Ženevske novice
št. 42
junij 2007
ŽENEVSKE NOVICE
GLASILO ZDRUŽENJA ŽENEVSKIH SLOVENCEV
(Bulletin de I'.Association des Slovenes de Geneve)
Številka 42_leto XVI_junij 2007_
VSEBINA:
Uvodnik	3
Razstava likovnih del članov Združenja ženevskih
Slovencev	4
Skupinska razstava umetniških del na SSK	5
Občni zbor	6
Prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku	7
Branko Zupanc, začasni odpravnik poslov	8
Kulturni večer s pisateljem D. Jančarjem	9
Vtis s prireditve
Europ'ART
Gledališka predstava Milice Čeh	10
Fotografije
Razstava Pavle Suermondt	12
Vtis z razstave
Likovna razstava Tamare Veyrat
Potovanje v Medjugorje
Seminar za slovenske novinarje iz sveta	13
Zaključna šolska prireditev	15
Lutkovna delavnica
SSK gostil izseljenske zdravnike iz sveta	16
Sožalje	17
Naslovnica: del vabila na odprtje razstave likovnih del članov Združenja ženevskih Slovencev v
Ljubljani, Svetovni slovenski kongres; oblikovalec Benjamin Pezdir.
UVODNIK
Bilo je - noro. Čudovita razstava in prijetna srečanja. Polno lepih spominov in sodelovanja.
Nenavadna evforija - prva skupna razstava ženevskih Slovencev v Sloveniji. Pavla, Lučka, Li, Metka
in Eva, to je bila strašanska ekipa, ki je v Ljubljani pokazala vso različnost kreacije in enotnost ekipe. Z
eno besedo, bili smo združeni in smo se v Sloveniji res lepo družili.
Želim se zahvaliti organizatorju razstave iz Slovenije, Svetovnemu slovenskemu kongresu, še
posebno Jani Čop in njeni ekipi. Jana, od zdaj naprej sva "obsojeni" na prijateljstvo, ki se je rodilo iz
priprav na razstavo, nekajtedenskega pošiljanja e-mailov, telefoniranja in skupne želje, da bi razstava
bila nekaj posebnega. Rečeno storjeno, bilo je zelo neverjetno in za to se ti posebno zahvaljujem.
Ne pozabimo na Sonjo in njeno pecivo, Lukov nasmeh in učinkovitost pri montiranju eksponatov,
Zdenkino pripravljenost, da vedno pomaga. Deležni smo bili mnogih majhnih pozornosti, ki so me
spomnile, da so to radodarni ljudje, ki mislijo drug na drugega. Bravo vsem, celi ekipi Svetovnega
slovenskega kongresa in ptujskim umetnicam, ki so popestrile program z lepo glasbo.
Moje zahvale gredo veleposlaniku Mihi Vrhuncu, neposredno "odgovornemu" za razstavo, nastalo po
naši predstavitvi v Bernu junija 2006. Vesela sem bila srečanja z vami v Ljubljani in se spomnila na
leta dobrega sodelovanja v Švici.
Prijetno je bilo ponovno srečati družino Novak. Z zadovoljstvom bomo nadaljevali naše sodelovanje in
druženje, če se službeno vrnete v Švico.
Kakšna obogatitev je bila spoznati veleposlanika švicarske konfederacije Stefana Specka, ki nas je
počastil s svojo prisotnostjo na otvoritvi. Prepričana sem, da bomo v prihodnosti še učinkovito
sodelovali.
Hvala umetnostnemu kritiku prof. dr. Mirku Jutršku, ki nam je prisluhnil, si z zanimanjem ogledal našo
razstavo in povedal samo lepe besede o našem likovnem izražanju. Za nas, umetnike, je bilo zelo
pomembno, kaj si o naših unikatih misli cenjeni slovenski umetnostni kritik.
Hvala igralcu Tonetu Kuntnerju za udeležbo in recitiranje Zdravljice v francoščini, ki jo je namenil
veleposlaniku Specku. Veselimo se vašega ponovnega obiska na kulturnem večeru, če je mogoče že
v novembru.
Tončka v Hruševju, Humberto na Bledu, Rozina v Trzinu in Ljubljani, Nadica v Zagrebu, Alenka v
Opatiji in vaše družine, vsem hvala za druženje, prenočišče, hrano, konstruktivne ideje in, kar je
najvažnejše, hvala za klepet. Veliko sem prepotovala med tem tednom počitnic, pripravami, montažo
in razstavo in povsod ste me sprejeli z ljubeznijo. Bila sem zelo ganjena.
Prav tako se zahvaljujem vsem mojim prijateljem in vsem tistim prijateljem ter družinam naših petih
razstavljalcev, ki so prišli na otvoritev in jo s tem naredili še bolj veličastno.
Hvala Bogdanu in Vereni, Ireni, Tadeju in Jasni, Andreji, brez vas svečanost ne bi imela takšnega
pomena.
Hvala novinarjem, televiziji, radiju, časopisom, ki so spremljali dogodek. Upamo, da bomo njihove
prispevke lahko shranili v našem arhivu. Nekaj smo jih že dobili, druge še pričakujemo!
Hvala Metkini sestri Jelki Simončič, ki je otvoritev fotografirala in nam pripravila album ter fotografije.
Na svidenje v Sloveniji, na prihodnji razstavi. Pričela sem že z iskanjem nove galerije. Na svidenje tudi
v Ženevi, tukaj vas vedno z veseljem pričakujemo!
Eva Dimčovski
RAZSTAVA LIKOVNIH DEL ČLANOV ZDRUŽENJA ŽENEVSKIH SLOVENCEV
Eva Dimčovski, Lučka Koščak, Pavla Suermondt, Metka Vergnion, Li Weingerl
Svetovni slovenski kongres, Ljubljana, odprtje 4 april 2007
Švicarsko likovno skupino povezuje predvsem njihova neposredna umetniška pričevalnost, kar je v
sodobnem življenju umetnosti (svobodnega izražanja) že dolgo temelj medsebojnega spoštovanja in
prijateljevanja.
Zaradi poudarjanja individualnosti, je med člani Združenja zaznati sproščujoče medsebojno
občudovanje in priznavanje ustvarjalnosti vsakogar izmed njih. Z razstavljenimi umetniškimi eksponati
skupine petih, po značaju, temperamentu ter likovni občutljivosti različnih ustvarjalcev, štirih žensk in
enega moškega, vnaša ta prijateljska skupina tudi med obiskovalce in ob ogledovanju razstave
njihovih samosvojih del, sproščenost sprejemanja in doživljanja. Radost in razmišljanje.
Prav vse je drugačno in imenitno, se pravi avtorsko med seboj ločljivo in takoj prepoznavno, kar od
likovnih ustvarjalcev, ki znajo profesionalno sproščeno uresničevati lastno likovno vizijo, praviloma tudi
pričakujemo.
Tako kot bogati vsakega izmed ustvarjalcev pestra življenjska zgodba, pripoveduje tudi vsak njihov
umetniški izdelek svojo pripoved. Eva Dimčovski je v treh vitrinah razstavila izbor izredno likovno
poenotenega, z njeno mojstrsko risbo v zahtevni tehniki okrašenega belega porcelana. V prikazanem
čutimo utrip tradicije. Čeprav se slikarka opira pri nekaterih poslikavah na znane in njej zanimive
motive Pabla Picassa ali se po občutju drugod približuje slikovitosti dekorativnega F. Hundertwasserja,
veje iz njenega pristopa svežost in spomin na enkratno silovitost ruskih avantgardnih umetnic prve
tretjine 20. stoletja. Visoko raven usposobljenosti slovenske slikarke v poslikavanju porcelana potrjuje
njen teoretičen pristop in poučevanje na lastni zasebni slikarski šoli.
Lučka Koščak, kiparka, je svoje kiparske izdelke v tehniki terakote, barvno raznovrstne žgane gline,
na temo angelov, predstavila tudi v dveh pokončnih vitrinah. Zanimiva komorna postavitev niza
intimnih doprsnih (le na videz ponovljenih) portretov angelov z na hrbet vtisnjenimi stiliziranimi
perutmi, vzbuja blagodejno pomirjujoče razmišljanje o teh bolj ali manj fantazijskih vilinskih bitjih, ki naj
bi postali po potrebi tudi odločujoče kruti. So pa zasnovani, kot pravi umetnica, za dotik, kar kiparstvo,
za razliko od slikarstva, če ne gre za mehke in težko obstojne izdelke v vosku, vedno omogoča.
Slikarka Pavla Suermondt-Bernetova je razstavila manjše formate slik, ki so prilagojeni tokratni
skupinski predstavitvi, kar pa povsem zadošča za vpogled v njeno, z življenjsko energijo prežeto
kreativno ustvarjanje. Umetnica, ki se je tudi sama posvečala likovni vzgoji učiteljev Ženevskega
kantona in se lahko ponaša z zdaj že mednarodno uveljavljenim sinom slikarjem Robertom
Suermondtom, je uspela v svojem slikarskem snovanju ohraniti sproščeno pričevalnost svojih intimnih
občutij. To, kar je bila njena naloga, da nauči slušatelje nadgrajevati njihovo po naravi dano jim
občutljivost, je znala ohraniti tudi pri sebi in z vztrajnim delom nadgraditi do zdajšnjega, le njej
lastnega umetniškega zapisa.
Likovno žlahtna, slikarsko sveža in prepričljiva je v svojih prikazanih, z digitalnimi postopki
oplemenitenimi fotografijami, Metka Vergnion. V svet tehnično modernizirane umetnosti je z veliko
mero likovne občutljivosti znala vnesti izkušnje s področja fotografije in filma. Njene figuralne
kompozicije, posnete večinoma na prostem, ohranjajo vtis gibljivosti, ki mu v slikarstvu umetniki že
dolgo sledijo in na razne načine slikarsko fiksirajo. In z odločnim
vnašanjem trenutkov iz vsakdanjega življenja v slikovno polje, se je fotografije vešča umetnica
inovativno prepustila sodobni likovni govorici, v načinu, ki vključuje v svoje sporočilo vsa zdajšnja
umetniška spoznanja in zakonitosti. Kar težko si predstavljamo, da se kaj takšnega že da doseči v
navezanosti na klasično pojmovano slikarstvo.
Na umetniško fotografijo je oprt tudi prikaz na kovinske plošče prenesenih in likovno obdelanih
fotografskih povečav Lija Weingerla, dveh pogledov med ravna drevesna debla v gozdu iglavcev in
na prostranost oblačnega neba. Blesk kovinske podlage daje obema prikazoma gozda vznemirljiv
prizvok magičnosti in neresničnosti. Hkrati pa se s svetlobo dosežena eterična lahkost izseka iz
narave izrisuje pred nami v stvarno podobo nam znanega sveta. S posnetkoma gozda se fotografiji
odmikata od enostavnega reportažnega beleženja videnega in odpirata z avtorsko umetniško
obdelavo nov pogled v vsakomur že dokaj znan in tudi doživet prizor iz narave, ki z ohranjanjem svoje
lepote vsekakor sprošča fantazijo.
Tako za vseh pet razstavljalcev lahko ugotovimo, da so v svojih prikazanih umetniških stvaritvah
povsem sodobni, predvsem pa likovno sveži in zanimivi ustvarjalci.
Prof. dr. Mirko Juteršek; priredila Irena Sterckx
SKUPINSKA RAZSTAVA UMETNIŠKIH DEL NA SSK
Otvoritev razstave (v sredo, 4. aprila) so na Kongresu povezali s tiskovno konferenco, na kateri so se
novinarjem predstavili pretekli in sedanji funkcionarji Združenja in na kratko orisali življenje slovenskih
rojakov, živečih v Ženevi in njeni okolici, predvsem pa so predstavili samo Združenje in delovanje.
Navzoč je bil tudi prvi predsednik in pobudnik za ustanovitev Združenja dr. Bogdan Zega z ženo
Vereno. Do ustanovitve Združenja kot apolitične organizacije je prišlo takoj po osamosvojitvi pred 16
leti. Med ustanovitelji je treba omeniti še Janeza Hacina, Iva Gregorca in Marjana Struno. Vsi imajo
veliko zaslug, da je Združenje zaživelo in živi še danes. Živijo tudi skoraj vse aktivnosti, ki so se
izkristalizirale v prvih letih delovanja Združenja. Sredi marca imajo občni zbor, sredi junija organizirajo
piknik nekje v okolici Ženeve in v novembru, nekaj dni pred Prešernovim rojstnim dnevom, je na vrsti
kulturni večer.
Izdajajo tudi lično publikacijo Ženevske novice, ki izidejo dvakrat letno in ki jih zadnja leta ureja
urednica Irena Sterckx Militarev, ki je bila tudi navzoča na tiskovni konferenci in otvoritvi razstave. V
zadnjem času izhajajo celo v večbarvnem tisku.
Članarina za člane Združenja, ki jih je okoli 60, znaša 35 frankov. Prvega predsednika je po petih letih
nasledil Franjo Grošelj, tega pa Eva Dimčovski, ki Združenje vodi od leta 2004. V zadnjih časih je v
tesnih stikih s člani dr. Andreja Eržen, ki je nedolgo tega v Švici zagovarjala doktorsko disertacijo z
zelo aktualnim naslovom Slovenski jezik in nacionalna zavest. V knjižni obliki bo tiskana v Parizu.
Po zaslugi sedanje predsednice Eve Dimčovski se je kulturni potencial Združenja še okrepil, saj je tudi
sama ena od petih umetnikov, ki razstavljajo svoja dela na omenjeni razstavi. Nasploh je videti, da po
številu majhna slovenska kolonija v Ženevi po svojem umetniškem potencialu daleč presega svojo
številčnost.
Eva Dimčovski je pred 20 leti začela slikati na svilo (in o tem tudi napisala knjigo v francoščini), pred
dvanajstimi leti pa še na porcelan. Tudi nasploh jo najbolj privlačijo netradicionalne tehnike slikanja.
Zato so njena dela izredno sodobna, kot je ugotovil tudi likovni kritik dr. Mirko Juteršek. Na skupinski
razstavi je razstavila živahno poslikan porcelan.
Lučka Koščak je vsestranska in zelo angažirana umetnica, tako v Ljubljani kakor tudi v Ženevi.
Posega na številna področja umetnosti: gledališče, fotografijo, film, ples in kiparstvo. V Ženevi je
soustanovila lutkovno gledališče in zanj izdelala lutke, v predstavi El filantropo pa je tudi odigrala vlogo
Elise. Na razstavi se predstavlja s kiparskimi izdelki iz gline.
Slikarka Pavla Suermondt - Bernetova živi v Ženevi od leta 1960, sicer pa je po rodu Primorka. V
zadnjih 30 letih je sodelovala na mnogih skupinskih razstavah (v Confignonu pri Ženevi), nekajkrat je
razstavljala samostojno. V maju bodo v Confingonu odprli njeno retrospektivno razstavo. Na Kongresu
se predstavlja z vrsto del manjšega formata, za katere je značilna za oko izredno prijetna kombinacija
barv.
Metka Vergnion in Li Weingerl sta v tujini in doma že uveljavljena umetniška fotografa, ki se
poslužujeta tudi računalniške obdelave fotografij. Prav ta vidik njunih eksponatov je še posebno
izpostavil likovni kritik Mirko Juteršek. Ocenjujoč dela naših umetnikov iz Ženeve, je mimogrede
navrgel tudi potrebo po ustanovitvi centra, v katerem bi hranili izdelke slovenskih umetnikov, ki
ustvarjajo zunaj meja Slovenije.
Otvoritev razstave naštetih umetnic in umetnika so poleg vedno šarmantne Jane Čop, tajnice
Slovenske konference SSK-ja, popestrile tudi tri mlade glasbenice na godalih s Ptuja, ki so odigrale
nekaj krajših skladb. Še bolj pa je dogodek obogatil nastop znanega slovenskega pesnika in igralca
Toneta Kuntnerja, ki vedno in povsod kjerkoli se pojavi, dvigne razpoloženje za nekaj stopinj.
Vzneseno je recitiral Zdravljico (deloma tudi v francoščini) in na koncu mimogrede dejal: "Mi nismo celi
brez vas in vi niste celi brez nas."
Na ta način se je dogodek spremenil v večplastno prepletanje slovenstva, ki bo številnim
obiskovalcem še dolgo ostal v spominu. Otvoritve razstave so se udeležili tudi Stefan Speck,
veleposlanik švicarske konfederacije v Sloveniji, Miha Vrhunec, bivši slovenski veleposlanik v Švici,
Tadej Vengust, podpredsednik Združenja ženevskih Slovencev in Anton Novak, bivši svetovalec na
slovenskem veleposlaništvu v Bernu.
Tomaž Štefe, Moja Slovenija, št. 5, 2007
O razstavi je v oddaji za Slovence po svetu poročala TV Slovenija, v radijski oddaji z istim naslovom
so o Združenju spregovorili Bogdan Zega, Eva Dimčovski, Pavla Suermondt. V reviji Moja Slovenija je
bil poleg zgornjega članka objavljen Evin portret v rubriki Uspešni rojaki. Zapis o razstavi je bil v reviji
Družina, najava je bila tudi v dnevnem tisku.
OBČNI ZBOR ZDRUŽENJA ŽENEVSKIH SLOVENCEV
12. MAREC 2007 OB 19.30
KRAJ: PIZZERIA ROMANA, Rue de Vermont 37, Ženeva
Prisotni: predsednica Eva Dimčovski, podpredsednik Tadej Vengust, blagajničarka Sonja Montanini,
tajnica Irena Sterckx.
Maruša Fasano, Evelina Ferrar, Tamara Veyrat, Sonja Alfirevič, Marija Peic, Josephine Sulic,
Li eingerl, Manca Umek-Idoux, Alenka Maver, Metka Vergnion, Pavla Suermondt, Jure Kozamernik,
Katja Kozamernik, Franc Kozamernik, Jasna Reginato, Franck Golob, Ivo Gregorc, Marijan Struna,
Janez Hacin,Verena Zega, Bogdan Zega, Lučka Koščak.
Branko Zupanc, začasni odpravnik poslov, Veleposlaništvo RS Bern
Opravičeni: Vida Jordan, Nina Spranger, Miliza Čeh, Andreja Eržen, Sabina Mumenthaler, Duša
Hibon Zgonec, Jana Krulej.
1.	Pozdrav in poročilo predsednice
Predsednica Eva pozdravi prisotne, tudi predstavnika Veleposlaništva. Opraviči se za spremembo
datuma. Zahvali se za izkazano zaupanje za njeno dosedanje delo. Zahvali se odboru, ki je pridno
delal, še posebej sta ji bili v pomoč tajnica Irena in blagajničarka Sonja, brez katerih si ne zna
predstavljati svojega predsedovanja.
Pripravila je kratek pregled dogajanja v preteklem letu (piknik, razstava, novoletna večerja,
Prešernov dan). Poroča o denarni subvenciji iz Slovenije in pove, da sta z Ireno pripravili tri
razpise za letošnje leto. Zaprosili smo za denar za tiskanje Novic, kulturni večer in povračilo potnih
stroškov za likovne umetnike, ki bodo razstavljali v Ljubljani.
2.	Poročilo blagajničarke
V blagajni je 2670 CHF. V letu 2006 smo dobili 1900 CHF članarin in iz Urada RS za Slovence po
svetu 3475 CHF. Sonja, ki je bila blagajničarka od leta 1999, predaja svoje mesto novi
blagajničarki. Predlagali smo Nino Spranger s katero bo Sonja stopila v kontakt in se uspela
dogovoriti za predajo poslov. Do predaje bo še naprej skrbela za blagajno. Za njeno delo se ji je
Eva zahvalila s šopkom cvetja. Tudi Janez Hacin se ji je zahvalil za dolgoletno delo in predlagal,
da ji plačamo večerjo. Prisotni smo njegove besede pospremili z velikim aplavzom.
3.
Razrešitev odbora in imenovanje novega odbora
Enoglasno smo izvolili in potrdili, da ostaja predsednica Eva Dimčovski. Podpredsednik bo še eno
leto ostal Tadej Vengust, ki želi, da mu naslednje leto najdemo namestnika. Tajnica in urednica
ostaja Irena Sterckx. V odboru so Evelina Ferrar, Vida Jordan, Lučka Koščak, Jure Kozamernik,
Sonja Montanini.
4.	Eva je opozorila, da imamo vsako leto težave z organizacijo novoletne večerje, ker se ljudje do
zadnjega dne odločajo in plačujejo z zamudo. Lansko leto smo morali plačati sedem večerij za
goste, ki niso prišli. Dokler odbor ne bo dobil KONKRETNEGA predloga o novi lokaciji (z
naslovom in osnovnimi podatki o ceni, prostoru za 50 ljudi, parkingu), ostajamo zvesti hotelu
Chavannes-de-Bogis. Datum je sobota, 17. november 2007. Rezervacijo večerje in plačilo po
položnici bomo sprejemali samo do določenega datuma, deset dni pred večerjo.
5.	Irena se je zahvalila za prisotnost ustanovnim članom Združenja, Janezu Hacinu, Marijanu Struni,
Ivu Gregorcu, Bogdanu in Vereni Zega. Povedala je, da je v biografiji, ki je izšla v Ljubljani, Janez
Hacin podrobno opisal nastajanje Združenja in da si lepšega arhiva res ne bi mogli želeti. Janez
pa je dodal, da so se odločili priti na zbor tudi zato, ker je Irena tako prijazna in uspešno piše
Ženevske novice. Prisotni so jo nagradili z aplavzom, družina Kozamernik pa s pizzo.
6.	Irena in Eva sta poročali o likovni razstavi, ki bo na ogled v prostorih Svetovnega slovenskega
kongresa v Ljubljani od 4. 4. do 7. 5. 2007 na Cankarjevi 4. V imenu Združenja bodo razstavljali
Eva Dimčovski, Lučka Koščak, Pavla Suermondt, Metka Vergnion, Li Weingerl. Pred otvoritvijo bo
tiskovna konferenca, na kateri bomo predstavili Združenje kot celoto. Pisno gradivo o Združenju
bo z Evelinino pomočjo pripravila Irena, likovni umetniki pa so svojo predstavitev pripravili sami.
7.	Eva se je zahvalila Evelini za spletno stran, ki deluje pod imenom www.slovenci.org. Evelina je
pozvala vse, naj posredujejo informacije, ki jih bo v najkrajšem času objavila.
8.	Eva je predstavila prevod svoje knjige o receptih z Malte in slikanju na svilo. Jure Kozamernik
pripravlja prevod romana Mesto v zalivu Borisa Pahorja, pripravljen ima že prevod Martina Kačurja
Ivana Cankarja. Irena Sterckx je sodelovala pri učbeniku za slovenščino, ki bo izšel te dni v
Ljubljani.
9.	Sodelovanje na Prešernovem dnevu v Bernu, 9. februarja 2008. Eva predlaga, da sodelujemo s
projekcijo fotografij iz Slovenije, ki bi jih opremili z različnimi literarnimi odlomki, ki so lahko
zabavni, npr. vici, poezija, anekdote. Pozvala je vse, naj prispevajo bodisi fotografije bodisi
besedila. Gospod Zupanc je sprejel njeno idejo in poudaril, da bo proslava še posebno bogata, ker
bo potekala v letu, ko bo Slovenija predsedovala EU. Povedal je nekaj besed iz svojega življenja.
V diplomaciji je že 27 let, k nam je prišel iz Skopja in je edini diplomat na našem Veleposlaništvu.
10.	Na podlagi Zakona o odnosih RS s Slovenci zunaj njenih meja mora Veleposlaništvo posredovati
Vladi RS predloge za kandidate za Svet za Slovence po svetu. Dva kandidata bosta predstavljala
bivšo SFRJ, dva pa ostalo Evropo. Iz našega Združenja smo predlagali Ireno Sterckx.
11.	Franc Kozamernik nas je obvestil o obisku Draga Jančarja 24. 3. v sklopu predavanj Printemps
dans les Balkans et l'Europe centrale. Dobili smo tudi obvestilo o predavanju Milana Kučana.
Informacije bodo objavljene na internetu.
12.	Pavla Suermondt Bernetova je najavila svojo retrospektivno razstavo v maju, ki jo pripravlja njena
občina Confignon ob 30. letnici njenega ustvarjanja. Vsi smo vljudno vabljeni.
Občni zbor smo zaključili z večerjo, ki jo je vsak plačal sam in se ob 23. uri razšli.
PRIREDITEV OB SLOVENSKEM KULTURNEM PRAZNIKU
pod geslom "Žive naj vsi narodi..."
Veleposlaništvo RS nas je tudi letos povabilo na osrednjo proslavo ob slovenskem kulturnem
prazniku. Zbrali smo se v soboto, 10. februarja 2007 v dvorani Zentrum Rössli v Kehrsatzu pri Bernu.
Pomoč pri organizaciji sta ponudila Kulturni most Švica-Slovenija in Organizacijski odbor slovenske
katoliške misije Solothurn "Veseli Martin". Letošnjo prireditev so organizirali s pomočjo sponzorjev,
Boscha, Coristal AG, NLB InterFinanza in Novartisa.
Težko je leto za letom pripraviti proslavo, ki bi zbrala čim več Slovencev in ponudila nekajurni kulturni
užitek. Vseeno se nas je zbralo 300 iz vseh koncev Švice. Nekatera društva najamejo kar avtobus in
si privoščijo celodnevni izlet.
Proslava se je pričela z mimohodom praporjev. Pozdravni nagovor je kratko in jedrnato predstavil
začasni odpravnik poslov, edini diplomat na Veleposlaništvu v Bernu, Branko Zupanc. Program je
povezovala Mojca Vedernjak, mezzosopranistka, ki deluje kot svobodna umetnica v Švici in v Evropi.
Otroci dopolnilnega pouka slov. jezika so nam ogreli srce. Letos so se predstavili najmlajši, nekateri
skorajda še vrtovčki s pesmicami iz bogate zakladnice mladinske literature, Lukasa pa je premamil Adi
Smolar in skupaj smo zapeli Tagadagada.
Gosta iz Slovenije sta bila kitarist Žarko Ignjatovič in flavtist Cveto Kobal, oba priznana glasbenika v
Sloveniji. Žarko Ignjatovič je diplomiral na Akademiji v Zagrebu in Grazu ter v Salzburgu. Aktivno
sodeluje na številnih seminarjih svetovno znanih kitaristov, je izredni profesor za kitaro na PF v
Mariboru in na Srednji glasbeni šoli v Ljubljani. Poleg solističnih nastopov se posveča komorni igri in
nastopom v duetih. Cveto Kobal je diplomiral v Ljubljani in Parizu. Poznamo ga po solističnih recitalih
in prvih izvedbah slovenskih glasbenih del. Bil je urednik na TV Slovenija, koncertiranje dopolnjuje s
pedagoškim delom na PF v Mariboru.
Sodelujeta od leta 1994, publika in kritika sta ju lepo sprejela, zato nastopata na številnih svetovnih
odrih, med drugim 2001 v Tel Avivu ob odkritju reliefne plastike F. Prešerna in 2004 na gala koncertu
ob vstopu Slovenije v EU v Berlinu. Drugi del proslave je bil bolj ljudsko obarvan, Metka Pernat z
Jožefom Jurgcem in Slovenskim kvintetom je poskušala ogreti občinstvo z zimzelenimi melodijami in
harmoniko. In seveda Avsenikovo Slovenijo.
Z veseljem bi prisluhnila celovečernemu koncertu gostov iz Slovenije, saj imamo malo možnosti za
poslušanje tovrstne glasbe, harmoniko pa bi dala v tretji, neformalni del druženja. Da ne bo pomote,
omenjena pevka s prijatelji se vsako leto zelo dobro pripravi na nastop in ga izvede na profesionalni
ravni, primerni za takšno proslavo.
Preden zaključim s pršutom in potico, ki ju je bilo letos resnično v izobilju, naj vam povem tole
anekdoto. Pred dvajsetimi leti sem kot študentka sodelovala z Glasbeno mladino ljubljansko, ki je
organizirala prve koncerte mladih glasbenikov. Tako so odkrili nekega Žarka Ignjatoviča in meni je
pripadla čast, da sem ga intervjuvala in predstavila prvi solo koncert v Cankarjevem domu. Nikoli več
se nisva srečala, mojo življenjsko pot od takrat naprej poznate, njegovo pa sem z največjim užitkom
spet srečala v Bernu. Verjeli ali ne, ko me je Žarko videl, so bile prve besede: "Ti si pa Irena in si
napovedovala moj prvi koncert."
Tokrat sem dobila v poklon zgoščenko in do naslednjega snidenja veliko zabave z Ignjatovičem jr., ki
mu orkestrira nekaj zadnjih mesecev.
Irena Sterckx
BRANKO ZUPANC začasni odpravnik poslov na Veleposlaništvu v Bernu
Rojen 30.06.1947 v Ljubljani, poročen, soproga Dušanka, hči Martina, sin Miha (dva vnuka pri sinu,
tretji pri hčerki na poti). Izobrazba - diplomirani politolog.
Poklicna pot:
do leta 1980
1980 - 1984
1984 - 1986
1986 - 1991
1991 - 1992
1994 - 1998
republiški upravni organi, nazadnje šef kabineta takratnega predsednika Predsedstva
Republike Slovenije,
konzul v Generalnem konzulatu SFRJ v Gradcu, Avstrija
svetovalec v konzularni službi zveznega ministrstva za zunanje zadeve SFRJ
svetovalec za tisk in kulturo na Veleposlaništvu SFRJ v Bonnu, Nemčija
svetovalec na novem Veleposlaništvu Republike Slovenije v Bonnu, Nemčija
konzul v Generalnem konzulatu Republike Slovenije v Münchnu, Nemčija
2002 - 2006 svetovalec na Veleposlaništvu Republike Slovenije v Skopju, Makedonija
od 2006 dalje minister svetovalec in začasni odpravnik poslov na
Veleposlaništvu Republike Slovenije v Bernu.
V vmesnih obdobjih sem delal na slovenskem Ministrstvu za zunanje zadeve.
Kot začasni odpravnik poslov nameravam nadaljevati dosedanje uspešno delo mojih predhodnikov,
tako na področju odnosov med Švico in Slovenijo, na področju multilaterale kot tudi na področju
odnosov s Slovenci, ki živijo v Švici.
Veleposlaništvo bo še naprej urejalo vse konzularne zadeve za potrebe naših rojakov (tudi
tradicionalni konzularni dnevi izven Berna ostajajo v nespremenjenem obsegu), tako da upam, da ne
bo čutiti zmanjšanja števila osebja na Veleposlaništvu. Posebej se bom trudil vzdrževati kar se da
pogoste osebne stike s slovenskimi društvi in jim pomagati pri njihovem delu.
Branko Zupanc
KULTURNI VEČER S PISATELJEM DRAGOM JANČARJEM
Ženevsko gledališče "La comedie de Geneve" pripravlja v letošnjem letu vrsto prireditev, s katerimi
želi prispevati k večji prepoznavnosti držav srednje in vzhodne Evrope ter njenih dosežkov na
kulturnem in umetniškem področju. Med drugimi gosti so povabili tudi uglednega slovenskega pisatelja
Draga Jančarja. Pred kratkim je izšel v francoščini prevod njegovega morda najbolj znanega
dramskega dela "Veliki briljantni valček/ La Grande Valse brillante".
Predstavništvo pri Uradu ZN je Združenje v imenu organizatorja povabilo na kulturni večer, ki je
potekal pod naslovom "Printemps dans les Balkans et l'Europe centrale". Prireditev je potekala od 23.
do 25. marca 2007. Pri jezikovnem tolmačenju je sodeloval Jure Kozamernik.
VTIS S PRIREDITVE
Predstavitev Jančarjeve francoske izdaje Briljantnega valčka je bila kratka. Jančarja je presenečalo,
da je lahko besedilo, ki ga je napisal pred dvajsetimi leti, lahko sedaj zanimivo na drugih koncih sveta
in prikimal pripombi, da je dobra literatura pač dolgo aktualna.
Povedal je, da so Briljantni valček uprizarjali v več državah in da se lahko v drami prepozna veliko
oblastnikov. Na Madžarskem se je celo zgodilo, da se je med predstavo demonstrativno spraznila cela
prva vrsta, v kateri so sedeli madžarski oblastniki. V Bolgariji pa drame nikakor niso uspeli uprizoriti,
ker je bilo sinu oblastnika, mislim da ministra za zdravstvo, ime Volodja, tako kot glavnemu negativcu
drame.
Po kratki predstavitvi smo zainteresirani napolnili manjšo dvorano v drugem nadstropju, kjer je precej
skrajšano dramo zelo prepričljivo brala igralska zasedba. Bilo je tako zanimivo, da smo si po mojem
vsi zaželeli dramo videti ali vsaj prebrati v celoti.
Kasneje sem se pogovarjala z igralcem, ki je imenitno uprizoril Volodjo. Tudi Jančar ga je pohvalil, češ
da je v celoti dojel karakter in pripomnil, da začuda igralci, ki se sicer potegujejo za pozitivne vloge,
želijo v Briljantnem valčku igrati prav zagonetnega Volodjo. Omenjeni igralec je bil prepričan, da je
čas, da Zahod bolje spozna vzhodnejši del Evrope in je bil navdušen, da je lahko predstavil delček
ustvarjalnosti iz tega sveta.
Evelina Ferrar
Europ'ART
Od 2. do 6. maja 2007 je v Ženevi potekal tradicionalni sejem umetnostnih del Europ'ART. Slovenijo je
zastopal Rok Bogataj s skulpturo Venere. Avtor, rojen l. 1974 v Ljubljani, je diplomant beneške
akademije za umetnost. Živi in dela v Ljubljani, ukvarja se s kiparstvom, slikanjem, video in grafičnim
oblikovanjem. Letos je razstavljal projekt Fontana v Helsinkih. Venera Project je bil predstavljen v
Tobačnem muzeju v Ljubljani in izhaja iz ideje, da je Venera boginja plodnosti.
GLEDALIŠKA PREDSTAVA MILICE ČEH
Deset let se poznava in hodiva v različnih oblikah ena za drugo. Nekaj časa sem celo učila njenega
sina Yanna, pa selila sem jo, vmes je imela tudi restavracijo, kjer smo pred leti praznovali društveno
novoletno večerjo. Ampak kaj, ko nič ni večno. Ne, to niso besede slovesa. Restavracije ni več, hiše
tudi ne, mož je postal bivši in Milica se ima prav fajn.
Te dni se odpravlja na drug konec sveta, na Tajsko. Sicer še ne ve kdaj in kako, ve pa, da bo za šefa
gradila hiše za bogate. Vmes je sodelovala pri nastajanju gledališke predstave z naslovom "Je
divorce-et toi?". Skupina prijateljev, ljubiteljskih igralcev, nekaterim je bil to gledališki krst, jo je izvedla
v prostorih Cafe-theatra de la Voirie v Pully od 2. do 12. maja 2007. Eno od predstav smo tako
gledalci kot igralci oplemenitili s kozarčkom šampanjca in torto, ker je njihova kolegica praznovala
lo čitev.
Lepo se imej in napiši še kakšno gledališko delo ali pa vsaj članek za Novice!
Irena Sterckx
I
A. Eržen, I. Sterckx, E. Dimčovski, J. Čop, B. in V. Zega,
P. Suermondt, L. Koščak na tiskovni konferenci
Bogdan Zega, veleposlanik Švice v Sloveniji Stefan Speck, Eva Dimčovski
RAZSTAVA Pavle Suermondt Bernetove
Od 11. do 24. maja 2007 je bila na ogled retrospektivna razstava likovnih del Pavle Suermondt
Bernetove, s katero je počastila 30 let svojega ustvarjanja. Razstavo je v svojih prostorih, Ch. de
Mourlaz 2, pripravila občina Confignon, kjer Pavla prebiva.
VTIS Z RAZSTAVE
Razstavni prostor je bil malce presenetljiv. Predelana stavba, ki ni verjetno nikoli služila bivanjskim
namenom, in tudi zdaj ni čisto končana. Zmanjkalo je sredstev pa so se odločili za poenostavljeno
različico. Grobo ometane stene so vseeno gostoljubno nosile množico Pavlinih slik in delovale
moderno.
Pavla je počaščeno stala ob županji, ki je pohvalno govorila o njenem slikarskem delu, igrivosti,
neumornem iskanju novih in novih načinov umetniškega izraza in ustvarjalnosti, ki še zdaleč ni
utrujena.
Pavla je zaključila z mislijo, da so takšni dogodki pomembni zato, da se srečamo, premaknemo iz
vsakdanje rutine in se posvetimo drug drugemu. In to je Pavlina razstava tudi bila. Vpogled v njen
opus in srečanje ljudi, ki smo se potrudili, da se zbližamo s Pavlo, njenim delom in poklepetamo med
seboj. Pavla je s svojo značilno toplino razlagala, kako je kakšna slika nastala in se veselila naše
prisotnosti. V svojem izvirnem oblačilu je poosebljala svetovljansko umetnico z boemsko dušo, a
nogami trdno na tleh. Krasna kombinacija. Njene slike na grobih stenah so potrjevale njeno
ustvarjalnost in, kot bi se vsaka posebej prizemljevala, so dobivale nalezljive rdeče pike - znak, da je
umetnina prodana.
Evelina Ferrar
LIKOVNA RAZSTAVA TAMARE VEYRAT
Od 1. do 15. junija 2007 je v Ženevi razstavljala svoja likovna dela Tamara Veyrat. Pri srcu so ji
japonski motivi in mačke.
POTOVANJE V MEDJUGORJE IN NA DALMATINSKO OBALO ZA VNEBOHOD
Ko sem v Kažipotu prebrala skromno obvestilo o izletu, ki ga pripravlja Organizacijski odbor slovenske
misije Veseli Martin iz nemškega dela Švice, me je zaradi izredno pestrega programa takoj pritegnilo.
Že od nekdaj sem si želela obiskati Medjugorje, saj v BIH nisem še nikoli bila in pa seveda celotno
Dalmatinsko obalo tja do Dubrovnika vključno z otokom Korčulo.
Poklicala sem Milana in Heidi Greiner iz kantona Bern, ki že vrsto let organizirata izlete za Slovence
živeče v Švici. Bila sem prva iz francoskega dela, ki se je kdaj prijavila na njihov izlet. Potovanje je
trajalo 6 dni.
Na pot smo se odpravili iz Züricha že zgodaj zjutraj z dvonadstropnim avtobusom. Ker je bilo zame
nemogoče na dan odhoda že zgodaj zjutraj pripotovati v Zürich, me je Heidi prijazno povabila, da
lahko zadnjo noč pred odhodom prespim pri njih. Torej na pot sem se odpravila s sedemdesetimi
popolnimi neznanci, ki pa smo se po parih dneh že vsi poznali.
Program je bil izredno zanimiv a naporen, saj smo vstajali že pred 6. uro zjutraj, vsako noč prespali v
drugem kraju in veliko ur preživeli na avtobusu s prekrasnim pogledom na razgibano pokrajino. A ob
petju, pitju, jedači, molitvi in neštetih vicih je vožnja hitro minevala. Prvi del potovanja je bil romarski
pod vodstvom našega župnika Davida. V Medjugorju smo prespali pri prijaznih domačinih, se povzpeli
na hrib Marijinih prikazovanj in se udeležili več maš. Nato smo se po rodovitni dolini Neretve odpeljali
proti morju.
Na drugem delu potovanja so nas čakali ogledi kulturnih znamenitosti krajev Dubrovnik in Split, obisk
vinske kleti in degustacija na polotoku Pelješac, vožnja s trajektom do otoka Korčula in ogled glavnega
mesta, vožnja z avtobusom vzdolž Jadranske magistrale s prekrasnim razgledom na neštete otoke,
bele plaže, izliv reke Krke, Velebitsko pogorje itd.
Teh 6 dni je minilo kot bi mignil, videli in slišali smo ogromno novih stvari, tako da smo se vrnili domov
obogateni in že z novimi načrti za naslednje potovanje, verjetno romanje v Fatimo na Portugalskem.
Nina Spranger
SEMINAR ZA SLOVENSKE NOVINARJE IZ SVETA
Urad vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu je od 27.5. - 4.6.2007 pripravil v Ljubljani seminar
za novinarje, ki se ljubiteljsko ukvarjamo s podajanjem informacij znotraj različnih slovenskih
organizacij po svetu. Zastopali smo tako tiskani medij, radio kot tudi TV postaje.
Bilo nas je 21 iz Avstralije (Sydney, Canberra, Melbourne), Argentine (Buenos Aires), Kanade
(Winnipeg, Toronto), Nemčije (Berlin, Essen), Velike Britanije (London), Švedske (Olofström), Srbije
(Niš, Zaječar, Novi Sad), ZDA (Pittsburg, Cleveland), BiH (Tuzla, Sarajevo) in Ženeve. Zanimivo, da je
bilo 10 novinark in 11 novinarjev in na veliko veselje vseh je bilo 5 mlajših od 30 let, kar pomeni, da je
nekaj zanimanja za slovensko kulturo med tretjo generacijo izseljencev.
Seminar je vsebinsko briljantno pripravila in z veliko mero profesionalizma izpeljala svetovalka Tatjana
Lesjak Klun. Žal razen nekajminutnega uvoda, ko nas je pozdravil državni sekretar za Slovence po
svetu g. Zorko Pelikan, nismo srečali nikogar iz Urada, ki bi ji (nam) bil v pomoč pri tehnični plati
organizacije.
Seminar je bil sestavljen iz političnega dela, strokovnega in turističnega. Potekal je večinoma v sejni
dvorani City hotela v centru mesta, kjer so si sledili gostje z enournimi predstavitvami. Vsaki
predstavitvi so sledila vprašanja in kolikor nam je dopuščal čas tudi krajša debata.
Tako smo v prvem delu imeli sprejem pri ministru za zunanje zadeve D. Ruplu. Namenil nam je pol
ure za vprašanja. Bili smo gostje v Državnem zboru pri Komisiji za odnose s Slovenci po svetu in v
Državnem svetu.
Sledila je predstavitev Slovenske tiskovne agencije www.sta.si. Položaj tiskovnih agencij se zaostruje,
saj je veliko internetnih novic zastonj. Njihov presežek so novice v angleščini, bogat arhiv fotografij,
napovednik, finančne novice.
Imeli smo obširen razgovor z vodstvom Radia Slovenija. Poudarili so pomen oddaje za Slovence po
svetu, ki jo lahko poslušate na prvem programu vsak petek med 21. in 22. uro tudi prek interneta
www.rtvslo.si. Želijo si nadaljnjega sodelovanja z društvi in nas vabijo, da jih redno obveščamo o
dogodkih.
Čakala nas je do popolnosti organizirana tiskovna konferenca na Ministrstvu za obrambo, kjer sta nam
predstavila Slovensko vojsko in Ministrstvo za obrambo minister K. Erjavec in pomočnik načelnika
generalštaba generalmajor A. Šteiner.
Bili so eni redkih, ki so pripravili tiskano gradivo za novinarje, nas fotografirali in ob odhodu poklonili
narejen CD s fotografijami.
Prisluhnili smo legendama novinarstva, kolumnistu Mladine B. Nežmahu in uredniku Dnevnikove
priloge Objektiv Ali H. Žerdinu. Razmišljala sta o zgodovini slovenskega novinarstva v zadnjih 20 letih.
Berete ju lahko na www.dnevnik.si in www.mladina.si.
O predrznem zgodovinskem pogledu na naša samostojna leta je predaval prof. J. Prunk, avtor
razprodane knjige, ki čaka na dopolnjen ponatis, Kratka zgodovina Slovenije.
Program predsedovanja Slovenije svetu EU je podrobno predstavila direktorica Urada za koordinacijo
Ž. Mejač iz Službe vlade za evropske zadeve. Poglejte na www.eu2008.si. Zanimivost: pospešeno
se gradi nov konferenčni center Brdo.
Resolucijo o slovenskem jeziku in ukrepih, ki jih predlagajo za ohranitev in zaščito jezika je predstavil
prof. J. Dular. Zanimivost: windows vista je preveden v slovenščino, kar lahko primerjamo s
prevodom Biblije v 16. stoletju.
Slovensko turistično organizacijo je zastopala L. Kovač. Slovenija želi iti v smer drugačne ponudbe, ki
bo presenetila in ne v obliko množičnega turizma. Predstavila je nov slogan I feel Slovenia oz.
Slovenijo čutim, ki naj bi pripomogel h globalni prepoznavnosti države. Pojavlja se v dveh barvah:
zeleni, ki pomeni tradicijo in močno roza, ki pomeni drznost, drugačnost.
Njihovo ponudbo si oglejte na www.slovenia.info.
Predstavitev kampanje za vstop v EU pod nazivom Doma v Evropi in za prevzem evra je zelo jasno in
slikovito pripravil zdaj že bivši direktor Urada za komuniciranje Gregor Krajc.
V največji medijski hiši Delo smo se srečali s predsednikom uprave D. Slivnikom, urednikom Maga J.
Markešem in urednikom D. Koširjem. Slivnik nas je podučil, da ni nič tako, kot nam pripovedujejo. Bo
že vedel; na večkrat zastavljeno vprašanje, zakaj malo poročajo o delu izseljencev, pa smo dobili
ekonomski odgovor, da pišejo o stvareh, za katere vlada zanimanje.
Pomembno: v jeseni bodo začeli z novimi, prenovljenimi spletnimi stranmi, saj se oblika
premium ni obnesla.
Veliko časa smo namenili TV Ljubljana kjer smo imeli ogled studiev in razgovore z direktorjem in
glavnimi uredniki. O seminarju so poročali v Odmevih.
Pomembno: na spletno stran www.rtvslo.si lahko sami pošiljamo novice o dogodkih. Poglejte
pod rubriko Vaša novica. Potrebno se je registrirati, potem pa lahko pošljete kakršnekoli
novice.
Nov je tudi Odprti kop, razširjena oblika iskanja oddaj v arhivu. Določene oddaje so opremljene s
podnapisi, kar omogoča hitrejši dostop do zaželjenega podatka. Zelo všečno in enostavno.
J. Rogelj je opisal zgodovino in delo Slovenske izseljeniške matice, ki je nedavno odprla čitalnico, v
kateri so zbrani časopisi slovenskih društev iz vsega sveta. www.zdruzenje-sim.si
S svojim obiskom in predavanjem nas je počastil minister za finance A. Bajuk, ki je sam doživel usodo
izseljenca. Na moj namig, da zanj nimam vprašanj, ker prihajam iz dežele, kjer se nikoli nič ne zgodi,
mi je z nasmehom svetoval, da naj pridem nazaj domov, če se takole dolgočasim v Ženevi. Dela mu
ne zmanjka, pa še dosti pelina je v Sloveniji, kot pravi.
Ogledali smo si uredništvo verskega radia Ognjišče, kjer so posneli z nami intervju. Ob nedeljah imajo
oddajo za Slovence po svetu. Pogosto vrtijo skladbe našega duhovnika Davida Taljata. Poslušajte jih
na www.ognjišče.si.
Kot primer gospodarskega paradnega konja smo obiskali Istrabenz v Kopru, kjer nas je pričakal
predsednik Igor Bavčar, ogledali smo si tudi Luko Koper, Vinakoper, hotele in ponudbo masaž in toplic
v hotelski verigi Life Class Portorož, RTV Koper, Mestno občino Koper ter Univerzo na Primorskem, ki
je ena izmed ponudnikov poletnih tečajev slovenskega jezika. www.zrs.upr.si.
Pomembno: Radio Koper želi prodreti z idejo o novi internetni radijski oddaji, ki bi bila
namenjena samo delu Slovencev po svetu, soustvarjali pa bi jo novinarji v teh društvih. Z
veseljem podpiram to idejo in čakam na nadaljevanje.
Skočili smo na Koroško, kjer smo se seznanili s Slovenskim programom na ORF Celovec in
urednikoma zamejskega cerkvenega lista Nedelja in tednika za Koroško - Novice. Potem pa prek
Dravograda do Slovenj Gradca, kjer sta nas pričakala župan in predstavnica uspešnega podjetja
Prevent.
Ogledali smo si še VTV, regionalni TV studio Velenje, kjer nam je direktor R. Djordjevič poleg
sprejema v občinski hiši pripravil ogled znamenitosti in glasbeno-zabavni program ob jezeru.
Seminar smo zaključili s celodnevnim obiskom Prekmurja. In ker smo bili pridni, smo si privoščili še
ogled gledališke uspešnice Mestnega gledališča Ljubljana Kabaret z odličnim Urošem Smolejem v
glavni vlogi in obisk koncerta pevskega zbora Adriatic v Hrvatinih.
Glavni nameni seminarja so bili:
-	seznanitev z omenjenimi institucijami, ki so nam, ki živimo po svetu lahko v pomoč, - predstavitev
Slovenije kot nove članice EU, ki se pripravlja na njeno vodenje,
-	poglobitev oz. vzpostavitev odnosov z mediji, saj si želimo, da bi več pisali o nas.
Povsod smo naleteli na lep odziv, odprtost in željo po nadaljnjem sodelovanju. Seveda pa je tudi na
nas, da se odzovemo in pošiljamo informacije v eter. Več o posameznih vsebinah pa v naslednjih
številkah.
Irena Sterckx
ZAKLJUČNA ŠOLSKA PRIREDITEV
Dopolnilni pouk slovenskega jezika in Združenje staršev Martin Krpan, ki ga vodi Barbara Chromec,
vsako leto pripravita zaključno prireditev z imenom Slovenski otroci vabijo, na kateri se šolarji skupaj s
starši poveselijo in pripravijo kratek kulturni program. Zbrali smo se v soboto, 9. junija, v Küsnachtu pri
Zürichu. Srečanje zadnja leta poteka v prostorni telovadnici, ki jo lepo okrasijo. Na voljo je dober
jedilnik in slaščičarna, v katero starši prinesejo sladice.
Pozdravni nagovor je pripravil začasni odpravnik poslov Branko Zupanc. Poleg nastopajočih šolarjev
in gosta Bralne značke, skušajo program popestriti z glasbenim nastopom. Tokratna gostja iz
Slovenije je bila mlada pevka in plesalka, zmagovalka plesnega turnirja v oddaji TV Slovenija Spet
doma, Tanja Žagar.
Letos nas je v imenu Bralne značke obiskal Matjaž Pikalo, ki je tudi razdelil knjižna darila. Ob čajanki,
ki sta jo vodili Lena in Tanja, je predstavil svoje delo in življenje, nastop pa je popestril s petjem in
igranjem na harmoniko. Matjaž je velik ljubitelj nogometa, zato so mu šolarji pripravili presenečenje in
zaigrali z njim kratko nogometno igro.
Matjaž Pikalo, roj. 1963 v Slovenj Gradcu, pesnik, pisatelj, igralec. Ljubitelji in poznavalci glasbe ga
poznajo kot avtorja pesmi in frontmana skupine Autodafe. Njegov roman za otroke Luža je dobil
nagrado večernico za najboljše mladinsko delo. Poznamo še slikanici Samsara-deklica, ki ji ni para,
Prisluhni školjki; roman o slovenski nogometni pravljici Palčica, zbirko poezije Bile in druge.
Vseslovenski javnosti je žal poznan kot avtor romana Modri-e, zaradi katerega je bil sodno preganjan,
obsojen in denarno kaznovan zaradi tega, ker se je v enem izmed fiktivnih likov prepoznal policist iz
Koroške in zaradi tega utrpel hude duševne bolečine. Bore malo je pomagalo dokazovanje slovenskih
literatov, da gre za fikcijo in umetniško svobodno izražanje.
Po osmih letih dokazovanja na sodiščih je bil primer zaključen s sporazumom in visoko odškodnino, ki
jo je moral plačati avtor.
PS: Roman Modri-e je bil razpisan za temeljno knjižno delo za drugo stopnjo tekmovanja v znanju
materinščine za Cankarjevo tekmovanje.
Irena Sterckx
LUTKOVNA DELAVNICA
Mogoče se še spomnite, da sem že pred leti naredila dramatizacijo slikanice Repa velikanka, ki sem jo
v obliki štiriurne gledališko-lutkovne delavnice izvedla v nekaterih oddelkih dopolnilnega pouka v Švici.
Z igralsko kariero nadaljujem in v letošnjem letu sta Zavod za šolstvo iz Ljubljane in Ministrstvo za
šolstvo omogočila gostovanje v slovenskih oddelkih v Stuttgartu in Frankfurtu. Šolarji so se razveselili
gledališkega obiska, saj imajo malo možnosti za tovrstno umetniško izražanje.
Delavnico sem v obliki učnega lista za učitelje tudi zapisala in mogoče bo na ogled in v uporabo tudi
na spletu. Urad RS za Slovence po svetu pa mi je že odobril sredstva za pet predstav, ki jih bom
izvedla v novem šolskem letu v Švici.
Irena Sterckx
SVETOVNI SLOVENSKI KONGRES GOSTIL IZSELJENSKE ZDRAVNIKE IZ SVETA
Svetovni slovenski kongres je letos že petič zapored priredil KONFERENCO SLOVENSKIH
ZDRAVNIKOV IZ SVETA IN SLOVENIJE, ki je potekala od 31. maja do 2. junija v Ljubljani. Glavna
namena tega strokovnega srečanja še naprej ostajata medsebojno spoznavanje in povezovanje
slovenskih zdravnikov doma in po svetu ter predstavitev dosežkov slovenske zdravniške stroke doma
in v tujini.
Ob odprtju konference so nas pozdravili predsednik Državnega zbora RS dr. France Cukjati, v
odsotnosti predsednika Svetovnega slovenskega kongresa dr. Borisa Pleskoviča prvi podpredsednik
Marjan Terpin, minister za zdravje mag. Andrej Bručan, predsednik državnozborske komisije za
Slovence v zamejstvu in po svetu mag. Janez Kramberger, državni sekretar Zorko Pelikan, v imenu
Zdravniške zbornice Slovenije pa mag. Marko Bitenc. Generalni direktor in predsednik uprave
najuspešnejšega in največjega farmacevtskega podjetja v slovenski lasti, Krke, d.d. iz Novega mesta,
ki je bila tudi naš generalni pokrovitelj, gospod Jože Colarič, se nam je pridružil v soboto.
Za uvod v strokovni del programa smo goste v četrtek, 31. maja zvečer povabili na koncert in sprejem
v Slovensko filharmonijo. Zares lep večer z bogato pogostitvijo je pripravilo Društvo na srcu operiranih
Slovenije, kar je bilo v ozki povezavi tudi z našo osrednjo temo, saj je bila tokratna rdeča nit
konference področje zdravljenja bolezni srca in ožilja. Gostili smo več uglednih strokovnjakov iz tujine,
med drugimi prof. Roberta Favalora iz Argentine. Prisluhnili smo njegovemu sicer bolj splošnemu a
izjemno zanimivemu predavanju o znanosti in miru.
Med predavatelji smo toplo sprejeli tudi akademika prof. dr. Ninoslava Radovanoviča, ki je znan tudi
našim rojakom v Švici, pa prof. dr. Igorja Gregoriča iz ZDA, predstojnika oddelka za umetno srce
Univerze Texas, ene največjih ustanov za srčno kirurgijo in kardiologijo v svetu. Tam se je
izpopolnjevala vrsta naših mladih zdravnikov. Prof. dr. Thomas Bernik, prav tako iz ZDA, je s
predstavitvijo zdravljenja perifernih žilnih bolezni navdušil številne kolege, ki so se po predavanju kar
gnetli okrog njega in se hiteli dogovarjati za sodelovanje.
Z nami je bila ponovno po devetih letih dr. Mojca Remškar Konia s Kalifornije, na prvi konferenci je
bila še študentka medicine in je takrat skupaj z dr. Nočem odlično opravila delo simultane prevajalke.
Svoje delo na področju zdravljenja bolezni srca in ožilja so predstavili še sodelavci Univerzitetnega
kliničnega centra: prof. dr. Marko Noč. prof. dr. Aleš Žemva, doc. dr. Igor Zupan, dr. Janez Kirbiš, prof.
dr. Borut Geršak, prof. dr. Pavel Poredoš, Mirjam Stopar Obreza, doc. dr. Bojana Žvan, prof. dr. Miran
Kenda, predsednik Združenja kardiologov Slovenije ter prof. dr. Danijel Petrovič z Medicinske fakultete
v Ljubljani.
V ta kardiološki del programa je sodil tudi sobotni popoldanski obisk srčnega centra Medicor v Izoli z
mednarodnim ugledom, ene najboljše zdravstvene ustanove v Sloveniji po oceni slovenskih pacientov.
Center vodi prof. dr. Metka Zorc, predsedujoča programskemu odboru naše konference, izbrana tudi
za Slovenko leta in 2003 proglašena za najboljšo kardiologinjo v Evropi.
S tehnologijami prihodnosti so nas seznanili: Branko Cvetičanin, prof. dr. Alojz Pleskovič in doc. dr.
Mateja de Leonni Stanonik iz ZDA, ki je pred nedavnim s pomočjo telemedicine spremljala zdravje
našega ultramaratonskega plavalca Martina Strela na njegovi zadnji plavalni preizkušnji na Amazonki.
Petkova predavanja smo prekinili z izjemno lepim sprejemom v Vili Podrožnik, kjer nas je vse
udeležence nagovoril častni pokrovitelj konference, predsednik Vlade RS Janez Janša. Za
marsikaterega rojaka je bila to enkratna priložnost rokovati se z njim, se mu predstaviti, spregovoriti
par besed, mu zaupati želje.
Posebej bi radi izpostavili predstavitev raziskovalnega dela slovenskih medicinskih strokovnjakov, ki jo
je povezoval prof. dr. Marjan Rupnik z Medicinske fakultete v Mariboru, še pred leti sodelavec Max-
Plankovega inštituta v Nemčiji.
Prvemu smo v tem sklopu s predavanjem o medicinski fiziki kot znanosti in poklicu prisluhnili prof. dr.
Edvinu Podgoršaku, ki vodi oddelek za medicinsko fiziko in predava na McGill University Health
Centre v Montrealu, svetovno uglednemu strokovnjaku za stereo-radioterapijo in medicinsko fiziko.
Lani je prejel najvišjo nagrado ameriškega združenja medicinskih fizikov.
Izpostavim naj še prof. dr. Franza Copfa iz Nemčije, izumitelja ortopedskih protez, pa prof. dr. Vojka
Kavčiča, ki vodi oddelek za Neurologijo in predava na University of Rochester, ZDA, pa dr. Mateja
Orešiča, enega najpomembnejših strokovnjakov za bioinformatiko na Technical Research Centre of
Finland. Predstavili so se tudi kolegi iz Slovenije: Silvo Lipovšek, (pred leti se je preselil iz Argentine),
prof. dr. Maja Rupnik (povratnica iz Nemčije) ter prof. dr. Tadej Battelino in asist. Mirjana Brvar.
V sodobnem svetu večkrat pridemo navzkriž ob vprašanju, ali je kakšna stvar moralno dobra ali ne.
Ob naglem razvoju medicinske stroke še toliko bolj. O tem je imel odlično predavanje doc. dr. Anton
Jamnik, ki je zaključil z mislijo: "Ima človek torej dovolj izoblikovano zavest odgovornosti, da se
moč, ki jo ima, ne bo na koncu obrnila proti njemu?"
O odnosu med bolnikom in zdravnikom sta govorila prof. dr. Jože Balažic in prim. Majda Kragelj
Zbačnik, ki je osvetlila pravice najmlajših pacientov - otrok. Posebno doživetje sta nam pripravila dr.
Michael Weber iz Celovca, ki velik del svojega znanja, časa in denarja namenja najbolj ubogim na
Madagaskarju in pa redovnica, zdravnica za pljučne bolezni, sestra Miriam Praprotnik iz Albanije. V
čisti akademski slovenščini - klub mnogim letom življenja v tujini - nam je nalila čistega vina in potrkala
na našo vest, ki ostaja velikokrat popolnoma gluha za klice mnogih trpečih ljudi.
Kako prav, da je bil z nami tudi generalni direktor Krke, gospod Jože Colarič. Ker je mož besede,
verjamem, da bo izpolnil obljubo in sestri usmiljenki v Albanijo poslal kamion Krkinih proizvodov.
Program konference smo sklenili s primerjavo zdravstvenega sistema v Sloveniji z zdravstvenimi
sistemi držav sveta, od koder so prišli naši predavatelji: zdravnik Thomas Zorc in ekonomist Ronald
Chufo oba iz ZDA, zdravnik Darko Perko iz Švice, odvetnik Andrej Pitako z dolgoletnimi izkušnjami na
področju zdravstvenega varstva v Nemčiji in Švici, ob njem pa še zdravnik prof. dr. Franz Copf prav
tako iz Nemčije.
Izpostavili smo odnos med zasebnim in javnim zdravstvenim varstvom. Minister Bručan je ugotavljal,
da pri uvajanju zasebnega dela v zdravstvu zaostajamo za vsemi državami EU. Izkušnje uvajanja
zdravniškega zasebništva v Sloveniji so predstavili: doc. dr. Bojana Beovič, prof. dr. Metka Zorc, mag.
Marko Bitenc, prim. Risto Angelski, prof. dr. Marga Kocmur in ob koncu še mag. Ignac Groznik.
Zapis pa zaokrožam z besedami Majde in Franceta Ilar iz Švice. Nista zdravnika, a sta bila vse dni
konference z nami. V zahvalnem pismu sta zapisala: "Spomin na srečanje zdravnikov in uspelo SSK
organizacijo, lep koncert in prijetne predstavitve pa so še vedno močno z nama in prvič sva ugotovila,
da zna biti na pravih zasedanjih prisotna harmonija, skladnost in prisrčnost".
Za vse to, kar dodamo strokovnemu programu in kar daje našim srečanjem poseben pečat, se je
vredno potruditi. Srečanje smo sklenili z namero, da bo naslednja konferenca slovenskih zdravnikov iz
sveta v letu 2009, in da naj bi vnaprej tradicionalno potekale na vsaki dve leti konec maja. Že sedaj
prijazno vabljeni k sodelovanju.
Za Svetovni slovenski kongres
Jana Čop
SOŽALJE
Naša članica, Anita Altherr Perič, je v častitiljivi starosti izgubila svojega cenjenega soproga Hansa. V
imenu Združenja ženevskih Slovencev izrekamo Aniti in njeni družini sožalje.
NE POZABITE
NASLEDNJE SREČANJE BO V SOBOTO, 17. NOVEMBRA 2007.
TRADICIONALNI VEČERJI. SPREMLJAJTE OBVESTILA
WWW.SLOVENCI.ORG. VABLJENI.
DOBILI SE BOMO NA NAŠI
NA SPLETNI STRANI
Ženevske novice izdaja /Editeur:
Združenje ženevskih Slovencev / Association des Slovenes de Geneve
Predsednica dr. Eva Dimčovski, Rue de la Prulay 59, CH-1217 Meyrin
Tel.+ 41 22 782 44 18 fax +41 22 782 44 19
e-mail: slovenijage@hotmail.com
Podpredsednik: Tadej Vengust
e-mail: tadej.vengust@itu.int
Urednica: Irena Sterckx Militarev
Av. de Florissant 37, 1008 Prilly
Tel. +41 21 625 31 69
e-mail: irena.sterckx@bluewin.ch
TEKOČI RAČUN:
UBS Geneve, 433156,29-240 (Association des Slovenes de Geneve)