Mojca Schlamberger Brezar UDK 811.163.6’367.623:81’42 Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta mojca.brezar1@guest.arnes.si DISKURZIVNI PRISTOP K PROBLEMU DOLO^NOSTI V SLOVEN[^INI Kategorija dolo~nosti je bila v slovenskih slovnicah iz konca 20. stoletja obravnavana predvsem s formalnega stali{~a, ne pa s stali{~a diskurza. Za njeno kompleksno prepoznavanje jo je treba natan~no definirati diskurzivno, saj strukturalne analize ne dajejo zadostnega vpogleda v problematiko. Diskurzivno gledanje na problem dolo~nosti v sloven{~ini osvetli primere rabe dolo~nih oblik, ki na prvi pogled niso zajeti v definiciji »dolo~no je, kar je `e znano« – to so primeri anafori~ne ter deikti~ne rabe, ki vklju~ujejo elemente, ki so dostopni tudi iz stvarnega konteksta. Hkrati pa opozori na velik razkorak, ki se v sloven{~ini pojavlja med govorjenim in zapisanim jezikom in ki je najverjetneje vzrok za mnoge napake, ki se pojavljajo v primerih, kjer je treba izbirati med dolo~no in nedolo~no obliko. 1 Uvod Kategorija dolo~nosti v sloven{~ini je na videz neproblemati~na kategorija. V zavesti jezikoslovcev, ki so se z njo ukvarjali, je ujeta v abstraktni »sistem jezika« z inherentnimi pravili. V zavesti obi~ajnega uporabnika jezika pa je zreducirana na mnenje, da v sloven{~ini ni ~lena in da dolo~no obliko izra`a pripona -i v imenovalniku, in ~e gre za ne`ivo, tudi v to`ilniku ednine za mo{ki spol – dolo~eni vam vedo povedati, da kategorija sama ne obstaja. Uporabnik jezika je v pisnem izra`anju ujet v formalna slovni~na pravila, ki se ukvarjajo s predpisovanjem dolo~ne oziroma nedolo~ne rabe pridevnika in ki v spontanem govoru niso razlo~evalna. Razkorak med pisno in govorjeno podobo jezika je tolik{en, da se v pisnem jeziku zelo pogosto sre~amo z odstopanjem od norme. Kategorija dolo~nosti pa je danes ve~krat izpostavljena, ko gre bodisi za u~enje jezika bodisi za prevajanje pri jezikih v stiku, kjer je dolo~nost v enem jeziku bolj eksplicitno izra`ena kot v drugem. To uporabnikom povzro~a te`ave. Zato bomo v nadaljevanju prikazali kategorijo dolo~nosti v sloven{~ini v okviru diskurza. Kot temelj nam bo slu`ila funkcijska slovnica C. S. Dika (1989), kjer diskurzivna obravnava dolo~nosti v grobem velja za vse jezike, razlika med njimi se ka`e le v na~inih izra`anja. Vsak jezik ima dolo~ena sredstva za ozna~evanje znanega, `e omenjenega, dosegljivega v kontekstu, oziroma novega, neobstoje~ega v pragmati~ni informaciji in podobno. Jezik in slovstvo, let. 49 (2004), {t. 5 36 Mojca Schlamberger Brezar 2 Dolo~nost v diskurzu Diskurz, naj bo pisni ali govorjeni, nam v naj{ir{i mo`ni definiciji pomeni besedilo v kontekstu izrekanja (prim. Adam 1992). Analizo diskurza bomo bolj kot na generativno-transformativni model, v okviru katerega se je pojavila v osemdesetih letih preteklega stoletja, navezali na kontekst pragmatike in funkcijske slovnice. Funkcijska paradigma (Dik 1989: 4–7) pojmuje jezik kot rezultat socialne interakcije. Sporazumevanje poteka po naslednji shemi (po Diku 1989: 8): Govorec in naslovnik med sporazumevanjem delita velik del pragmati~ne informacije. Ta je lahko splo{na, situacijska ali kontekstualna. Splo{na ali dolgoro~na pragmati~na informacija vsebuje informacije o dejanskih in umi{ljenih mo`nih svetovih. Situacijska pragmati~na informacija je povezana z govor~evo in naslovnikovo percepcijo bitnosti ob sporazumevanju, kontekstualna informacija pa je po Diku povezana s sobesedilom. V nadaljevanju bomo za vse tri uporabljali izraz kontekst. Sporazumevanje poteka sodelovalno: govorec tvori sporo~ilo, ki vsebuje sporazumevalni namen, katerega se naslovnik trudi dekodirati. Seveda morata oba upo{tevati sodelovalna na~ela sporazumevanja (Grice 1975). Govorec oziroma tvorec naj bi predstavljal bitnosti na na~in, za katerega misli, da bodo naslovniku najla`e dostopne. Informacija, ki jo podaja, mora biti zadostna za naslovnika do te mere, da mu omogo~a izbiro nanosnika, ki ga ima v mislih in ga opisuje govorec, med vsemi drugimi mo`nimi in potencialnimi nanosniki v sporazumevalni situaciji (Dik 1989: 185). Zato govorec opisuje nanosnika na ta na~in, da izklju~i vse ostale, ki ne ustrezajo opisu. Tvorec pa naj bi se trudil, da rekonstruira govor~ev sporazumevalni namen. Govorec oziroma tvorec naslovniku ne sme dati niti preve~ niti premalo informacije (Grice 1975). Primera (1, 2): (1) Daj mi to! (2) Daj mi svin~nik, ki sem ga pozabil pri tebi prej{nji teden, ko sva skupaj delala doma~ o nalogo! ^e je diskurzivne informacije premalo, naslovnik ne bo mogel izbrati med mo`nimi nanosniki; v primeru (1) morajo biti izpolnjeni vsi pogoji v kontekstu oziroma situaciji, da naslovnik lahko identificira nanosnika, na katerega je tvorec pokazal s kazalnim zaimkom. ^e pa je diskurzivne informacije preve~, bo to ote`ko~alo sporazumevanje (primer (3)): Diskurzivni pristop k problemu dolo~nosti v sloven{~ini 37 (3) Daj mi svin~nik, to je tisto, s ~imer pi{emo! Seveda opis ne more temeljiti na naslovnikovih potrebah, ampak temelji na govor~evi oceni naslovnikovih sposobnosti, da iz dane informacije dolo~i nanosnika. ^e je nanosnik nekaj, o ~emer govorec in naslovnik `e govorita nekaj ~asa ali pa je povezan s kontekstom izrekanja, bomo o nanosniku rabili minimalno informacijo (primer (1)). ^e pa je nanosnik v danem diskurzu {e nov, potrebuje ve~ informacij, da ga identificira (primer (2)). Primer (3) predstavlja v kontekstu pripadnikov na{e civilizacije redundantno informacijo. V~asih je za identifikacijo nanosnika potrebnih ve~ informacij. V primeru (4) je o~itno, da se besedna zveza »tisti svin~nik« lahko nana{a na ve~ kot enega nanosnika, v primeru (5) pa nanosnik za naslovnika ni dovolj jasen prav zaradi pomanjkanja {ir{ega konteksta in govorec poda dodatne informacije: (4) A: Prosim, daj mi tisti svin~nik. B: Kateri svin~nik? A: Tistega rde~ega na stojalu. B: Izvoli. (5) »Kaj pa je to?« je radovedno vpra{al [a{ in pokazal tank. »Tank,« je odgovoril Drej~ek. »Kaj pa je tank? « »Tank je oro`je,« je odgovoril Drej~ek. »Spredaj sta top in strojnica, zadaj motor, notri pa vojaki. Vojaki streljajo: Bum! Bum! Bum! « Vid Pe~jak, 1992: Drej~ek in trije marsov~ki. Ljubljana: Mladinska knjiga. Na splo{no obstajata dve vrsti rabe izrazov v diskurzu: 1) oblikovanje nanosnika Govorec rabi izraz I, da omogo~i naslovniku oblikovanje mentalne predstave o vsebini izraza (primer (5) zgoraj). 2) identifikacija nanosnika Govorec rabi izraz I, da naslovniku pomaga identificirati nanosnika, ki je na nek na~in govorcu `e dosegljiv v kontekstu izrekanja (primera (2) in (4)), bodisi da je dostopen v sobesedilu (anafori~no dosegljiv) ali v sotvarju (deikti~no dosegljiv). Posledi~no lahko govorimo o oblikovalnem oziroma identifikacijskem nana{anju. Za prvo so tipi~ni nedolo~ni izrazi, za drugo pa dolo~ni. ^e pogledamo primer (6), gre najprej za uvajanje, potem pa za identifikacijo nanosnika: (6) V~eraj sem na na{em vrtu videl ~rno ma~ko. Danes sem jo / ma~ko / to ma~ko/ to `ival spet opazil. Informacije za oblikovanje oziroma identifikacijo nanosnikov naslovnik dobiva iz {ir{ega ali o`jega konteksta sporazumevanja: iz »dolgotrajne« pragmati~ne infor 38 Mojca Schlamberger Brezar macije ali trenutne situacije, ki jo naslovnik zazna s ~uti (primer (7)) ali jo izpelje iz sobesedila (primer (8)): (7) Vidi{ mo{kega v zelenem puloverju? (8) Hotel sem odpreti vrata, pa nisem mogel najti klju~a. Povezanost pojmov v primeru (8) lahko razlagamo s samostalni{ko asociativno anaforo, ker vemo, da pri odpiranju (odklepanju) vrat obi~ajno rabimo tudi klju~, pri anafori v primeru (9) pa gre za konceptualno anaforo (gl. tudi Riegel, Pellat in Rioul 1994). (9) Na{o ma~ko je povozil avto. Nesre~a ji je pustila nepopravljive posledice. Oblikovanje in identifikacija nanosnika v diskurzu se odslikujeta v razli~nih rabah: splo{ni ali generi~ni (primer (10)) in posebni, ki se deli na specifi~no in nespecifi~no. Specifi~na raba ozna~uje nanosnike, ki se jih da identificirati kot dolo~ljive v situaciji (primer (11)), primer si lahko zami{ljamo kot odgovor na vpra{anje Kje je moj pes? ali podobno, vsekakor gre za bitnost, ki je tema govorne izmenjave. Pri nespecifi~ni rabi pa se nanosnik nana{a na katero koli bitnost, ki izpolnjuje pogoje iz opisa (primer (12)). (10) Pes je ~lovekov najbolj{i prijatelj. (11) Tvojega psa sem videl na vrtu. (12) Na vrtu sem videl psa (enega psa) . Zgornja shema je prisotna v vseh jezikih. V nadaljevanju si bomo ogledali, kako se shema ustrezno oziroma neustrezno uresni~uje v slovenskih diskurzih. V primerih spodaj je prikazana ustrezna (primer (13)) oziroma neustrezna (primer (14)) raba elementov za izra`anje dolo~nosti (pod~rtala M. S. B.): (13) Do nedavnega je veljalo, da je otok Cres drugi najve~ji jadranski otok, najnovej{a mer jenja pa so pokazala, da sta otoka Cres in Krk povsem enaka po povr{ini – 405,78 km2. /…/ Razgibani relief ter prehod iz submediteranske v mediteransko klimo sta povzro~ila pestrost rastlinskega sveta. Tako lahko na Cresu najdemo kar 1300 razli~nih vrst /… / Najseverneje le`e~a gnezdi{~a beloglavega jastreba v Evropi najdemo na strmih stenah vzhodne strani otoka Cresa. /…/ Z malo sre~e in potrpljenja jih lahko opazujemo v `ivo, najpogosteje pa lahko nanje naletimo na obmo~ju od Belija do Beleja. ^udovito je opazovati njihov mirni let v njihovem naravnem okolju. Ta mrhovinar, ki lahko do`ivi spo{tljivo starost do petdeset let, izle`e po eno jajce na leto. Jure ^eh: Cres in Lo{inj (Kraljestvo beloglavega jastreba). Gea, avgust 1999. 19. Besedna zveza razgibani relief je dolo~na, ker je povezana z bitnostjo Cres. Prav tako je beloglavi jastreb, ko enkrat postane tema besedila, predstavljen z diskurzivno dolo~imi izrazi: njihov mirni let in ta mrhovinar. Diskurzivni pristop k problemu dolo~nosti v sloven{~ini 39 (14) Tom Ford, devetintridesetletni »komercialni umetnik«, kakor si pravi sam, se je rodil v Austinu v Teksasu, od koder si je `elel ~im prej oditi. Postal je igralec (slab), a ga je igralska {ola nau~ila prepri~ljivosti, nato pa je presedlal na newyor{ko {olo oblikovanja in {tudiral arhitekturo. Bila je preresna zanj, a ga je nau~ila razumeti, zakaj so potrebni vrata, kopalnice in kuhinje. Kar se je nau~il, je prenesel na modo. /…/ Odtlej ima vedno ve~ dela in – dobi~ka. Lep, bogat, slaven poslovne` bedi nad svojo podobo enako skrbno kakor nad svojimi podjetji. Svet so ljudje: Kar je bilo neko~ dobro, bo dobro v prihodnosti. Delo, marec 2001. V primeru (14) bi morali biti pod~rtani pridevniki v dolo~ni obliki, saj se nana{ajo na osebo, ki je bila predhodno vpeljana v besedilo. Zgornji primer je le eden od mnogih, kjer je raba nenormativna. Vzroke zanjo si bomo ogledali v nadaljevanju. 3 Izrazna sredstva za dolo~nost Dolo~nost je kategorija, ki je povezana s samostalni{ko besedno zvezo in je univerzalna za vse jezike: Dolo~nost je pogojena z nesemanti~nimi faktorji. Na eni strani gre za diskurzivne pogoje: dolo~ni samostalniki so povezani z dano informacijo – s tem, za kar govorec lahko sklepa, da je v naslovnikovi zavesti. Nedolo~ni samostalniki so povezani z novo informacijo, za katero govorec meni, da ni v naslovnikovi zavesti. (Frawley 1992: 75. Prev. M. S. B.) V diskurzu so vedno dolo~ni/-a: a) lastna imena Imeni Cres in Lo{inj v zgornjem besedilu lahko v na{em civilizacijskem prostoru nemudoma pove`emo s pripadajo~o bitnostjo (otok v Jadranu), prav tako nam je jasno, da je Tom ime, pisano z veliko za~etnico. b) osebni zaimki Tudi zaimki so vedno diskurzivno dolo~ni: jaz – govore~i, ti – ogovorjeni (rabljena deikti~no), on – neudele`eni (rabljen je lahko deikti~no, pa tudi anafori~no, ~e povzema prej omenjenega nanosnika). Osebni zaimki nimajo nedolo~nega para. c) svojilni pridevniki in zaimki Svojilni pridevniki in pridevni{ki zaimki so povezani z lastnimi imeni in osebnimi zaimki, iz katerih so izpeljani, in kot taki vedno anafori~ni, saj posredno povzemajo `e omenjenega nanosnika. ~) kazalni zaimki Ti so deikti~no ali anafori~no dolo~eni v kontekstu in kot taki vedno dolo~ni. V besedilu pa so lahko dolo~ni ali nedolo~ni: 40 Mojca Schlamberger Brezar a) samostalniki Glede na zgornjo shemo lo~imo splo{no in posebno rabo, posebna pa se deli {e na specifi~no in nespecifi~no in glede pripadnost eni od teh rab je samostalnik v dolo~ni oziroma nedolo~ni obliki. Zaradi odsotnosti ~lena v sloven{~ini samostalnik brez dolo~il lahko nastopa v vseh treh vlogah. Po Topori{i~u (1976 in 2000) so sicer samostalniki kot taki vedno dolo~ni, nedolo~nost je posebej izra`ena. A glede na predpostavko, da se dolo~nost uresni~uje na ravni diskurza, ne moremo govoriti o dolo~nih samostalnikih samih po sebi – to kategorijo dobijo {ele v diskurzu. ^e pa pogledamo zgornje primere ((10), (11), (12)), tudi ni nujno, da za izra`anje nedolo~nosti uporabimo en ali nek, predvsem ~e gre za splo{no rabo. Kodiranje dolo~nosti samostalnika v sloven{~ini poteka na pridevnikih in na pridevni{kih zaimkih. b) vpra{alni samostalni{ki zaimki V diskurzu se z njimi lahko spra{ujemo po dolo~nem ali nedolo~nem nanosniku (primer (15)): (15) Kdo je bil to? – Ah, en prijatelj. / Tone. A ga nisi spoznal? c) pridevniki (lastnostni ali kakovostni) Pri lastnostnih pridevnikih v imenovalniku mo{kega spola ednine za `ivo in imenovalniku in to`ilniku mo{kega spola za ne`ivo je dolo~na oblika ozna~ena z -i, nedolo~na pa -i nima. Ta kategorija je v redkih izjemah prisotna skozi vso paradigmo – velik : véliki (pogovorno: tavelk, tavélka), majhen : mali (pogovorno: tamal), pa {e primeri, kjer je v dolo~ni obliki en -j ve~ tudi v `enskem in srednjem spolu: skoraj{en – skoraj{nji, precej{en – precej{nji. Vpra{alni zaimek kak{en zahteva nedolo~no, kateri pa dolo~no obliko. Praksa pogovornega jezika je razvidna iz primera (16 a)), zapisani pribli`ek pa iz (16 b)): (16) a) Daj mi ta rde~ no` ! b) Daj mi rde~i no` ! ~) vrstni pridevniki Ti so v slovenski slovnici dobili naslednjo klasifikacijo »vrstni pridevniki so vedno dolo~ni«, »svojilni pridevniki so vedno nedolo~ni« (Bajec, Kolari~ in Rupel 1956: 119), »svojilni pridevniki so vedno dolo~ni, a imajo nedolo~no obliko« (Topori{i~ 1976 in 2000). Vrstni pridevniki pa v samostalni{ki besedni zvezi ne igrajo vloge deikti~nega ali anafori~nega povzemanja, na podlagi katere lahko govorimo o dolo~nosti, pa~ pa so del stalne besedne zveze. V diskurzu se lahko samostalni{ke besedne zveze, ki vsebujejo vrstni pridevnik, pojavljajo v nedolo~ni (primer (17)) ali dolo~ni (primer (18)) obliki: (17) Kupil je nov {portni avto. Diskurzivni pristop k problemu dolo~nosti v sloven{~ini 41 (18) Njegov novi {portni avto je bolj{i od mojega. To ugotavlja tudi Ada Vidovi~ Muha: »Vrstni pridevniki se ne morejo pojavljati kot besedilni aktualizatorji /…/, tvorijo lahko samo stalno (frazeolo{ko) besedno zvezo.« (Vidovi~ Muha 1996: 124.) Nedolo~ni so v jeziku nedolo~ni zaimki (nekaj primerov v (19 a–c)): (19) a) Neki ~lovek se je obrnil za mano. b) Vsak teden pride. c) Kateri koli rezultat bo dober. 4 Obravnava dolo~nosti pri slovenskih piscih ob koncu 20. stoletja v odnosu do uporabnika Spodaj po Vincenotu (1975: 150) navajamo shemo, ki so je obi~ajno dele`ni uporabniki v procesu izobra`evanja: NEDOLO^NA OBLIKA – Pridevnik v funkciji povedkovega dolo~ila: Ta pregovor je star. Takrat sem bil {e mlad. – Pridevnik, ki sledi pridevni{kim zaimkom vsak in nek, neki: Vsak pameten ~lovek to razume. Nek(i) dober ~lovek ji je pomagal zamenjati predrto zra~nico. – Pridevnik, ki sledi mernemu prislovu: Bil je kar dober. Bil je ves rde~ od sonca. DOLO^NA OBLIKA – Pridevnik sledi kazalnemu zaimku: Spet je pri{el ta ~rni ma~ek! – Pridevnik sledi svojilnemu zaimku: Posodil mi je svoj novi avto. – Pridevnik sledi celostnemu zaimku ves: Ves ljubi dan dela. To shemo se sicer da utemeljiti z diskurzivno teorijo, a temelji na formalnih kriterijih. Tudi Topori{i~eva Slovnica (1976 in 2000) se na splo{no ravna po istih kriterijih. @e v razpravi iz leta 1978 pojasnjuje, da kategorija dolo~nosti v sloven{~ini velja za samostalnike in pridevnike, da pa bi jo bilo treba raz{iriti {e na druge besedne vrste. Pri samostalniku, kjer bi pri~akovali, da se v tradicionalni slovnici kodira dolo~nost, pri Topori{i~u beremo: »Preostale kategorije, skupne ve~ besednim 42 Mojca Schlamberger Brezar vrstam, npr. dolo~nost, so obdelane pri ustreznih besednih vrstah.« (Topori{i~ 2000: 273.) Dolo~nost je obravnavana pri pridevnikih: Velika posebnost lastnostnega pridevnika je oblikoslovno izra`anje kategorije dolo~nosti. Glede na mo`nost izra`anja nedolo~nosti in dolo~nosti z razli~nimi morfemi se pridevniki delijo na tri skupine: v prvi so tisti, ki imajo nedolo~no in dolo~no obliko, v drugi tisti s samo nedolo~no obliko in v tretji oni s samo dolo~no obliko: 1. mlad – mladi /…/; 2. bratov, sestrin, bukov; 3. slovenski, jelenji, lep{i. Pridevniki kot taki so pod 1. nedolo~ni, pod 2. in 3. dolo~ni. (Topori{i~ 2000: 320.) O dolo~nosti govori {e v okviru istovetenjske dolo~itve pomenske podstave stavka, ki temelji na semanti~nih in ne formalnih kriterijih (Topori{i~ 2000: 494) – tu navaja ~len ta iz neknji`nega pogovornega jezika. Prav z obstojem oziroma izvorom ~lena v sloven{~ini so se jezikoslovci ukvarjali najve~, predvsem v diahroniji (prim. Kolari~ 1961 in Oro`en 1972), kar je pri Topori{i~u omenjeno {e v poglavju Sloven- ski jezik v ~asu: »Slovenski samostalniki so dolo~ni, njihova nedolo~nost se izra`a z neki.« (Topori{i~ 2000: 770.) V grobem vidimo, da gre tudi pri Topori{i~u za povzemanje kriterijev prej{njih slovnic – za dolo~anje dolo~nosti je na eni strani merilo oblikovno (pripona -i), na drugi pa vsebinsko. Taka re{itev za uporabnika ni idealna. Poleg tega pridevni{ka dolo~ nost v diskurzivni teoriji ne obstaja sama po sebi, ampak {ele v realizaciji v diskurzu v okviru samostalni{ke besedne zveze. Po drugi strani pa je v sloven{~ini velika razlika med pisnim in govorjenim diskurzom. Iz osrednjih nezbornih govorov je pripona -i za dolo~nost tako reko~ izginila, nadome{~a jo »~len« ta. Zaradi odsotnosti povezav med govorjenim in zapisanem se v pisnem diskurzu pogosto pojavljajo kr{itve zgornjih, v slovnicah uveljavljenih pravil (primera (20) in (21)): (20) Nato si je oblekla svoj volnen pla{~, rokavice in {al. Vili je `e imel svoj krznen ko`u{~ek `e na sebi. Vilma in zima. Prev. Barbara Kon~ar. (21) Na dunajski razstavi je mogo~e videti tudi Moj portret, njen najbolj znan avtoportret. M. Ili~: Tamara de Lempicka na Dunaju: za petami mode, tudi danes. Delo, 30. 9. 2004. V primerih (20) in (21) ni upo{tevano dejstvo, da svojilnemu zaimku sledi dolo~na oblika pridevnika, ker gre za anafori~no povzemanje. A v ~asopisih in tudi v zbornej{em govoru je neraba dolo~ne oblike za kazalnimi in svojilnimi zaimki precej pogosta. Praksa ka`e, da rojeni govorci marsikdaj oklevajo, kaj zapisati, ~e se pravil niso nau~ili v {oli. Diskurzivni pristop k problemu dolo~nosti v sloven{~ini 43 5 Sklep Kategorija dolo~nosti v sloven{~ini ima res malo razlikovalnih polo`ajev, kjer pride do izraza dolo~na oziroma nedolo~na oblika, a je kljub temu utemeljena v okviru diskurza. Poleg tega je med govorjenim jezikom, kjer se dolo~nost kodira s »~lenom«, in zapisanim besedilom taka razlika, da rojeni govorci niso prepri~ani, katero obliko morajo uporabiti, ~e se tega niso nau~ili v {oli. Na to ka`ejo tudi primeri, kjer se opa`a odstopanja glede na predpisano normo. Glede na slednje bi se lahko vpra{ali, ali je kodiranje kategorije dolo~nosti v pisnem jeziku pri rojenih govorcih sploh {e sistemsko relevantno na na~in, ki je opisan v slovenskih slovnicah in priro~nikih. Literatura Adam, Jean-Michel, 1992: Textes: les types et les prototypes. Pariz: Nathan Université. Bajec, Anton, Kolari~, R. in Rupel, M., 1956: Slovenska slovnica. Ljubljana. Bajec, Anton, 1972: Relativa in indefinita v sloven{~ini. VIII. Seminar slovenskega jezika, literature in kulture. 24–34. Dik, Simon C., 1989: Theory of Functional Grammar. Dordrecht: Foris. Frawley, William, 1992: Linguistic Semantics. Hillsdale, New Jersey, Hove, London: Lawrence Erlbaum Associates. Grice, Paul, 1975: Logic and conversation. Cole, P. in Morgan, J.: Syntax and Semantics 3: Speech Acts. New York: Academic Press. 41–58. Kolari~, Rudolf, 1961: Dolo~ni in nedolo~ni spolnik v sloven{~ini. Jezik in slovstvo 7/2. 40. Levinson, Stephen, 1983: Pragmatics. Cambridge: Cambridge University Press. Oro`en, Martina, 1972: K dolo~nemu ~lenu v sloven{~ini. Slavisti~na revija 20/1. 105–114. Reboul, Anne in Moeschler, J., 1998: Pragmatique du discours. Pariz: Armand Colin. Riegel, Martin, Pellat, J. C. in Rioul, R., 1994: Grammaire méthodique du français. Pariz: PUF. Topori{i~, Jo`e, 1978: Imenska dolo~nost v slovenskem knji`nem jeziku. Slavisti~na revija 26/3. 287–304. Topori{i~, Jo`e, 1981: Nova slovenska skladnja, Ljubljana: DZS. Topori{i~, Jo`e, 21984: Slovenska slovnica. Maribor: Obzorja. Topori{i~, Jo`e, 2000: Slovenska slovnica. Maribor: Obzorja. Van Valin, Robert in La Polla, R., 1997: Syntax: structure, meaning and function. Cambridge: Cambridge Textbooks in Linguistics. Vidovi~ Muha, Ada, 1996: Dolo~nost kot besedilna prvina v slovni~nem opisu slovenskega jezika. SSJLK: J. Kopitar in njegova doba. Ljubljana: Filozofska fakulteta. Vincenot, Claude, 1975: Essai de grammaire slovene. Ljubljana: Mladinska knjiga. 44 Mojca Schlamberger Brezar Viri Delo, marec 2001 in september 2003. Gea, februar 1999.