LIST ZA DOBRO VOLJO IN SMEH - IZHAJA VSAKO SRElK.
Poštnina plačana t gotovini	SREDA,	87.	MAJA	MSS	10
LETO VI
.va'ev, n
MMiMm
sms
mmm
NI RES, DA JE RES
NAJNOVEJSr DEMANTIJI RAZNIH VELIKIH IN MALIH LJUDI, VELIKIH IN MALIH LAŽI, VELIKIH IN MALIH DOGODKOV
VALERIO BORGHESEt
Ni rev, da je res, da bi Mussolinijeva elitna divizija »Decima Mas« pod mojim poveljstvom bežala pred jugoslovanskimi partizani, temveč je res, da so partizani bežali za nami tačas, ko smo trdili, da branimo Julijsko Krajino. Ce kdo ne veruje, naj bere moje spomine, ki jih objavlja prav sedaj neofašistični list »Secolo«. Tudi ni res, da bi v teh bojih zmagovali partizani — saj smo ml mnogo hitreje tekli kot oni..
WILHELM PIECKs
Ni res, da je res, da sem si sam podelil najviSje vzhodnonemško odlikovanje: Orden Karla Marxa. Res je samo, da sem jaz sam diktiral in podpisal dekret o {»delitvi, prebral pa ga je Max Opitz. Tudi ni res, da se je ob tej priliki obrnil Karl Marx v grobu — kajti dokazano je, da Marx tega sploh slišati ni mogel.
VLKO CERVENKOV:
NI res, da je res, da bi mi ne vedeli, kaj naj storimo s skupino študentov, ki so vrgli v Sofiji bombo na Stalinov spomenik. Res pa je, da smo te študente takoj zaprli. Res pa je tudi, da smo takoj zaprli tudi tiste agente, ki so zaprli te študente — za vsak slučaj, ker še ne vemo, kakšne b )do direktive Iz Moskve.
SEVERNOKOREJSKA DELEGACIJA V PANMUNJOMU:
Ni res, da je res, da mi zavlačujemo pogajanja o premirju. Res pa je, da delamo prav tako kot južnokorejska delegacija: kadar je nasprotnik »za«, smo mi »proti«, kadar pa je nasprotnik »proti«, sano mi »za«
JUŽNOKOREJSKA DELEGACIJA V PANMUNJOMU:
Ni res, da je res, da mi zavlačujemo pogajanja o premirju. Res je, da delamo prav tako kot severnokorejska delegacija: kadar je nasprotnik »za«, ®no mi »proti«, kadar pa je nasprotnik »proti«, smo mi »za« ..
IN OBE DELEGACIJI:
... ker končno, če bi hoteli isto — potem bi se nam sploh ne bilo treba bojevati!
TOTI LIST:
Ni res, da je res, da bi ti demantiji ne bili resnični. Res pa je, da ni res, da bi ne bilo res, Smpak da res ni res, da je res, če to, kar je res, ni res. Zato demantiramo vse, kar je res in kar ni res, le tega ne, kar je res res...
v njem!«	,
»Nemogočel Nisem vedel.
— No, koliko si jih aanes v. - vit?
— Z vami, gospod doktor, že osem...
Težave z zemlio
— Nič mi ni treba pripovedovati — sem popolnoma sluh!
— Saj vam tudi nič ne pripovedujem, samo jem!
Kratkoviden mož:	»Kaj,	že	zopet	noV
klobuk!'
Spričo siinega zanimanja ob sprejemanju novega zakona o zemljiškem skladu, se je obrnil naš sodelavec Maksi Zdraha na nekaj tistih, ki bf sicer ne prišli v tej razpeatvi do besede, da povedo svoje mnenje. Pri tem je dobil tele izjave:
Dr. TREBUHOV1C,
ADVOKAT:
Mest je vseeno, kako bodo napravili s tistimi, ki zemljo imajo. Samo tako naj napravijo, da se bedo kmetje zopet lahko tožarili zaradi zemlje — na ta način bom jaz prav gotovo lahko kmalu zopet prišel do lepega posestva tako kot v stari Jugoslaviji f
ŽUPNIK SEBASTIJAN VINOPIVEC:
Ce že drugim jemljejo zemlja, nič ne rečeni r Toda ■vete cerkvene zemlje ne ■mejo jemati — to je proti našim, interesom! O izkoriščanja pri nas sploh ne more bttf govora — saj ■m* ta, kar smo našim delavcem m težakom premalo izplačevali a »ozemeljskem pregrešnem, mamono, knji-iili v dobro na njihov nebeški kontor Pa smo k vit!
SEFP TROTTELBER-GER, VELEPOSESTNIK — BIVSIr
Deset hektarov — moj bog, ali Je to mnogo ali m ate? Veste, z gospodarstvom se se bavdi zame vedao 1* oskrbniki, hlapci in viničarji Za taka profane poete nisem imel nikoli časa, pa tudi smisla ne. Steer pa, če so kaj takega sklenili v jugoslovanskem parlamentu, za nas, bivše veleposestnike, gotovo ne bo kaj prida ...
PETER SMUK, ŠPEKULANT, SEDAJ NA ŽALOST TUDI — BIVŠI:
Ne razumem, kako sploh more priti do takšnega zakona. To je vendar propad gospodbastva? To je izguba na vsej liniji! Deset hektarov — oprostite — saj to je komaj dovolj zemlje, da jo človek obdeluje, s tem vendar ni mogoče — špekulirati!
»Plačat, prosim! Kaj ste imeli?«
»Kozarec vode z glasbo!«
STROKOVNJAK
»Tovariš trgovec, tole ma-slo pa ima prav tak okus,
kot da bi bilo pol margarina
da se da kaj takega napraviti. Najlepša vam hvala pojasnilo! Ideja nikakor ni 4 slaba!«
ENKRAT EDEN ENKRAT EDEN
V	KAVARNI
»Želite? Crno, turško, s šlagom ali brez?«
»Hvala lepa, prinesite tni raje navadno črno, pa brez glasbe, prosim!«
KORISTI OD LITERATURE
»Literaturnaja gaze ta« je objavila,, da delavci, moskovskega rudarskega bazena sfjajno zaslužijo in da Je na primer Peter Zabo-tenko v preteklem meseca zasružil 4300 rabljev. Za ta svoj lepi zaslužek pa Je Peter Zabolenko zadnji zvedel, ker ni imel 40- kopejk, da bi si kupil »Lite-raturnajo gazeto«
USODA
— Živel Malenkov! — Je vzkliknir precej nakresani vzhodnonemški Pifke.
— Pred nekaj leti si vpil »Živel Hitler!« — ga je opomnil prijatelj.
— Res je, videl pa si, lcaj je doživel.
PRAKTIČNO
Mati Mihcu, iz sosednje
sobe:
— S čim pa tolčeš, Mihec?
— S kladivom.
— Po čem pa tolčeš?
— Po žeblju.
— Pazi, da se ne udariš po prstu!
— Le brez skrbi, mama, žebelj, drži teta Ančka
NERGAČ ZA VSAKO CENO
»Ze od nekdaj sem trdili da jugoslovanske pošte niso nič prida! Pred štirinajstimi dnevi sem napisal pismo za ženo, danes sem ga pa našel v svojem žepu.*
SOLSKA
Učitelj:	»Katera je naj-
koristnejša domača žival?«
Učenec: »Kokoš!«
Učitelj:	»Zakaj ravno
kokoš?«
Učenec: »Ker Jo lahko pojemo pred njenim rojstvom. In po njeni smrti!«
OGORČENJE
»Pomisli! Uredništvu Nove reklame sem poslal tri pesmi!«
»No, in?«
»Vrnili so mi jih pa pet!«
BREZUSPESNO
Pri slavnostnem kosilu je natakar po nesreči zlil juho nekemu povabljencu na plešo. Ta ga je začudeno pogledal in ga mirno potolažil:
»Nikar si ne jemljite tega preveč k srcu. Ne verjamem, da mi bo kaj pomagalo!«
KOMENTAR
»No, kaj pravite k temu: vino se je podražilo!«
»Me ne zanima! Jaz sem vendar vdova!«
Se vedno ljubim vas, morda preveč glasno vam to povem,’ Je ie tako, da moram vpiti, naj tisti preko, meje tam zvedo, da ste moj Ščit fo nočem Jih Miti več p« r..E
DOBER UČENEC
Na Potsdamskem tz;n v Berlina Je zagledal Richard Wagmer Ujnirji ki Je vrtel svatbeno koračnico iz opere >Xebengrn»». Toda igral J» je tako počasi, da se VVasner ni mogel premagati, temveč je pristopil k možakarja in ma pojasnil, da bi moral vrteti lajno malo hitreje. Lajnar ga Jr začudeno pogledal in mu odvrnit, da ga to aii ne brisa. Njemu osebno se zdi pesem dosti lepša, ee jo vrti počasi. Wagner ma je pojasnjeval,, se prepiral, toda nič ni pomagalo. Lajnar jc bil trdovraten. Končno pa mu je Wa*ner ves besen pojasnil, da je on komponist »Lohengrma«, mu izpulil n»eko lajne isr rok in začel vrteti lajna v pravem ritma. Prepričal ga je. Kako pa se jc začudil drugo jutro ko je zagledal na lajni napis z ogromnimi črkami:
»Učenec Richarda VVagnerja!«
RUSKI IDEAL IN USODA
Ruski Ideal — sedeti za okencem, ruska usoda — stati pred okencem. Koški ideal — stati pred reSetkaml. ruska nvuda — sedeti za rešetkami
De Gasperi:
NOVA AMBASADORKA
(Po Puškinu)
morda se, draga Klara, f«eK vrne m Trieste, Žara, madre domovini neFl!
AVTOMOBILSKI ČUDEŽI
0
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
0
1
o
o
»TO JE VSE, KAR MI JE OSTALO OD AVTOMOBILA.
»...TO JE PA VSE, KAR SMO NAPRAVILI IZ NJEGOVIH OSTANKOV!«
-
š(i
‘o o o o o o o o o o 6 O O O
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
v
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
TAKE COPRNIJE SI NE MORE PRIVOŠČITI NITI SVENGALI, PRIVOŠČI PA SI JO LAHKO
delovni kolektiv *-Avfooriefcanilte** v Ufarlfcoirti
MASARYKOVA ULICA ST. 17 IN PARTIZANSKA CESTA ST. 6,
KI BO V NAJKRAJŠEM CASU TAKSNE NOVE, LEPŠE IN MODERNEJŠE AVTOMOBILE VSEH
VRST TUDI PRODAJAL!
»Poslovodja prosi, da bi raje plesali na sredi dvorane.«
Brez besed.
Enkrat drugače
•Moj pulover bo gotov. Se preden bo tekla kri!«
Nerazumcvani mož.
»VaSa uSesa sem pa kar lepo tavil.«
»Dobre novice, dragi! Zavaroval* nlca je končno plačala stroSke za tvojo nesrečo!«
»Torej — nič cigaret, nič alko hola, nič žensk!«
ANGLEŠKI HUMOR
PEG1Z
NASVET »EPIGRAMATIKU«
Cim bolj si v verzih na nekoga hud, tem manj navadno epigram je ljut!
Cim bolj ga žališ in ga obrekuješ,
tem bolj v lastno skledo — slepec — pljuješ!
Cim bolj pa z njim sl vljuden in prijazen, (nasmešek vljudni je kulturna kazen!) čim bolj pazljiv v Izrazih si in trezen, tem bolj nasprotnik divji bo In jezen!
-dem.
MUZIKU
Narodna pesem od tebe zapeta, močno podobna se jedi mi zdi, ki je užitna, dokler ni pogreta, dokler prvoten okus ne zgubi!
KOKODAKAR
Pred nekaj dnevi sem spoznal možaka, ki venomer kot kura kokodaka, a če bi ga povprašal kdaj za jajce, bi brž potuhnil se ired — plašne zajce.
UGANKA
Oho, ta jedec res je od hudirja!
Požrl je že nekaj ton papirja!
Uganeš, kdo je ta goltač, prijatelj?
(Pisatelj)
REAKTIVIRANA REKLAMA
Dobro jutro, dober dan!
Pol reklame — vsaka stran!
LOGIČNO
Pesnika Gaultera Je prišel terjat čevljar. Gautier ga je žalostno pogledal in skomizgnil z rameni. Čevljar se je razburil:
»VI ste nemogoč človek. Ali vas ni doma, ali pa — če ste slučajno doma — nimate denarja...«
Gautier se je začudil: »Kaj vam to ne gre v glavo? Mar naj takrat, ko imam denar, tičim doma in čakam na vas?«
PORTRET
Francoski slikar lepih žensk Van Dongen je nekoč portretiral mlado Američanko, ki je bila kozmetično dovršena. Ko je končal portret, Jo je zaprosil: »Ali bi bili tako dobri, pa bi bar sami končali ustnice. Veste, Jaz se na ruž bolj slabo razumem!«
ZOB ZA ZOB
Znani berlinski zdravnik profesor Heim, ki je bil sovražnik vseh formalnosti, je bil klican k Ženi berlinskega bogataša ki Je pred kratkim postal »plemeniti« (von). Pri pregledu Je pacientko po stari navadi ti-tnllral kar z »draga gospa«. Tej pa to ni bilo všeč in ga je zbodla:
»Mislim, da bi ml lahko rekli vsaj: milostljiva gospa ...« Heim Je mimo zbasal instrumente v svojo torbo, jo zaprl in dejal:
»Ce je tako, ste se zmotili, ko ste poklicali mene. Kajti jaz žal nisem — psihiater!«
KULTURNA BOLEZEN
Kulturnik šel je na pregled. Zdravnik pretiplje mu obist in brž bolezni najde sled. Tu diagnoza je; zavist.
NOVA OROŽJA
Med prvimi vlogami slavnega igralca Kainza je bila vloga mladega, nedolžnega paža, ki ga je moral v krvavi ljubavni drami »Grof Rabenburški ali Umorjeni tekmec« njegov grozni nasprotnik zaklati z nožem. V trenutku umora pa nenadoma vidi morilec, da nima noža pri sebi. Vzkliknil je še: »Umri, prekleti!«, potem pa zaman iskal nož za pasom.
Kainz se je znašel in sam od sebe padel po tleh. Njegov morilec pa mu je na tleh ležečemu dal še krepko brco.
»Ha!« je zavpil osuvanl na tleh. »Umiram! Škorenj je bil zastrupljen!«
SE BO ŽE NAŠEL ...
Nemški pesnik Uhland je nekoč videl na svoji poti na univerzo mladega vajenčka, kako vleče navkreber težko naložen voz. Stopil Je k njemu in mu pomagal potegniti voziček na vrh klanca. Tam pa ga je vprašal:
»Kaj sl Je sploh mislil tvoj mojster, da ti je tako naložil voziček! Saj je pre* težak za tebe!«
»Saj sem mu jaz to tudi dejal,« se Jo odrezal mal* prostodušno, »pa ml je M>’ kel: Kar pojdi, kar pojdi: Boš že spotoma našel kakšnega bedaka, ki tl bo P®' magal...«
ZGODI SE
Kar požri me,
toda svarim te
ziden t filmske družbe slavnostni banket. Ob zdravicah so se priglasili k besedi številni navzoči, celo oče malega Jackija, kar je padlo v glavo Hirshmanu, da je mati slavljenca pred kratkim zbolela in se zato ni megla udeležiti svečanosti. Dvignil se Je in pričel: »Gospodje in dame, pravkar smo slišali laskave reči o Jackiju in o njegovem očetu. Zadnji čas je, da nekdo spregovori nekaj besed o gospej Coogan — o goski, ki je zvalila to zlato jajcc...?U
Britanski admiral Sir John Edgell je bil pred kratkim častni gost na Vsakoletnem tovariškem Večeru kraljevske mornarice v Londonu.
Ko se je po kosilu dvigati, da bi spregovoril nekaj besed, ga Je omizje obsulo z navdušenim odobravanjem. Po nekaj uvodnih besedah je nepričakovano obnemel, začel raztreseno listati po svojih zapiskih in na koncu iztisnil.
»Gospoda, oprostite ml, toda ne morem več govoriti Pravkar sem ugotovil, da sem po pomoti namesto rokopisa govora prinesel s seboj nakupovalno listo, ki mi ;o je dala žena zjutraj s seboj.. .€
*— Veš, minister Je temeljni kamen narobe vzidal.
—	No, končno sem našel napako! Hladilnik ni v redu.
VSAK PO SVOJE
»Ce se hočete zrediti, vam priporočam štirinajstdnevno kuro z jajci...«
»Ampak, gospod doktor, potem mi morate kuro predpisati na receptu. Veste, pri nas so štirinajstdnevne kure šele' piščanci, jajc pa takle drobiž sploh še ne nosi!«
NE RAZUME
— Ti, Jože, kako je to, da sedaj v Franciji nihče ne vlada?
— Kako da ne? Saj vlada vendar vladna kriza...
Chestertona, ki ga je imel pred nekaj leti. Chesterlon je mrzil »namizne« govornike in vedno se je otepal sprejeti povabila, ko je bilo treba govoriti. Na nekem banketu v Londonu pa so ga le po dolgem nad • legovanju pregovorili, da je spregovoril nekaj besed.
Vstal je in pričel pripovedovati kar na obrat sledečo zgodbo:
»Ob času preganjanja kristjanov je Nero nekoč obiskal cirkus. V areno so porinili prvo žrtev, nekega moža po Imenu Androklus
—	in lev je že nestrpno čakal na svojo pojedino. Lev Je takoj planil po žrtvL Androklus pa se je nenadoma sklonil in šepnil levu nekaj na uho. Učinek je bil presenetljiv. Lev se Je umaknil, plašno pogledal okrog sebe ter se veg tresoč ln cvileč splazil nazaj v kletko. Nero ie pomilostil Androklusa ln ukazal, da ga privedejo predenj.
»Čudovit uspeh,« ga Je pohvalil imperator. »Med nama povedano, kako ste spravili levu tak strah v kosti?«
Androklus jo odvrnil:
»Šepnil sem mu: kar požrl me, toda svarim te, po kosilu boš moral spregovoriti .namizni' govor!«
Sloviti učenjak Albert Einstein Je skoval celo vrsto takih neprostovoljnih domislic.
Pred nedavnim ja bil častni gost kalifornijskega vseučilišča. Takoj zraven njega je v globoko izrezani obleki sedela hčerka nekega Jeklarskega mogotca.
Einstein je zaužll Kosilo tiho, ves predan svojim mislim. Njegovi sosedje so razumeli njegov molk ... verjetno so mislili, da se Einstein ukvarja s kako vrtoglavo računsko teorijo. Sredi molka pa se Je obrnila mlada dama do Einsteina:
»Ali veste Mr. Einstein, da sem za vas oblekla najlepšo obleko — in vseeno se mi zdi, da me sploh niste opazili!«
Omizje je z napetostjo čakalo na Einsteinov odgovor. Sloviti učenjak je pogledal damo in s prijaznim, nedolžnim smehljajem odvrnil:
»Verjemite ml, madam, zaradi mene bi vam ne bilo treba nič obleči!«
Podoben dogodek se Je pripetil med drugo svetovno vojno. Nekega mladega letalskega častnika so povabili mornarji na kosilo, kjer bi moral imeti kratek govor. Toda častnik, ki Je nosil zaradi svojega Junaštva več odlikovanj, ni bil fej nalogi dovolj dorasel. Jecljal Je in zatikalo se mu je, tako da Je prišlo do mučnih premorov, dokler mu ni na koncu padel rokopis pod mizo!
Mučno situacijo, ki je nastala, je rešil urednik nekega britanskega dnevnika, ki je priskočil govorniku na pomoč z besedami:
»Gtntlemeni! Ostanite vendar tu in poslušajte mladega moža do konca. On je za nas bil v peklu —■ zakaj ne bi zdaj isto mi storili zanj!«
Pometačeva modrost
— Ha, monsieur predsednik, ste mi mislili podvaliti, kaj?! Nak, naj ga pa kar kdo drug pobere!
Dostikrat se zgodi, da So tako lepo mišljena in povedana beseda Čisto drugače izzveni. In tako Je bilo tudi v zadnji volilni borbi med EisenhowerJem in Ste-vensonom. Adlal Steven-son, demokratski kandidat *a predsednika je bil ob obisku neke črnske univerze povabljen na banket. Rektor vseučilišča je predstavil častnega gosta profesorjem In študentom s sledečimi besedami:
»Dragi prijatelji, vsi poznate našega senatorja. Res Je, da ima belo kožo, toda ne smete pozabiti, da Je njegovo srce prav gotovo tako črno kot naše!«
ON IN ONA
Pred nedavnim so se ameriški in angleški »namizni« govorniki končno zedinili glede najboljšega »namiznega« govora. Oskar Wilde, Mark Twain in Winston Churchill so prišli v »finale«. Posmehljiva pripomba Oskarja Wilda na račun slikarja Whist-lcrja Je dobila prvo nagrado v kategoriji »Slovite hudobije«.
Na nekem banketu na čast Whistlerja Je rekel Wilde:
»Zatrdno sem prepričan, da James Whlstler ni t.amo najpomembnejši slikar našega časa, ampak tudi naj-večjl umetnin vseh časov. In dovolite mi pripombo: Mr. Whistler se s tem prepričanjem popolnoma strinja z menoj!«
Prtfo mesto pa so podelili kratkemu nagovoru angleškega pisatelja O. K.
Se večjo smolo Je imel sloviti ameriški filmski kritik Hirshman. Ko je Jackie Coogan, čudežno dete filma, »podpisal« novo milijonsko pogodbo za snemanje, mu Je priredil pre-
—	Sreča, da Je la lestva tu, sicer sploh ne bi mogel v stanovanje!
— In glej, da ne boš poza' bil oddati savoj na pofitit
CELJSKI TEATER MARIBORSKEMU
V0mACE\
OD VIŠNJE GORE tjfi 00 KOLPE
KRONIKA
Pifce Jožek Čebulica, pionir VAZNO OPOZORILO
Z ozirom na dejstvo, da obiskujem šele prvi razred osnovne šole in da sem šele osem let star, moram objaviti v kroniki važen preklic Ni res, da je v Pečicah uničila slana večino pridelkov zgolj zato, ker sem jaz plesal in se zabaval neki večer s tamkajšnjo vaško mladino, namesto da bi šel k večernicam, pač pa je res, da je nastopila pozeba zato, ker je prejšnji dan na okoliških hribih snežilo. V kolikor bodo vaške tercijalke še nadalje širile o meni tako neresnične in alarmantne vesti, bom prisiljen poklicati na pomoč »Toti list«.
USPEŠNO ZDRAVILO
V Novem mestu so na vidnih mestih postavljene k^Sarice za smeti, toda kot zakleto jih Novomeščani dosledno ignorirajo ter se jih v velikem loku izogibajo. Zato predlagam odgovornim forumom, naj na košarice za smeti nemudoma pritrdijo takle napis:
«V te košarice je odmetavanje smeti najstrožja zabranjeno!«
In videli boste, uspeh ne bo izostali
VSAKOMUR SVOJE
V šoli sem zadnjič slišal, kako sta se dva učenca pogovarjala:
— Franček, jaz ti bom danes pomagal napisati računsko nalogo, tl boš pa meni pomagal nositi drva.
- Ne bo nič, Tonček. Np boš me tako okoli prinesel, kot je napravil to tisti predsednik kmetijske zadruge Nepovemokje, ki je lani priredil gospodinjski tečaj za dekleta, letos pa jih je pozval, naj mu pridejo obdelovat njegov vinograd.
(Opomba uredništva: vasica Nepovemokje leži na Dolenjskem, toda ne povemo kje!)
V	Store sem zadnjič poslal nekaj ton strupenega praška zoper miši In podgane, da Be nekateri lastniki hiš ne bodo mogli več izgovarjati, češ da jim je ta golazen požrla vse zastave in da jih zato ob državnih praznikih ne morejo izobesiti. Bomo videli, če bo kaj pomagalo. Nato pa sem še v pristni pasji vročini skočil v Šentjur, kjer sem s 25° Celzija nekoliko podregal po brlogu, v katerem spi občinski odbor Ljudske mladine zimsko spanje. Cas bi že bil, da se prebudi, kajne?
Celjski hram sočutno vpraša: »Kaj je, mariborski brat?
Luč življenja ti ugaša, z grozo gledani tvoj prepad!
Stavba tvoja ne ustreza, star si, gnil in ves majžtv,
oder se ti že pogreza, mar boš večno tak ostal?«
Mariborski hram zastoka:
»Zal o tem še ni odloka.
Za usodi* bom izvedel
šele, ko sem bom —• sesedel!«
SMARENSKIM ZASPANCEM
(Vipavskim)
Ideja padla je in med ljudmi	z vozovi tja na Kras — do kamenarja.
nabrali ste za spomenik denarja,	In lepe kamne ste nam pripeljali,
potem pa ste vsi verni z njim odšli	jih odložili in potem — zaspali.
ZA AKUSTIČNOST GRE
Znamenita operna pevka Kitse Damassioti je ob priliki svojega zadnjega gostovanja izjavila našemu letečemu reporterju, da jo preseneča izredna akustičnost mariborskega gledališča. Njeno mnenje so potrdili tudi številni obiskovalci našega hrama Talije, saj se glas šepetalke kljub škripanju stolov razločno sliši prav do zadnje vrste balkona in stojišč na galeriji.
MALI OGLAS
Uprava cest v Mariboru daje za to sezono v najem lepo, sončno pašo za govejo živino. Ponudbe Je poslati pod šifro »Cvetlična ulica* ...
PEPA PIŠE JUCI
Draga Juca! Nekje v Brdih sem včeraj srečala trgovskega potnika nekega večjega podjetja, ki ima sicer opraviti z vinom, tokrat pa je revež ves dan presedel z gostilničarjem pri briškuli in si tako krvavo zaslužil svojo dnevnico. Toda možakar mi je svečano prisegel, da noče nikakor delati nelojalne konkurence nekaterim Postojnčanom, ki dosegajo pri kvartanju tako odlične rezultate, da bi jih bilo treba že zares enkrat poslati kam v inozemstvo: če ne drugam, pa vsaj na severni ali južni tečaj, kjer bi se nekoliko ohladila njihova prevroča kvartaška vnema.
Tvoja Pepa
ZLATOROGOVO CITRONOVO MILO
Je ceneno, ima osvežujoč vonj in se krasno peni!
.4/ JW*S*
TELEGRAFSKE VESTI
Občni zbor kulturno-prosvetnega društva »Solidarnost« v Kamniku so morali odpovedati, ker se ga je udeležilo le nekaj ljudi. Po vseh krčmah so že razglasili, da bo drugi občni zbor prihodnjo nedeljo.
•
Knjigovodja in še nekateri drugi so povzročili kmetijski zadrugi Žiri nad milijon dinarjev primanjkljaja, sebi pa približno ravno toliko dobička. Z dobičkom so si hoteU zgraditi nekaj stanovanjskih hiš. Prihodnje dni bo aodiiče obravnavalo njihove zasluge ln Junaštva ter jim sporočilo, za koliko časa jim bo nudila država brezplačno stanovanje in hrano.
•
Med filmske vesti, ki smo jih objavili v prejšnji številki, se nam je vrinila majhna pomota. V filmu »Veliki diktator« ne nastopa 6amo upravnik kino podjetja v Tržiču, ampak igra tudi omenjena dra-matska skupina precej — diktatorsko vlogo.
•
Tudi v kamniškem podjetju »Svilanit« imajo strelsko družino. Toda strelci so nekega dne več kot eno uro zaman čakali na tovariša V. C., ki ima shranjene puške. Vendar je tudi tovariš V. C. v polni meri izvršil svojo dolžnost, saj je med tem časom streljal vrabce na dvorišču podjetja — v svojo zabavo seveda.
Dne 31. maja ob dveh popoldne bodo na dirkališču na Teznem pri Mariboru velike konjske dirke. — Sodelujejo vsi klubi za konjski šport na področju Štajerske, Številne zadruge, državna posestva in zasebniki. Na sporedu so skoki čez prepone, galopske dirke, vprežne dirke z enim in dvema konjema. — Za jestvine in pijačo poskrbljeno!
Kličem brezžično vse zdravstvene ustanove! Kličem sanitarno inšpekcijo! Drugače bo prepozno. Sporočam vsem, ki se brigajo za ljudsko zdravje: ukrenite nekaj z Grajeno v Ptuju! Razkužite jo, zasip-ljite jo, zbrišite jo z ognjem in mečem in preprečite smrad, kugo in vsa druga zla, ki se porajajo v njej. Vidite, zaradi te preklete Grajene se zadnjič nisem oglasil. Padel sem vanjo in malo je manjkalo, da nisem drugič stegnil pete. Ko sem se vrnil sem gor, so me dali pod drobnogled in zasledili na meni milijarde kužnih klic. Tako so me zaprli v karanteno in nisem mogel na svoja redna potovanja. Zelo me je vleklo v Ptuj, ker bi si rad ogledal hišo, ki stoji na vogalu Trga svobode. Dolga leta stoji tam neometana, obrizgana od drobcev bomb. Pustili so jo v tem žalostnem stanju ob najbolj prometni cesti z veličastnim namenom. Zdaj, ko belijo po načrtu vsa važnejša javna poslopja v Ptuju, se bo ta hiša še bolj odražala s svojo velikopo-membno vlogo. Da bodo vsi vedeli, zakaj je taka, bi moraU nanjo pritrditi spominsko ploščo z besedilom: »Ta hiša je bila poškodovana pri naj hujšem zračnem napadu na Ptuj in je samo delno popravljena ter zapuščena v tem stanju kot priča in spomin na težke dni, ki jih je preživelo naše mesto v drugi svetovni vojni.« S tako ploščo bi bil krit urad, ki ima dolžnost skrbeti za javna poslopja in nihče bi ne mogel očitati, da s to hišo ni kaj v redu.
Veseli me, da bodo gledališču dali prejšnji videz. Samo to ne vem, kako bodo zmogli vse te obljubljene novogradnje: moderno kopališče z restavracijo (velika debata je bila, kaj naj prej začno — restavracijo ali bazen — za sedaj niso še nič začeli), nato kulturni dom, za katerega bi tudi letos lahko priredili tombolo, pa hotel in vodovod in še nešteto drugih stvari. Ko vidim tisto kamenje, ki so ga privlekli na prostor, kjer bi naj stal kulturni dom, se moram nehote spomniti na gradbeno modrost Butalcev, ko so gradili mestno hišo. Ptuj, moj Ptuj!
Martin Vohljač, upokojenec v pokoju
NEPRAKTIČNO
Profesor: »Kaj je to teorija?«
Dijak: »Teorija? Teorija? Hm! Ne morem se prav Izraziti, vem pa, da je teorija nekaj nepraktičnega!«
E—	rnmmmm	——————
CISTI AMATERJI
Svetovnoznani nogometni sodnik Anglež Ellis pravi, da nima nobenih skrivnosti in receptov, kako postaneš mojster v sodniškem poslu. Ellis pravi nadalje, da — samo po sebi razumljivo — dnevno trenira: veliko teče, goji gimnastiko in razne vaje za gibčnost, hitrost in moč.
Naša vrhovna sodniška organizacija ugiba, ali bi kazalo osvojiti Ellisov način za izboljšanje sojenja, ki bi na naše nogometne sodnike deloval ne kot recept, ampak kot nogometni penicilin. Nekateri naši sodniki ugovarjajo temu s motivacijo, da hočejo ostati čisti amaterji, poleg tega Pa, da tako in tako trenirajo na sami tekmi.
IZLET — UGLED
Večje število ljubiteljev boksarskega športa se jo obrnilo name s prošnjo, da jim povem, ali so naši boksarji sodelovali na evropskem prvenstva v Varšavi, ker pri končnih rezultatih sploh niso bili omenjeni.
Na tem mestu moram pripomniti, da ni važno, če so boksarji omenjeni v končnih rezultatih. Važno je le to, če so sc odpeljali v Varšavo, ker so finančni stroški v primeru zmage ali izgube enaki. Izguba na ugledu pa tako ne pride v Poštev.
REPREZENTANCA — DA IN NE
Naša ženska rokometna reprezentanca je komaj premagala v Mariboru žensko vrsto Branika. To pa je najbrž zahteval trener reprezentance, da bi lahko Po neuspehu (kot se je pričakovalo) v Avstriji dejal, da to sploh ni naša prva reprezentanca. Pri vsem tem se mu niti ne bo treba lagali.
DOPUSTNIŠKA
TOŽBA
Buči morje Adrijansko, nekdaj bilo si še plansko uvrščeno v Izlet.
Tega zdaj je mnogo let, ko mi je poslednjikrat hrano plačal sindikat.
Buči morje Adrijansko, danes zame si neznansko daljni, daljni svet.
Kaj pa revež 'čem počet? Sanjam cene na kvadrat so zavile nežni vrat.
IDILA
HRVATSKO-SLOVENSKE BOKSARSKE LIGE
Trener: »Prosim?« Knockoutiranl: »Vložite takoj boljši od nasprotnika!«
NESPORAZUM
»Ježešna, Mica, pravkar so mi farovška kuharica povedali, da so naš gospod zaprti!«
»O ti križana nebesa! Pa saj niso nič delali...«
»Seveda niso. Kuharica pravijo, da so prav zato zaprti!«
»O ti oblast hudičeva! Pa že kaj vejo, kako Je zdaj z njimi?«
»Ja, pravijo, da hudo trpijo.. m.
»Kaj bo pa sedaj, ko bomo ostali brez gospoda. Kako so to gospod večkrat lepo povedali! Udari po pastirju, pa ...«
»Zakaj bi pa ostali brez gospoda?! Saj so vendar zato kuharica šli v mesto!«
»Kaj bodo pa tam opravili? Nič, ti rečem, Julka, čisto nič!«
»Zakaj pa ne bi? Saj so vendar kuharica šli k dohtarju...«
»Kateri dohtar pa se bo upal gospodu kaj pomagati?! Saj nič ne rečem, nekateri že imajo korajžo, pa kaj to pomaga, ko pa...«
»Zakaj se pa ne bi dohtar upal pomagati gospodu?' Nekaj za odvajanje mu bodo predpisali, pa bo vse v redu!«
MILO ZA DRAGO
»Kolikokrat ste mi že obljubili, tovariš Praskač, da ne boste navijali na ves glae tele svoje škripajoče kište, ki jo imenujete radio!«
»Kolikokrat ste mi pa že vi obljubili, tovariš Ren-tačnik, da boste zaradi tega znoreli!«
pritožbo, ker sem
DOKAZ
»Naštejte mi še nekaj nalezljivih bolezni!«
»Nespečnost, gospod profesor.«
»Hm, kje ste pa to pobrali?!«
»Veste, kadar muči sosedovega psa nespečnost, takrat vedno tudi jaz ne morem spati!«
RED MORA BITI
»Kaj pa delate, gospod sekundant?«
»Merim, če sta oba du-elanta popolnoma enako oddaljena drug od drugega!«
NESRAMNOST
»Naši sosedje so pa res nemogoči. Najprej so se prišli razburjat, ker je mali jokal, zato ker ni mogel zaspati. Potem pa, ko sem mu zapela uspavanko in je že utihnil, so prišli povedat, da jim je ljubše, če mali joka!«
VARČEVANJE
»Z možem sva sklenila, da bova varčevala. Sedaj sc ne hraniva več v menzi, temveč kuham sama doma!«
»Ali s tem precej prihranita?«
»Kako da ne! Moj mož sedaj poje polovico manj!«
FILOZOF
»Ti imaš pa res konjske živce! Jaz ne bi vzdržal niti pol ure, če bi me tena zmerjala tako, kot tvoja tebe!« .
»Ni tako hudo. Veš, kadar me zmerja, takrat prevajam vse, kar mi izreče, v grščino, pa mi je takoj laže!«
MED
OBREKLJIVKAMI
— O vaši novi sosedi bi vam lahko povedala marsikaj dobrega, še več pa slabega. Toda danes ne uteg-
nern-
— Toda povejte mi, prosim, hitro, vsaj kaj slabega.
NA CESTI
— Kako se kaj imate? — je vprašala mlada in čedna dama starejšega gospoda na cesti sredi mesta.
— Oprostite, prosim, se pa res ne spomnim, da bi vas poznal! — ji je odgovoril precej osupli možakar.
— Prostm, ne bodite hudi — je nadaljevala dama — mislila sem, da ste oče mojih dveh otrok.
Poklonila se je in odhitela dalje, on pa je strmel za njo in se ni mogel spomniti, da je mlada dama — učiteljica.
VESTNOST
»S temle mazilom proti garjam se morate mazati trikrat dnevno ..,«
»Kdaj? Pred jedjo ali po
jedi?«
Podatek ie zgodovine
leta 1953 je Montgomerj’ osvojil Jugoslavijo...
PO IZPITU
Študent z dežele je hotel po neuspelem izpitu potovati domov. O tem je brzojavno obvestil svojo sestro:
»Pa^el! Pripravi na to očeta!«
Odgovor se je glasil:
»Oče pripravljen. Pripravi se tudi til«
KJE SI JE PA MISLIL!
Sodnik priči:
»Bili ste vendar samo par metrov oddaljeni od Davidoviča, ko je začel ta svojo žrtev med plesom daviti. Ali se vam to davljenje ni zdelo nič sumljivo?«
»Kje pa!« odgovori priča. »Mislil sem, da izvajata pač kake najnovejše plesne figure!«
OTROŠKA
Starši štiriletnega Borisa so šli v opero ln prepustili sina stari materi. Ko ga ie položila v posteljo, ga )e vprašala.
— No, Borči, ali naj tl pripovedujem pravljico, da boš zaspal?
— O, hvala, stara mama!
— Naj ti zapojem uspavanko?
— Ne, prosim, oe!
— Kaj pa naj naredim, mali?
— Veš, stara mama, tako sem truden in zaspan, ves dan sem tekal okrog. Raje b: videl, da me pustiš zaspati.
PREVIDNOST
Petršiljčkovi oddajajo sobo. Nekdo pozvoni. Gospa Petršiljčkova gre odpirat. Pred vrati stoji mlad moški:
»Želite morda zanesljivo sredstvo proti stenicam?«
Gospa Petršiljčkova ga pogleda čez očala:
»Pa zanesljivo pomaga?«
»Zanesljivo! Vi ste že četrti, h katerim sem prišel gledat sobo!«
PREVELIKA
ZAHTEVA
»Dovolite, gospod Zgaga, kadar prekinete nekoga pri govorjenju, kot ste pravkar mene, se spodobi, da se opravičite...«
»Potem bi pa morala midva ves čas samo govoriti: .Dovolite, prosim ... Izvolite!1«
ZADOŠČENJE
Ze pol ure se dere sinko, nato pa končno utihne
— O, hvala bogu, da sl vendar nehal!
— Saj nisem, mamica, samo oddahnil se bom malo.
Izdaja Novinarsko druttvo Slovenila. Poverjeništvo Marmor — Ureja uredniški odbor — Odgovorni urednik Ciril Kaviti — Letna naročnina 400 dinarjev, polletna 200. četrtletna 100 dinarjev — Uredništvo Is uprava: Maribor. Kopališka J — Telefon 28-78 — ček. rac NB 8401<T-18P — Postni predal 52 — Rokopisov Is rUb ne vrač tuno — Tisk Mariborske tiskarna
P O M L A D
mmm*	^Pf<r-'
' fU *<« 'k y f:-. ■ . « K	v, ■	•N'!	.	■•>. '
AMNl
najnovei&l v»orci
■ •
DOBAVA FRANKO
POSTAJA KUPEC
Etran 8	»TOTI	LIST«	Sreda	27.	maja	195*