej, Marjan Motoh (karikaturist), Saša Stepanov (loto), Edvard Dečman (foto) tehnični urednik: Davorin Marc email: sektor.tehnika® mandrac.si Tednik izhaja v nakladi 2000 izvodov, cena 1,20 EUR. / Pollema naročnina: 29 EURO. Založnik: GRAFFIT LINE d.o.o., Izola; tel.05/ 640 0010 / Prelom: Graffit Line Vpis v razvid medijev Ministrstva za kulturo RS, pod zaporedno številko 522. NLB Družinski varčevalni paket Poslovalnica Izola Trg republike 3 Tel.: 05 663 06 00 ■H' NLB® www.nlb.si/druzinski-varcevalni-paket Občinski praznik v slikah Vokalni kvartet 7+ je ob pomoči kvinteta Roberta Vatovca navdušil občinstvo po uradnem delu proslave na Manziolijevem trgu. Zasedba Etno in Tranzit je v soboto prijetno presenetila z mladostno zagnanostjo, ki je sicer zelo folklorni program spremenila v pravi dogodek. Oskrbovanci doma upokojencev so prvi v Izoli začeli s praznovanjem Občinskega praznika. Ob pomoči izolskega moškegfa pevskega zbora so že v petek nekaj “naših” odpeli, slišati je bila harmonika in dobra volja. Otroci pa so prišli na svoj račun z lutkarsko predstavo Pozor, LOS!