Splošni vestnik. Nezakonski otroci. Konservativni list »Lokalanzeiger« v Berlinu piše v številki z dne 5. februarja t. 1.: »Ako država potrebuje otroke, zakaj pa potem še prezirajo nezakonsko mater in nje otroka? Ta krutost naj vendar že preneha! nečem govoriti v prilog nenravnosti — toda naše nravstvene zakone bi bilo treba izpremeniti. Žalostno je, da tako bitje vse žive dni zaničujejo, ker iina otroka. Saj je bila saliio človek, in to ne sine biti nikdar sraiTiota! Zakaj se morajo dekleta, ki jim je odrečena sreča zakona, odpovedati svojcinu zvanju in svoji najsvetcjši pravici — inatcrinstvu? Posest cncga otroka tnorc utešiti ncskončno hrepenenje, ki živi \r vsaki zdravi ženi. Vsak pokl-ic je le ponioček v sili —,, najboljše in najvišje v življenju liioranio pogrešati. Mislim, da bi treba dekletu, ki s petindvajsetim letom še ni omožena, priznati pravico do otroka. Vendar bi morala država za takega otroka na- kazati letno vzgojni prispevek. Predvsein pa se niora nezakonski materi odvzetii sramota! Kdo iina pravico, da vrže kamen, ako ni bila šibka žena enkrat inočnejša? Zakaj pa na možu ne ostane inadeža. celo tedaj ne, ako je njegovo telo oskrunjeno z boleznimi? Res gre jako čudno po tem svetu! Podpisajia bi se veselila, ako bi njena izvajanja pri tem a-li onein zbudila pritrjanje. Dekle, ki je mati, lahko moralno višjc stoji kakor marsikatera zakonska žena. Zakaj vsak zakori n i moralen!« — Podpisana je »Sclnvester M.« — V berlinskem ILstu »Nationalzeitung«, v glasilu imovitcjšcga ineščana. piše znani pisatelj Hennaii Kienzl: »Moral je priti čas, kakršen je današnji, čas moritve možkih, da je mogla splošno, brez razlike spolno-inoralnega načela dobiti priznanje absolutna vrednost otrokova. Na seji pruske poslanske zbornice se ni noben govornik, niti zastopnik vlade, niti kak poslanec, nekoč od zlobne legitimne prevzetnosti ustvarjene razlike nied zakonskini in nezakonskiin otrokoin niti najrahlejše dotaknil. Tudi drugod so padle plahotne zaklopnice, in \rojiio skrbstvo priznava načela, ki bi že davno inorala biti sveta. Saj je resnično človek, ki- bi nedolžiiemu otroku zaradi njegovega nezakotiskega rojstva dal trpeti. ali norec ali liudodelec! Kar je vojna, stvarnica neskončne nesreče, dala dobrega, iiam ne sme mir y bodočnosti pokvariti! S predsodki in predpravicami gotovih slojev in stanov, ki bodo za vedno zlomIjeni, ko se vrne ljudska vojska doinov, inorajo tudi izginiti nionopoli zakonskega in zapostavljanje nezakonskega otroka! Gorje kratkemu spominu, ki bi morda zopet liotel pozabiti, zakaj so v vojnili dnevih mesto Berlin tako glasno slavili! Slava je veljala njega bogastvu otrok, njega nepresojnemu bogastvu otrok!« — V svojem postnem pastirskem pistnu je rekel dunajski nadškof Piffl: »V očigled velikim vrzeliin, ki jih je vojna zasekala v našein prebivalstvu, se že dvigajo glasovi s predlogi, da naj se te vrzeli izpopolnijo na način, ki svetost pojma katoliškega zakona na brezstiden način oskrunja. Brezčastna dekleta naj bodo častivrednim ženam popolnoma enaka ...« Papež za mir. Papež je naslovil na generalnega vikarja, kardinala Pompilija, pismo, ki pravi v njem, da s krvavečim srcem motri' bratomorni boj ter da je ukrenil korake, da bi se temu boju napravil kolicc. Toda zatnan! Zopet povzdiga svoj glas proti vojni, ki se zdi kot samounior civilizirane Evrope. Vsako sredstvo, ki dovaja do smotra, je zaželjeno. Neka po- božna dama je predlagala, naj bi se v predstoječem postnem času združili duševno k molitvi in pokori, da bi izprosili konec strašne nadloge. Papež zaupa, da se verniki v vseli vojsktijočih se deželah združijo k molitvi in pokori, da prosijo Boga za mir. Vsern, ki molijo .podelja apostolski blagoslov!