- x*OST
6. 11. ,u/6 - ST. 44 - L. XXXV. - CENA 3 DIN
QLAVNI UREDNIK:
V0JKO ČERNELČ
ODGOVORNI UREDNIK: BOJAN SAMARIN
Kako do ciljev?
Osnutku resolucije o politiki uresničevanja srednjeročnega družbenega plana razvoja Jugoslavije v prihodnjem letu ni jnožno oporekati nekaterih novih kakovosti. Ne le, da bo reso-'Ucija po predvidenem rokovniku sprejeta pravočasno, tudi v Uresničevanje posameznih družbenoekonomskih ciljev se sPušča odločneje in jih opredeljuje podrobneje kot prejšnje resolucije. Skratka, prvič smo dobili dokument te vrste, ki natančneje usmerja družbeno akcijo k uresničevanju posameznih nalog.
Vendar pa je dosedanja javna razprava »odkrila« precej Pomanjkljivosti, ki kajpak izvirajo iz dosedanjih slabosti družbenega planiranja in ki jih v sorazmerno kratkem času nekaj let Se ni možno povsem odpraviti. Dejali bi, da resolucija'zasluži Predvsem očitek na račun »štartne pozicije«. Tudi tokrat so se sestavljale) osnutka preveč oprli na potrebe in iz njih izpeljali Predlagane stopnje gospodarske rasti. Kako sicer razumeti resolucijo, ki pravi, da je stopnja rasti družbenega produkta 5,5 ustotka najnižja možna, če hočemo doseči zastavljene cilje!? Na drugi strani pa resolucija premalo poudarja nekatere ?pije, ki so odločilnega pomena za doseganje dohodka v pri-rxinjem letu in torej tudi za rast družbenega proizvoda. Resda nekateri ukrepi (ki pa bi jih resolucija tudi morala vsebova-> kot so politika cen, zunanjetrgovinski sistem in drugi) še Popravljajo, vendar bi moralo gospodarstvo vedeti, »kaj jih v Prihodnjem letu čaka«. Skratka, v osnutku je dovolj strateških fNjev, za katere so se dogovorile republike in pokrajini, manjkajo pa ukrepi, s pomočjo katerih bi lahko zastavljene cilje dosegli. Do sprejetja zvezne resolucije je sicer še poldrugi mesec časa, kar pa je za medrepubliški usklajevalni postopek 2elo kratka doba; tako je vprašanje, ali bodo oblikovalci zvezne resolucije lahko vse pripombe iz javne razprave upoštevali.
B. RUGELJ
Po.poti svetlih zgledov
Foto; Andrej Selan
PREDSEDSTVO REPUBLIŠKEGA SVETA ZSS O OSNUTKU ZVEZNE »RESOLUCIJE 77«_
Uskladiti želje
in možnosti
Resolucija naj bolj natančno opredeli skupen odnos vseh treh oblik porabe do doseženega družbenega proizvoda in vsaki posebej njen prostor za ustrezno rast <■
Ob nespornih kakovostih osnutka resolucije o politiki uresničevanju družbenega plana Jugoslavije za obdobje 1976 do 1980 za leto 1977, ki se kažejo predvsem v tem, da osnutek skuša izhajati iz doseženih gospodarskih rezultatov v letošnjem letu in skuša usmeriti družbenoekonomski razvoj samo v mejah dejanskih možnosti, je predsedstvo republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije minuli četrtek ugotovilo tudi nekatere, rekli bi tradicionalne pomanjkljivosti tega pomembnega planskega dokumenta.
^EDSEDSTVO sveta zsj o ZAŠČITI pri delu
Številke dajo misliti
Od številnih pripomb, ki jih je predsedstvo v svoji razpravi sprejelo in pomenijo hkrati predloge za ustrezne spremembe in dopolnitve besedila resolucije, so nedvomno najpomembnejše tiste, ki zadevajo na osnovno delitev prigospodarjenega dohodka: na osebno, skupno in splošno porabo. Po mnenju sinL dikatov namreč resolucija pušča preveč »svobode« gibanju splošne porabe, katere polovico predstavlja zvezni proračun; to pa kajpak lahko zmanjšuje sredstva za skupno porabo (zdravstvo, izobraževanje itd.). Nedvomno je treba, tako sodijo v sindikatih, rast vseh treh oblik porabe najprej obravnavati kot celoto glede na rast družbenega proizvoda in določiti razmerje med rastjo obeh. Potem pa bi morali v resoluciji določiti »prostor za gibanje« ne le osebni, temveč tudi splošni in ‘skupni porabi. V osnutku resolucije pa je določeno, naj se osebna po-
raba povečuje po stopnji 4,5 odstotka, skupna in splošna poraba pa naj naraščata počasneje kot družbeni proizvod, ki naj bi naraščal po stopnji 5,5 odstotka. Ob tem velja poudariti tudi očitek, da osnutek resolucije opredeljuje stopnje gospodarske rasti predvsem iz potreb in da resolucija v celoti premalo izhaja iz uveljavljanja kakovostnih dejavnikov razvoja.
Sindikati tudi sodijo, da bi resolucija morala podrobneje opredeljevati pomen in pogoje realizacije nekaterih pomembnih družbenoekonomskih ciljev, ki smo jih sicer začrtali v srednjeročnem programu razvoja, pa jih je vendarle treba v vsakoletnih načrtih zapisati med prednostne naloge (denimo energetika). Tudi politika zaposlovanja je opredeljena zelo načelno, prav tako kadrovska politika, čeprav sta ti dve »poglavji« temeljnega pomena za uspešno uresniče-
vanje zastavljenih družbenoekonomskih ciljev. Premalo podrobni so ukrepi za doslednejše uveljavljanje enotnega jugoslovanskega trga, kar je tudi eno izmed določil, ki naj bi jih vsebovala predvsem zvezna resolucija. Skratka, osnutek zvezne resolucije o družbenoekonomskem razvoju za prihodnje leto je sicer sprejemljiv dokument, ki je v marsičem bolj podroben in natančen kot predhodnik resolucije, ima pa še nekaj vrzeli, ki jih bo kajpak treba zapolniti. Na seji se je predsedstvo tudi dogovorilo, da bo javna razprava o osnutku republiške resolucije na vseh ravneh organiziranosti slovenskih sindikatov zaključena do konca tega meseca, dp konca decembra pa naj bi sindikati pripravili akcijske programe za uresničevanje določil resolucije, ki jo bo 25. decembra sprejela republiška skupščina.
I. S.
£
JjPodetck, da se v Jugoslaviji na delovnih mestih letno poškoduje ^.OOO ljudi, skoraj 500 pa jih izgubi življenje, opozarja, da bomo morali ?sPešiti akcijo za večjo in bolj učinkovito varstvo delovnega in življe-^^ega okolja zaposlenih
knr 3 Varstvo delovnega in i , Jskeg3 okolja iščemo : toc«6 rešitve ob vse večji de „ sindikata. Toda, gledat
zaščita še vedno ni
) 0v°ljivi ravni. O tem . dJ110 Priča podatek, da se stih škoduje na delovnih J. letno 280.000 ljudi, k)
jm	__	5
je Pa jih izgubi življenje
UPKo ^I_____ j
Pri h organizacijo
Nje 6lU' nalo8a P? ne ol v$e Sarno odgovornih, arr tdr ?eiavn’ke v organizac bitj enega dela. Seveda n sindikat na čelu te aki J hporen in dosleden v isk; d0 . ter v zahtevah, da ^PUsča dela na takih delo' jjv]A ki ogrožajo zdravji ^lenje delavcev.«
£$J°)e na sei‘ predsedstva s' Pred dnevi poudaril pi
sednik Mika Špiljak, ko so analizirali dosedanjo aktivnost sindikata na področju varstva pri delu,T> kateri bodo razpravljali tudi na bližnji seji sveta Zveze sindikatov Jugoslavije. Predsedstvo se je zavzelo, da varstvu delovnega in življenjskega okolja in reševanju njegovih problemov posvetimo v bodoče več pozornosti zlasti, ker ugotavljamo, da iz leta v leto raste število smrtno ponesrečenih in poškodovanih pri delu. Kot je dejal predsednik sveta ZSJ Mika Špiljak, mora biti sindikat v tej akciji bolj energičen kot doslej; zahteval naj bi celo prepoved dela na takih delovnih mestih in v obratih, ki delavcem ne zagotavljajo potrebnega varstva.
Na področju delovnega varstva je potrebna korenita prelomnica, saj vedno bolj govorimo o
poškodbah in o smrtnih primerih na delovnih mestih, namesto o vzrokih, pa o tem, koliko investiramo v varstvo pri delu, kakšna ■^e tehnologija itd. Ni namreč malo primerov, da tudi nove tovarne z najsodobnejšo tehnologijo postajajo »tovarne invalidov«. Tako ponekod delavci ne delajo več kot 10 let in dosežejo komaj 30 let starosti. Teh pojavov pa v naši humani družbi ne bi smeli dopustiti.
Marsikaj lahko storimo za boljše delovno varstvo brez večjih investicij, z bolj ali manj drobnimi spremembami v proizvodnji, kakor so na seji dejali nekateri člani predsedstva sveta ZSJ in pri tem obsodili pojave, ko je skrb za varstvo na delovnih mestih postala v številnih delovnih organizacijah postranska zadeva.	V. K.
OBISK DELEGACIJE ZVEZE SINDIKATOV SLOVENIJE NA HRVAŠKEM
Izmenjava
izkušenj
Ljubljana, 4. — Na povabilo republiškega sveta Zveze sindikatov Hrvaške je danes odpotovala v Zagreb na tridnevni obisk petčlanska delegacija slovenskih sindikatov, ki jo vodi predsednik Janez Barborič. V delegaciji so še Ivanka Vrhov-čak, Slavko Grčar, Edo Gaspari in Franc Godina. S hrvaškimi sindikalnimi delavci se bodo med drugim pogovarjali o samoupravnem sporazumevanju o dohodku in delitvi dohodkov, nalogah sindikata pri notranji delitvi dohodka po rezultatih dela, izmenjali bodo izkušnje o organizacijskih spremembah v sindikatih in zvezi sindikatov, o nadaljnjih nalogah pri urespičevanju zakona o združenem delu, posebno pozornost pa bodo posvetili perečim vprašanjem oddiha in rekreacije delavcev.
PRED REFERENDUMOM O SAMOPRISPEVKU II
Družbeni utrip pravi: ZA
Kako teče javna razprava o uvedbi drugega samoprispevka? Kako smo se organizirali v pripravah na referendum? Kakšen je utrip družbenega razpoloženja? Odgovore smo dobili pri tovariših v ljubljanskih občinskih svetih ZSS
STRAN 5
Milijarde v maliganih
Alkoholizem je pri nas tako razširjen, da si sploh ne more.mo zamišljati saniranja gospodarstva, zlasti pa ne produktivnosti dela, dokler ne bomo z ustrezno družbeno akcijo zmanjšali moč subkulture alkoholnih, zdravili množice alkoholikov in se lotili znanstveno utemeljene preventive. Brez dezalienacije alkoholikov in njihovih. družin pa tudi ne moremo uresničiti v celoti samouprave, ugotavlja na začetku serije prispevkov zdravnik — specialist dr. Janez Rugelj,	g
/ \
KAJ SMO STORILI...
»NAPAČNO
TOLMAČENJE«
Sindikalna lista izraža stališča te dmžbenopolitične organizacije, ki bi se jih njeni člani torej morali držati; vendar temu ni vedno tako. Mnoga določila so vodstva podjetij -čeprav so listo sprejela in vključila v samoupravni sporazum o delitvi dohodka in sredstev za osebne dohodke in v svoje samoupravne akte - preprosto prezrla; samoupravni organi so jih pri tem, vede ali nevede, podprli; tiho so bili tudi sindikalni funkcionarji.
Sindikati z osnutkom liste za leto 1977 znova začenjajo boj za spoštovanje določil celotne liste, ko bo ta sprejeta in vključena v samoupravni sporazum in samoupravne akte. Ta boj bo zlasti težak pri nekaterih določilih sindikalne liste, denimo pri terenskih dodatkih. Čeprav je bilo stališče sindikatov že doslej povsem jasno glede namena in uporabe terenskega dodatka, v temeljnih organizacijah doslej tega niso vedno spoštovali. Kdo je temu kriv, ali mlačne osnovne organizacije sindikata ali kdo drug, je težko reči. Vsekakor pa je način, kako so v podjetjih uporabljali terenski dodatek, v nasprotju s socialistično moralo in ne nazadnje tudi z našimi predpisi
Namen terenskega dodatka, kot ga razumejo in podpirajo sindikati, je v nadomestilu povišanih življenjskih stroškov. V mnogih podjetjih pa so terenski dodatek pojmovali kot del osebnega dohodka delavca in so ga kajpak tako tudi izplačevali Seveda tega niso storili iz nevednosti, pač pa iz natančne računice- Terenski dodatek namreč ni obremenjen s prispevki, kot so sredstva :za osebne dohodke. Podjetje, ki je delavcu v osebni dohodek štelo terenski dodatek, je plačevalo iz naslova sredstev za osebne dohodke manjše prispevke. Tako je torej delovna organizacija na račun delavcev, ki so delali na terenu, varčevala, delavci pa so bili zavoljo tega oškodovani Vsota, ki so jo v mesečnem osebnem dohodku prejeli na račun terenskega dodatka, se namreč odbija pri izračunu osnove za nadomestilo osebnega dohodka v času bolezni prav tako pa je ne upoštevajo pri izračunu pokojninske osnove.
Sindikalna lista za prihodnje leto tudi ,,ukinja“ izplačevanje terenskega dodatka delavcem, ki se na teren in domov vozijo vsak dan. Osnovne sindikalne organizacije-p a bodo ob tem določilu, če bo seveda sprejeto in uveljavljeno v javni razpravi o sindikalni listi, morale vso pozornost posvetiti osebnim dohodkom delavcev, ki se jim ta dodatek ne bo več izplačeval. Nikakor namreč ne bi smeli dopustiti, da bi zavoljo tega poslej imeli ti delavci osebne dohodke nižje za omenjeni dodatek! V podjetjih bi morali vožnjo na delo na teren in domov ovrednotiti kot težje delovne razmere. Nikakor pa, ponavljamo, delavci ne bi smeli ostati prikrajšan, zavoljo tega, ker so vodstva podjetij pomen terenskega do datka „napak razumela".
B. RUGEL,
v_______________________________J
SLOVENSKA SINDIKALNA ORGANIZACIJA V BADEN-VVURTENBERGU
Poglobljeno
sodelovanje
Ivanka Vrhovčak: »Obisk lahko ocenim kot zelo uspel in koristen«
»Naš obisk pri sindikatih pokrajine Baden-Wuertenberg ocenjujem'kot zelo uspel in koristen, saj smo vsestransko in tvorno obravnavali probleme naših delavcev, poglobili in razširili stike s tamkajšnjimi sindikati DGB, ter se prepričali o zainteresiranosti za vsebinsko bogatejše sodelovanje nemških partnerjev z našimi podjetji na gospodarskem področju,« je v razgovoru za naš list izjavila generalna sekretarka RS ZSS Ivanka Vrhovčak, ki je vodila našo sindikalno^elegacijo med obiskom v Baden-Wuertenber-gu. V delegaciji so bili še: dr. Lev Svetek, načelnik oddelka za konvencije pri Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja delavcev SRS. Viktor Eržen, predsednik občinskega sveta ZSS Kranj in Franc Fistro-vič, predsednik medobčinskega sveta ZSS za Podravje.
V Baden-Wuertenb.ergu je med
460.000	tujimi delavci kakih
120.000	Jugoslovanov, od tega skoraj 20.000 Slovencev: Sodelovanje obeh sindikatov pri kar najbolj celovitem razreševanju problemov naših delavcev, začasno zaposlenih na tujem, je seveda razumljivo in je pred leti tudi pomenilo prvo vsebino stikov med sindikalnima organizacijama. Ti stiki so se iz leta v leto poglabljali. Tako so tokrat slovenski in nemški sindikalni delavci izmenjali stališča in izkušnje iz delovanja svojih organizacij, dogovorili pa so se tudi za
sodelovanje in stike sindikatov v Kranju s sindikati v Heilbronnu in mariborskih sindikatov s sindikati v Villingen-Schvveinnge-nu.
Tovarišico Vrhovčakovo smo tudi zaprosili, naj bi nam zaupala kar največ vtisov z obiska. Med drugim je dejala:
»Naleteli smo na izjemno topel sprejem in na veliko pozornost — tudi v sredstvih javnega obveščanja. Ob tem so gostitelji posebej poudarili, da prihajamo iz dežele, ki je po njihovih izkušnjah vodila in vodi zelo aktivno skrb za svoje delavce, začasno zaposlene na tujem. Z druge strani smo se lahko med obiskom v tovarni Maizena v Heilbronn, ki je del koncerna Knorr, prepričali, da znajo ceniti dobro delo in solidno organizacijo ljubljanske Kolinske, s katero že sodelujejo in so prav zaradi tega zainteresirani za poglobitev sodelovanja.«
»Vsebina razgovorov z našimi delavci?«
»Prvič smo se srečali z njimi v tovarni Saba v Villingenu. Ugotovili smo, da v tej tovarni zelo dobro skrbijo za urejanje delovnih in življenjskih razmer. Zato je bi! še posebej zanimiv obisk v njihovem mednarodnem kulturnem centru, kjer tuji delavci vseh narodnosti lahko razvijajo skupno in tudi lastno'dejavnost.
Naslednji obisk je veljal slovenskemu klubu Triglav v Stuttgartu. Na lastne oči smo se lahko prepričali o izredno razgibani in bogati dejavnosti tega kluba, ki je odprt tudi za delavce-vseh drugih naših narodov in narod-
nosti in v katerega se delavci radi vključujejo, saj jim pomeni vedno bolj živ in privlačen del njihove domovine. V razgovorih z našimi ljudmi smo se še posebej zaustavili ob možnostih postopnega vračanja v Jugoslavijo. Naši delavci so pri tem še posebej pokazali zanimanje za odpiranje novih delovnih mest zanje in za novo ustavno opredelitev delovnega razmerja pri nas, ki poleg pravice do dela pomeni tudi aktivno angažiranje delavcev kot samoupravljavcev.
Tretje srečanje pa je bilo na sedežu DGB v Stuttgartu, kjer so se naši sindikalni poverjeniki in člani obratnih svetov zbrali na seminarju, na katerem smo obravnavali najrazličnejše zadeve s področja socialnega in invalidskega zavarovanja.«
»Morda bi za zaključek povedali še kaj?«
»Želela bi poudariti, da smo ^— vsaj upam — uspeli odgovoriti na vsa vprašanja naših ljudi. Prav ob vprašanjih pa smo se lahko prepričali. da naši ljudje — čeprav mnogi že leta delajo v tej deželi, še vedno ne poznajo dovolj svojih pravic in dolžnosti. Njihova obveščenost torej ne ustreza prizadevanjem in napo-, rom, .ki jih vlaga naša družba, da bi bili naši delavci, začasno zaposleni na tujem, res dobro obveščeni o vsem, kar bi morali vedeti. To pomanjkljivost lahko odprav vimo le postopoma, s tesnejšim sodelovanjem in boljšo povezanostjo vseh ljudi in naših služb, ki v pokrajini Baden-Wuertenberg opravljajo najrazličnejše dolžnosti z namenom, da bi bili vselej na voljo in v pomoč našim delavcem.«
M. G.
IZ REPUBLIŠ". KIH ODBOROV
SINDIKAT DELAVCEV TEKSTILNE IN USNJARSkf j. INDUSTRIJE SLOVENIJE: Na seji izvršnega odbora so obra«'®' vaji dejavnost osnovnih in obciir skih organizacij v javni razpr3^ o osnutku zakona o združenen1 delu. Še posebej pa so spregovoj
° de-
lili o uresničevanju samoupravnih sporazumov o ar litvi dohodka in osebnih dohou kov in se zavzeli za spoštovanj dogovorjenih meril. Na seji sprejeli še osnutek sindikaln6 liste in se dogovorili za akcij0
......... •	- ,ri uref
sindikalnih organizacij pri ur ničevanju njenih določil
Praksi
SINDIKAT DELAVCEV GOSTINSTVA IN TLIRIZI»£ j SLOVENIJE: Posebno skrb NJ posveča sistematizaciji delovn1 mest v tej dejavnosti, oblik0' vanju metodologije za analitsU; oceno delavčeve učinkovitosti U sploh določilom samoupravndp. sporazuma o delitvi dohodka1 osebnih dohodkov.	,
Vsem delavcem je RO P° g' tudi samoupravni sporazum, ustanovitvi posebne izobm2^: val ne skupnosti za izobraževanj® in vzgojo delavcev gostinskih, turističnih poklicev. Z uresnic®’ vanjem tega sporazuma bo oni0’ gočeno delavcem v temelJn| organizacijah združenega J®3 gostinstva in turizma ter delanj cem, ki delajo s sredstvi v laS 1 občanov, uresničevanje ustavnih pravic, interesov in potreb Poznanju.
SINDIKAT DELAVCEV KMETIJSTVA, ŽIVILSKE ‘N TOBAČNE INDUSTRIJE SLO VENIJE: Skupaj z RO sindikatov delavcev lesne i ndustrije.1" gozdarstva, trgovine ter g0^1!^ ■ stva in turizma so sklicali akU komunistov, ki delajo v teh mEV borih ter se dogovorili o kun;, kretnih nalogah pri uresm0^ vanju sklepov seje predsedstv CK ZKS, ki je razpravljalo,f,; j nadaljnjih nalogah pri uresnic6' , vanju samouravnih družbcnmi' ekonomskih odnosov tijstvu, gozdarstvu, trgovini gostinstvu.
SINDIKAT DELAVCEV, ! TRGOVINE SLOVENIJE:	v
teku je javna razprava o osnutku samoupravnega sporazuma ustanovitvi posebne izobrazej valne skupnosti za trgovino-RO analiziralo rezultate javn«-razprave oonutku zakona 0, združenem delu. Z vodstvi občinskih organizacij so se dogovorili o nujnih nalogah, ki jih. morajo opraviti osnovne orgarir; zacije sindikata pri samoupravflr' organiziranosti in uresničevanja/l družbenoekonomskih odnosov,. I kot so zapisani v ustavi in L Jcomro^družmterrmdeh^^^^iiJ'
IZDAJATELJSKI SVET DELAVSKE ENOTNOSTI
»Lep napredek!«
Ocena enoletnega uresničevanja novega koncepta — Danilo Do-manjko: odgovorni urednik založbe »Delavska enotnost«
I * *
* * *
*
* * *
* * * *
* * * * +
* * * * *
v
*
*
* * *
*
* * * * * * * * * *
i * *
*
*
* * *
Kako uredništvo »Delavske enotnosti« uresničuje svoj koncept, sprejet pred letom, kaj velja in kaj manjka v časniku?
To so bila glavna vprašanja, na katera je odgovarjal v torek izdajateljski svet. Splošna ocena vseh navzočih je bila, da je časnik lepo napredoval — tako na področju svojega družbenopolitičnega poslanstva kot vsebinsko in oblikovno. Skratka, da je na dobri poti, da kmalu postane takšen politični tednik, kot ga slovenski sindikati želijo in potrebujejo.
Na naloge v prihodnjem obdobju je opozoril v uvodu za razpravo predstavnik uredništva, ki si bo prizadevalo, da bo časnik postal še bolj sindikalen — torej, da bo še hitreje opuščal splošne informacije in vso pozornost posvečal vprašanjem, pri katerih so angažirani sindikati. Prizadevalo si bo, da bodo ob vsaki problematiki pri-
sotna stališča slovenskih in jugoslovanskih sindikatov. Glavna naloga je bila in bo — obveščanje o dogajanjih v sindikatih. Kljub napredku pri obveščanju pa je le res, da je časnik uspel vsaj v glavnem poročati o delu sindikalnih vodstvenih organov, mnogo manj pa o dogajanju v bazi. Čeprav je poleg subjektivnih težav tudi mnogo objektivnih, ima redakcija načrt, kako v čim krajšem času odpraviti to pomanjkljivost — tako na področju SRS kot SFRJ.
Posebno pozornost bo uredništvo še vnaprej posvečalo, kako sindikati na vseh ravneh opravljajo svoje naloge v delegatskem sistemu ter skušalo doseči, da se bo na njenih straneh pojavljalo še več ljudi iz vrst sindikalnih delavcev, ki ob določenem trenutku lahko povedo kaj pomembnega.
Izdajateljski svet je odobril načrte redakcije, hkrati pa dal
več tehtnih predlogov. Po mnenju članov sveta bi kazalo še bolj podrobno pojasnjevati politiko sindikatov ter potem dosledno spremljati, kako se ta politika uresničuje. Pri poročanju o dogajanju v sindikatih po drugih jugoslovanskih republikah kaže pisati primerjalno ter opozarjati na različna stališča do enakih problemov, zlasti pa naj bj časnik še več in podrobneje pisal o pozitivnih primerih, kako so kaj uredili v kakšni organizaciji združenega dela, ker bi to lahko mnogi uporabili pri razvozlavanju svoje problematike.
Te in druge koristne predloge bo uredništvo upoštevalo.
Ob koncu seje je izdajateljski svet imenoval Danila Domanjka za odgovornega urednika založbe »Delavska enotnost«, ki je bil doslej urednik v tej založbi.
V. Č.
Na podlagi 64. člena samoupravnega sporazuma o osnovah in merilih za razporejanje dohodka in delitev sredstev za osebne dohodke delavcev kovinske in elektro industrije ters proizvodne obrti SR Slovenije in sklepom skupne komisije z dne 22. 10. 1976 ter z vednostjo zbora udeleženk samoupravnega sporazumevanja z dne 22. 10. 1976 izrekamo
Javni
opomin
TOZD — LIBIS — PAP, Ljubljana, Celovška 258 in DO Obrtno kovinsko podjetje — OKP, Dobova zaradi kršitve 59. člena sporazuma. Obe podpisnici nista skupni komisiji poslali zahtevanih podatkov o delovanju samoupravnega sporazuma niti se nista odzvali večkratnim pozivom, da to storita.
SKUPNA KOMISIJA
Na zalogi imamo značke Zveze sindikatov Jugoslavije po ceni 15 dinarjev. Naročila sprejema: ČZP Delavska enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4-IL
RO SINDIKATA DELAVCEV KULTURE SLOVENIJE
Usposobiti aktiviste
Sindikalne organizacije bodo mora?® sodelovati pri pripravljanju samoupravnih aktov
Dveh zelo obsežnih tem se je na zadnji seji lotil republiški odbor
Si'1'
ratif
dikata delavcev kulture Slovenije. Delegati so razpravljali o °Peri' j), nem načrtu nadaljnjih sindikalnih akcij za spreminjanje samotipra' .. odnosov, ki ga je sprejelo predsedstvo RS ZSS; pripombe pa so dah k predlogu samoupravnega sporazuma o temeljih plana Kulta skupnosti Slovenije za obdobje 1976—1980.
Razprava o nadaljnjih nalogah sindikata pri spreminjanju samoupravnih odnosov je pokazala, da se sindikalni delavci zavedajo nove vloge sindikata, ko mu je po novi ustavi določena vodilna'funkcija pri uveljavljanju samoupravljanja v celoti. Prav zaradi te nove vloge pa se dogaja, da sindikalni delavci niso dovolj strokovno usposobljeni; nujno je, da se seznanijo z osnovnimi samoupravnimi akti. Po prikazu konkretnih problemov iz svojih delovnih okolij so se delegati dogovorili, da bo treba z vso resnostjo začeti z organizirano akcijo za temeljito in konkretno usposabljanje sindikalnih aktivistov za naloge, ki jih morajo opravljati sindikalne organizacije in njihovi organi pri uresničevanju zakona o združenem delu in drugih sistemskih zakonov, družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov.
sredstva za skupno dogov
orj®ni
ostn°
program v republiki in solidarno prelivanje sredstev v tiste obči
kjer so kulturne dejavnosti sla razvite. Ta komponenta bo PrlS • bolj do veljave, ko bodo izd®*3 minimalni standardi, na osnovi ka 0 rih bo zagotovljeno enakoitier pokrivanje vsega slovenskega P* štora z vsemi vrstami kulturnih brin in dejavnosti vsaj v dogovob nem minimalnem obsegu.
STANKA RITON'jA
Sindikalne organizacije so med drugim tudi organizatorji razprav o samoupravnem sporazumu o temeljih plana Kulturne skupnosti Slovenije. Predlog samoupravnega sporazuma o temeljih plana, ki je v skladu z družbenim planom SRS za obdobje 1976—1980, je že bil v razpravi v občinskih kulturnih skupnostih. Po 10. novembru pa bo šel v razpravo po organizacijah združenega dela. Sporazum predvideva precejšnja
NAJ OSTANE MED NAMI
V »Donitovih razgledih« smo prebrali:	.
»Glede na izreden P°raS bolniškega staleža v porajajo mnenja, da bi b' integracija z še nekater|rn TOZD kliničnega centra ekonomsko in politicn utemeljena.«
kvrrmči 11 m rr •

Vest 0 ce^^n' gradnji sta-ri,Vani je prišla iz Velenja že
nekaj leti. Vodstvo Gorenja iz *fkrat skrbno prikrivalo svoj, tov riler^e prinesen program o ys rstr|i> v svetu že znani gradnji. e> kar je bilo takrat možno eti> je bilo to, da bo ta pro-. ^ Ponudil trgu cenejša in detnejša stanovanja, da je
»ega
^aše
l08° ekonomičnejši od klasič-
flačina gradnje in da bo na at trgu zapolnil vrzel v tako v Ceiri pomanjkanju stano-1' Zdaj je že mnogo več zna-
kn ^ §e Več- V Šaleku blizu Ve'
’ v prostorih nove tovarne
_ * (industrija gradbenih ele-
jnent°v), ki je dolgo samotarila,
p , Ptostorih^ Avtoradgone v
?0n,’ i30 v kratkem stekla
(jg,,rCna Proizvodnja. Po predvi
v?njih ,
,0^ *etih zgradili pet podobnih l a/n P° vsej državi in se s tem nkUrenčno vključili v trg.
Gorenju naj bi
‘
v NI NOVO, VENDAR ZELO DOBI
s >Celični sistem gradnje j v, 26 dolgo znan,« pravi
■ ljubo kovačič, \
Q°®rama gradbeništva pri < 2n°renie v Velenju. »Kc Ijv300’ gre za ameriški sistei g0cle Nadnje, ki pa smo ga j 1 našim pogojem in ra tlal Presaditvi k nam je ea na nekaj pomisleko\ Predvsem za pomisleke
tekto
stem
)V’ ki so trdili, da .. a ni možno prenesti 1
ker se arhitektura povsem razlikuje od ameriške. V teh letih smo ta sistem dopolnjevali, ga spreminjali in bogatili. V bistvu gre za dve izvedenki ameriškega sistema. Prva je namenjena stanovanjskim objektom od enodružinskih do vrstnih hiš in blokov, druga pa za objekte sploš-no-družbenega pomena od vrtcev, šol do bolnišnic.«
Medtem ko so gradbeni strokovnjaki nove panoge Gorenja na tiho mesece in mesece presa-jevali ameriški sistem celične gradnje za naše razmere, so prav tako njihovi strokovnjaki skrbno spremljali razmere v našem gradbeništvu in nas trg. Obenem so že pripravljali projekte in denar za gradnjo novih tovarn. Tako, kot je to v Gorenju že praksa.
»To ni nič novega, vendar smo prišli do spoznanja, da je zelo dobro in kar je najbolj bistveno, da je ceneje. Prepričani smo, da se morajo cene tudi v gradbeništvu stabilizirati, da bomo za isti denar lahko več naredili. Ne tako, kot zdaj, ko je denarja za stanovanja in gradnje vse več, novih stanovanjskih površin pa vse manj...«
ZDAJ VZORCI,
NA POMLAD ZARES
Za kaj v bistvu gre? V našem primeru gre za industrijsko proizvodnjo železobe tonski h celic različnih dimenzij. Železno konstrukcijo bi pripravljali v Avto-
radgona, betonski del z vgrajevanjem drugih elementov in inštalacij pa v IGE v Šaleku pri Velenju. Celice bodo dolge od 7,20 do 10,80 metra, široke 2,40 metra in visoke od 3,20 do 3,70 metra. V tovarni bodo takšno celico opremili od 25 do 75 odstotkov, odvisno od namembnosti in želje naročnika. Na gradbišču bo ostalo dela le za povezavo celic, za zapiranje fug in vgrajevanje podov. Ker bo v celico po potrebi vgrajena vsa inštalacijska oprema, bo povezava celic potekala vzporedno z gradnjo. Tako zgrajeno celico bodo iz tovarne odpremili z avtomobilom do gradbišča, jo postavili na temelje in konec! Tako bo možno graditi objekte od stanovanjskih enodružinskih hiš do petnadstropnih blokov. Velikost stanovanja bo odvisna od števila celic. Nekoliko drugačnejše bodo celice za druge namene, kot so vrtci, šole, različni lokali ali bolnišnice.
»Z vzorčno proizvodnjo bomo pravkar začeli, z redno proizvodnjo pa v aprilu prihodnjega leta. Predvidevamo, da bomo v začetku sposobni proizvajati do 100 kvadratnih metrov uporabnih površin na dan. Do 1979. leta bomo v Velenju zgradili veliko tovarno, štiri, pet enakih pa bomo zgradili" po vsej '■državi. Obvezali smo se, da bomo kot podpisniki Temeljnih izhodišč razvojnega načrta Slovenije do
Nova tovarna IGE v Šaleku pri Velenju, ki je nekaj let samevala, zdaj pa bodo v njej na »tekočem traku« izdelovali stanovanja.
1980. leta zgradili 12.000 stanovanj«.
V Gorenju zatrjujejo, da je prednost industrijske gradnje v tem, ker lahko že v tovarni opremijo objekt do 90 odstotkov. S tem se bodo izognili velikim gradbiščem, dragi opremi in skladiščem ter zmanjšali število ljudi na gradbiščih. Po njihovih predvidevanjih bi na srednje velikem gradbišču‘za postavitev svojih objektov potrebovali od 15 do 20 ljudi!
»O konkretnih cenah še ne morem govoriti, lahko pa si jih približno sami izračunate. Za okvir vam povem, da je ta način vsaj za četrtino cenejši od klasične gradnje. K temu dodajmo še pridobljen čas. Za ponazoritev: za postavitev bolnišnice s 100 ležišči bomo potrebovali pol leta. Za postavitev štirinadstropnega stanovanjskega bloka s 50 stanovanji pa tri mesece.
S tem načinom gradnje se bomo izognili nenehnemu problemu zaposlovanja. Ne bomo potrebovali sezonskih delavcev. Tovarne pa bodo zaposlovale kakih 450 ljudi.«
INJEKCIJA
GRADBENIKOM
Načrtovalci nove proizvodnje v Gorenju previdno molčijo o
tem, da gre s to proizvodnjo v bistvu za poseg v monopol gradbenih podjetij, ki so že zdavnaj uspela diktirati cene gradbenih površin. Gre v resnici za »klofuto« vsem, ki so trdili, da industrijska gradnja ni možna, ob nenehnih pritiskih pa so v svoj klasičen način vnesli le industrijsko gradnjo posameznih elementov. »'Gradbeništvo na sploh se je znašlo v začaranem krogu. Vsi stokajo in jokajo in ne uspejo priti do dobre finalizacije. Pridejo do tretje, nekateri mogoče celo do četrte faze, potem pa konec. Izjema je morda le ljubljanski IMP. Mi smo prepričani, da temu ni tako. To dokazujejo tudi dosežki gradbenikov po svetu. Osebno sem prepričan, da danes ni potrebno toliko raztresenih betonarn, skladišč, preseljevanja drage strojne opreme, ki pogosto dolgo časa neizkoriščena obleži, da ima vsako gradbišče svojo in drago operativo, svoja skladišča. V tem vidimo velike prihranke...«
Tako pravijo v Gorenju. Vsekakor bi bilo zdaj, ko še ni proizveden niti en sam na ta način zgrajen objekt, odveč karkoli napovedovati. Ob dejstvu, da so od prve napovedi o industrijski gradnji in sedanjem začetku minila skoraj tri leta, pa kaže, da se Gorenje kar tako ne spušča v boj z našo gradbeno operativo, ki je, kot je znano, izredno razdrobljena, vendar v primeru kritike ali
konkurence izredno monolitna. Gradbena podjetja še niso javno izrekla svojega mnenja o »nevarnosti« iz Velenja. To je v nekem smislu razumljivo, če upoštevamo razmere, v katerih so. Danes ni nobena skrivnost, da je monopol še tako nerentabilnega gradbenega podjetja, ostal vsaj v območju občine, kjer podjetje deluje, še vedno monopol. Prav tako je znano, da je večina »javnih« licitacij ob predaji del bolj ali manj samo pesek v oči, ker se že skoraj praviloma dogaja, da dobija dela podjetja, ki niso sposobna niti fizično teh del v rokih in kvalitetno opraviti. Pozneje je to vsem očitno, vendar je vsem tudi jasno, da gre za zaščito posameznega kolektiva, ki bi v nasprotnem primeru moralo že zdavnaj na »boben«. Tako pa vsi nekako živijo, nakupujejo drago opremo, se pojavljajo na licitacijah, trkajo na vrata političnih organizacij, se zadolžujejo in nekaj delajo. In ko delajo, izsilijo nove cene, iz načrtov zbrišejo predelne stene ali nadstropja, ob vsem tem pa uspevaj o iz dneva v dan dvigati ceno vsakemu metru uporabne površine. In to je tisto, kar hočejo Gorenj-čani zajeziti. »Da bi za več denarja zgradili več stanovanj in ne manj — tako kot zdaj...« Upajmo, da bodo pri tem dosledni in tudi ne osamljeni.
JANEZ SEVER
PREVEC ZVEZANIH ROK
srečanje z Natašo Pobega elo-nekoliko. zmede. Deluje nežno in njej	skoraj ne bi verjeli, da se v
skriva odločnost, doslednost in upornost. Ta čas, ko se repu-s^a ’ °^or sindikata delavcev gostin-č‘)ni n lur‘zma Slovenije ukvarja z žgo-'	samoti-

PravnPraŠanii gosPodar!en!a’ satn e organiziranosti in uresničevanja I i>qv uPravnih hotenj v praksi, je nje-I jetl sekretarka Nataša Pobega razbur-: it) L -tična in predvsem želi čimprej, narJjna dejavnost dobi tisto vlogo v »/> nefn gospodarstvu, ki si jo zasluži.
pripoveduje Nataša,
\ r^ui Sedaj analiziramo gospodarske neoa a\e temeljnih organizacij združe-Prvih^0 v gostinstvu in turizmu za Uo0, devet mesecev letošnjega leta. Niso jih !\ m kljub prizadevanjem, ki smo iaio v sindikatu, smo prizadeti tudi cije’Ker tmajo naše temeljne organiza-bodn ezane roke. Pogoji gospodarjenja [e*hei>n0rad omogočiti, da človek ali treb^d organizacija za normalno po-0 delo tudi normalno zasluži. Le
kdaj bodo razbite spone, s katerimi se sedaj otepamo? To je eden od problemov, vendar je njegova razrešitev odvisna od povezanosti mnogih dejavnikov v našem gospodarstvu. Še vedno nimamo urejenih povezav od proizvodnje do trgovine in gostinstva ter turizma. Dohodkovni odnosi... Prav na tem področju bomo morah še mnogo storiti in ne samo v sindikatih.«
Nataša Pobega živi s svojim sindikatom. Še ko je bila strokovna sodelavka republiškega odbora sindikata delavcev storitvenih dejavnosti, se je zavzemala za čim boljšo organiziranost delavcev v gostinstvu in turizmu, saj je to eden od pogojev za razreševanje mnogih vprašanj, s katerimi se ti delavci srečujejo. Danes so gostinci in turistični delavci organizirani v enajstih občinskih organizacijah, vendar kljub vsemu stvari ne tečejo tako, kot bi morale. Nataša kritično ugotavlja:
»Organiziramo seminarje za sindikalne aktiviste, prirejamo različne zbore in se ves čas dogovarjamo, kako uresni-
čiti ustavna in zakonska načela o pravicah in dolžnostih delavcev v združenem delu, potem pa se zgodi, da vsa ta prizadevanja zminirajo nekateri direktorji. Še naprej hočejo biti kralji na Betajnovi, odločati o vsem, kar že zdavnaj ni več njihova dolžnost. Tudi pravice nimajo za to... Vsak dan prihajajo k meni v pisarno delavke in delavci in se pritožujejo nad despotstvom nekaterih. Čaka nas še trd boj, dolgotrajen boj. Toda delavci vse bolj spoznavajo, da je od njihove prizadevnosti in odgovornosti pri delu odvisen položaj temeljne organizacije. Prodrlo je tudi spoznanje, da je v povezovanju rešitev za nakopičene probleme, družno urejanje le-teh pa poroštvo za dobre rezultate...«
Naša sogovornica je posebej spregovorila o ustanavljanju skupnosti ža oddih v naši republiki, pri čemer ima sindikat pomembno vlogo. Je spodbud-nik ustanavljanja in tisti, ki zaradi interesov delavcev oblikuje njihov program dejavnosti. Nataša Pobega pravi:
»Formalno-pravno smo z ustanovitvijo teh skupnosti skorajda končali. Toda to ni dovolj. Zdaj jih moramo oživiti in jim dati tisto vsebino, ki jo morajo imeti. Danes prav gotovo ni več vprašanje, ali naši delavci potrebujejo počitniške zmogljivosti in objekte za oddih, o tem smo na jasnem. Vedeti pa moramo, koliko teh objektov potrebujemo, kako jih bomo izkoriščali in kako bomo te zmogljivosti med sabo izmenjavali. «
Nataša Pobega je že od 1965. leta v Ljubljani. Študirala je na F.SPN in prav sedaj se je vpisala tudi na tretjo stopnjo na oddelku za sociologijo. Za mladostnim obrazom 'se skrivajo izkušnje dolgoletnega sindikalnega delavca. In ne samo to, tudi človeka, ki mu v življenju ni bilo postlano z rožicami, saj je leto prčd koncem druge svetovne vojne izgubila očeta. Ubili so ga. Kaže pa, da se očetov revolucionarni duh skriva tudi v njej.
M. HORVAT
iz albuma
sindikalnih delavcev
Nataša Pobega, sekretar RO sindikata delavcev gostinstva in turizma
DE
po sledeh dogovarjanja
6. novembra 1976 stran
SE VEDNO NERED PRI FINANČNEM POSLOVANJU SINDIKALNIH ORGANIZACIJ
V zadnjem času so se pojavili primeri, da gospodarska sodišča kaznujejo osnovne organizacije sindikata, sindikalne konference in blagajnike z denarnimi kaznimi in s povračilom stroškov sodnega postopka.
Poslovanje je bilo v ugotovljenih primerih takole:
—	sprejemali so različna finančna sredstva v sindikalno blagajno. Gotovine, ki jo je blagajnik prejel, ni odvedel na žiro račun organizacije, ampak je iz teh sredstev poravnal druge račune;
—	dajali so kratkoročna posojila članom;
—	imeli so skupno blagajno in skupen žiro račun za različne organizacije v podjetju;
—	enkrat ali dvakrat mesečno so prevzemali in-kaso prodanih brezalkohol-
| nih pijač v bifeju;
—	nakazali so obvezni j polog za nakup industrijskega | blaga za kredit, ki so ga najeli
člani;
—	zbirali denar za nakupovanje ozimnice;
—	niso pravočasno odvedli prispevkov za izplačane denarne nagrade ali honorar-
je;
—	zbirali denar za piknike, izlete in podobno;
—	račune dobaviteljev niso poravnali v predpisanem roku.
Vsaka osnovna organizacija sindikata kakor tudi drugi . sindikalni organi morajo zagotoviti, da bo poslovanje s finančnimi in materialnimi sredstvi, ki so jim na voljo iz sindikalne članarine, skladno s sprejetimi določili in navodili o finančno materialnem poslovanju v sindikalnih organizacijah in organih. Za blagajniški maksimum in za polaganje morebiti prejete gotovine v blagajno pa veljajo splošno veljavni predpisi, to je 5. točka odredbe o blagajniškem maksimumu in plačevanju z gotovino (Ur. 1. SFRJ 33-72, 17-74, Glasnik SDK 11-12-75), ki določa, da mora uporabnik družbenih sredstev dvigati gotovino za gotovinska izplačila na pristojni podružnici SDK, ter 4. točke 1. člena omenjene določbe o blagajniškem maksimumu K-17-128-1970, ki določa, da uporabnik družbenih sredstev ne sme opravljati gotovinskih izplačil iz gotovine, ki jo ima v blagajni od dnevnih iztržkov in drugih gotovinskih prejemkov. Vsak blagajniški prejemek je dolžan uporabnik družbenih sredstev odvesti na svoj žiro račun še istega ali najkasneje naslednjega dne.
Osnovne organizacije sindikatov, organi sindikatov kakor tudi prizadeti posamezniki se morajo zavedati, da morajo poslovati skladno z veljavnimi predpisi in da za nespoštovanje teh predpisov ne morejo pričakovati zaščite.
Tako kot sindikalna organizacija zahteva spoštovanje predpisov in red v finančno materialnem poslovanju pri vseh drugih blagajniških in finančnih delavcih kakor tudi od drugih samoupravnih organov, ki odločajo o sredstvih, tako tudi za sindikalno organizacijo ni možno uveljavljati drugačnih stališč pri obravnavanju finančnega poslovanja.
Osnovne organizacije sindikatov in drugi organi sindikatov na vseh ravneh sindikalne organiziranosti naj ne obremenjujejo blagajnikov in drugih finančnih delavcev v sindikatih z zbiranjem in sprejemanjem različnih sredstev za dejavnosti, ki nimajo nič skupnega z osnovno sindikalno dejavnostjo in so posledice starih razmer in navad, ki jih ohranjajo tudi ustrezne službe ali posamezniki v delovnih organizacijah. Sindikalna organizacija posluje s sredstvi članarine, zato realizira in krije izdatke iz tega vira v skladu z možnostmi. Če se bomo po tem tudi ravnali, lahko zagotovimo red v našem finančnem poslovanju, čeprav blagajniki volontersko opravljajo to delo.
Vsi sindikalni aktivisti — od osnovne organizacije sindikata do zveznih organov sindikatov — naj to upoštevajo že tedaj, ko sprejemajo plan dela in finančni načrt. Ni mogoče sprejeti precej pogostega stališča posameznikov, ki se odraža v nekaterih sklepih osnovnih organizacij sindikatov ali drugih organov sindikatov ali zveze sindikatov, ko postavijo blagajnika ali odredbodajalca pred dejstvo, naj zadeve izpeljeta, čeprav niso v skladu s predpisi. Tudi člani nadzornega odbora so sokrivi, če dopuščajo takšno poslovanje, ki ni v skladu z osnovno sindikalno dejavnostjo, s sindikalnimi določili in s splošno veljavnimi predpisi o finančnem poslovanju.
Da bi se v bodoče izognili takim neljubim dogodkom v poslovanju sindikalne organizacije, priporočamo vsem osnovnim organizacijam sindikata, sindikalnim konferencam in vsem organom sindikatov in zveze sindikatov, da zagotovijo tako finančno poslovanje, ki bo skladno s sindikalnimi določili in navodili, objavljenimi v brošuri knjižice Sindikati štev. 3 — »Finančno poslovanje v sindikatih«.. Knjižica je na voljo pri Delavski enotnosti v Ljubljani, Dalmatinova 4. Pri postopkih v finančnem poslovanju, ki niso urejeni z določili v navedeni knjižici, pa se moramo ravnati po splošno veljavnih predpisih o finančno materialnem poslovanju, po katerih poslujemo tudi v sindikatih. Pripomoček za delo nadzornih odborov pa je objavljen v prilogi Dejav-ske enotnosti Sindikati štev. 6, 16. oktobra letos. Vzorec pravilnika o organiziranosti in poslovanju blagajne vzajemne pomoči pa je objavljen v prilogi Delavske enotnosti Sindikati štev. 3, 3. aprila letos.
O. B.

4
JAVNA RAZPRAVA LE PRVO DEJANJE V PRIPRAVI REFORME SREDNJEGA SOLSTVA
SAMOUPRAVNE VEZI
Reforma bo uspela, če bomo uveljavili nove odnose na področju vzgoje in izobraževanja
Minilo je že nekaj mesecev od zaključka javne razprave o preobrazbi srednjega šolstva v usmerjeno izobraževanje. Na osnovi poročil iz obsežne in vsestranske obravnave predloga za reformo srednjega šolstva v organizacijah združenega dela, družbenopolitičnih skupnostih in v organizacijah je izdelana končna ocena in pregled pripomb, predlogov in stališč, ki so jih izrekli udeleženci v javni razpravi.
Temeljna ocena iz javne razprave je, da so delavci in delovni ljudje podprli predlog za preobrazbo srednjega šolstva v usmerjeno izobraževanje, ga ocenili kot nadaljnjo konkretizacijo idejnopolitičnih zasnov, sprejetih v resolucijah X. kongresa ZKJ in VII. kongresa ZKS. Zlasti v združenem delu je razprava spodbudila velik interes in pripravljenost za tvorno sodelovanje pri nadaljnjem izpopolnjevanju in izvedbi sistema usmerjenega izobraževanja. Delavci so se še posebej zavzemali za tako preobrazbo sedanjega srednjega pa tudi visokega šolstva, ki bo na osnovi širše in celovitejše splošne družbene in strokovne izobrazbe omogočalo boljše in prožnejše usposabljanje mladih in že zaposlenih za delo, samoupravljanje in za bogatejše osebno življenje. Zato so bile v javni razpravi močno izražene težnje, da je potrebno predlog za reformo izpopolniti tako, da bo vključeval vse stopnje in oblike izobraževanja ne le mladine, temveč tudi odraslih.
Vso javno razpravo je prevevala tudi zahteva, da je potrebno na enotnih idejnih izhodiščih X. kongresa ZKJ v celotnem jugoslovanskem prostoru izdelati vsaj v osnovi enotnejše izpeljave sistema usmerjenega izobraževanja. Zavoljo zelo različnih poti
v izobraževanju po osemletnem osnovnem šolanju, ki so le delno opravičljive z različnimi pogoji in doseženim razvojem šolstva v posameznih republikah, bi namreč lahko prišlo do velikih težav pri prehajanju mladine in delavcev v nadaljnje šolanje oziroma pri zaposlovanju iz ene republike v drugi.
O oceni dokumentov ter izvajanju reforme šolstva v posameznih republikah bo v kratkem razpravljalo tudi predsedstvo CK ZKJ, ki bo gotovo moralo opredeliti tudi skupne kriterije za uskladitev posameznih predlogov.
Javna razprava pa pomenj le prvo dejanje v pripravi na reformo. Predvsem je pomembno, da smo uspeli v večji meri zainteresirati združeno delo za oblikovanje bodočega sistema usmerjenega izobraževanja ter razpravo in priprave programov iz ozkih strokovnih krogov prenesti v širše samoupravne okvire. Posebne izobraževalne skupnosti, ki so že ustanovljene in so se tudi že neposredno vključile v razpravo o reformi, so praktično dokazale, da bo prav tako organizirano združeno delo (uporabniki kadrov in izvajalci izobraževanja, organizirani po panogah) lahko postalo nosilec reforme. Zato je nujno, da pohitimo z ustanavljanjem posebnih izobra-
ževalnih skupnosti in da se le-te čimhitreje organizirajo tako, da bodo sposobne strokovno sodelovati pri nadaljnjem dograjevanju predloga reforme, upoštevaje pri tem predloge in stališča, ki jih je v javni razpravi dalo združeno delo. Ustanavljanju posebnih izobraževalnih skupnosti bo 18. novembra namenjena tudi prva seja zbora uporabnikov izobraževalne skupnosti SR Slovenije.
Kmalu bo v javni razpravi tudi predlog nove lestvice kategorij poklicev, ki je med drugim nujna osnova za izvedbo novega sistema usiperjenega izobraževanja. Nova lestvica kategorij poklicev ali klasifikacijska lestvica naj bi bila enotna za vso Jugoslavijo in tako zamenjala sedanjo neustrezno kvalifikacijsko lestvico, v kateri so bili poklici razdeljeni na štiri stopnje delavskih in štiri stopnje uslužbenskih poklicev.
Predlog nove lestvice kategorij poklicev predvideva osem stopenj (kategorij) poklicev od najenostavnejših do najzahtevnejših poklicev, ki jih v strukturi dela srečujemo tako v proizvodnih kot v družbenih dejavnostih. O tem predlogu bo tekla javna razprava v organizacijah združenega dela. Preverili naj bi ustreznost in uporabnost predložene kategorizacije poklicev, ki bo skupaj z nomenklaturo predstavljala osnovo za izdelavo učnih načrtov usmerjenega izobraževanja.
Izvedba reforme pa bo zahtevala predvsem v začetnem ob-
dobju več finančnih sredstev večji delež družbenega	I
da, kot pa smo ga dosjej nan1® jali vzgoji in izobraževanju-predlogu samoupravnega sp°r zuma o temeljih petletnega’’: črta izobraževalne skupnosti bi v naslednjem petletu obdobju za usmerjeno izobra L vanje v izobraževalni skupu® Slovenije in posebnih izobra2^ valnih skupnostih zdrui®^ 2,36% od družbenega proi2 .
da. To pa je za 0,3 5 % več
kot P*
je načrtovani delež za potr .. vzgoje in izobraževanja v pia skih dokumentih petlet^L razvoja SR Slovenije, ki jih]®, sprejela skupščina SR SloveU']
V vseh dokumentihjv družbe11 dogovoru o temeljih družben®' plana SR Slovenije in v druZ..-£) nem planu razvoja SR Slovim) je usmerjenemu izobraževj} i sicer dana prednost med dfU^ nimi dejavnostmi, višina dei sredstev v družbenem pr0’z'J,°|j. pa je po teh planskih °Pr -jia tvah prenizka in ne bo omoj°®\ uresničitve vseh zastavi]®1* j nalog. Zato bo potrebno v zu ženem delu ob samouprav11 temu*]".
sporazumevanju o plana
is«
izobraževalne skup0®': jasno povedati, kaj smo sP°^(,ji)
in kaj moramo v tem zagotoviti za usmerjeno ževanje predvsem s sta*1 nalog, ki jih zahteva re^o! ^ usmerjenega izobraževal?^ Dogovoriti se bo
potreb®"
predvsem o tem, kako žago?0 j potrebna sredstva za nujne it*1,
sticije, ki so pogoj za za' reforme.
čet«11
TILKA BLAhb'
O TEMELJIH PLANA IZOBRAŽEVALNE SKUPNOSTI SR SLOVENIJE ZA OBDOBJE 1976-1980
Utesnjenost zs
dogovorjeno politiko
Družbenopolitični cilji razvoja vzgoje in izobraževanja utesnjeni v pretesne okvire srednjeroč; nega planiranja. — Ali niso vendarle preveč okleščeni sprejeti »minimalni standardi«? — Al* planiramo dovolj hiter razvoj družbenega standarda glede na rast osebnega standarda?
Ne gre za retorična vprašanja. Gre za vprašanja vsebinske usmeritve razvoja vzgoje in izobraževanja v srednjeročnem obdobju, kakor so se luščila v skupni razpravi izvršnih odborov RO sindikata delavcev vzgoje in izobraževanja in RO sindikata delavcev znanosti in visokega šolstva. Minulo sredo sta namreč ta dva organa skupaj obravnavala predlog. samoupravnega sporazuma o temeljih plana izobraževalne skupnosti SR Slovenije za obdobje 1976-1980. Sicer pa se že leto dni ta dva sindikata, njuna republiška odbora in izvršna odbora, vključujeta v vse razprave o srednjeročnem načrtovanju razvoja vzgoje in izobraževanja. In ves ta čas so v ospredju dve, tri temeljne misli, ki spremljajo to razpravo. Tudi slednjo.
Ves čas razprave je, denimo, opazna nekakšna miselna, pa tudi Stvarna pregrada, prek katere delavci s področja vzgoje in izobraževanja ne morejo, ko razpravljajo o usklajenem razvoju vzgoje in izobraževanja s potrebami združenega dela. Ta pregrada je dejstvo, je materialni položaj vzgojnoizobraževalnih 'dejavnosti, ki se nenehno slabša. O tem nam najbolj zgovorno govori podatek, da gre blizu 90 % vseh sredstev za osebne dohodke, ki pa, kot je znano, še vedno zelo zaostajajo za osebnimi dohodki v gospodarstvu pa tudi v drugih družbenih dejavnostih.
Kako uresničiti resnično svobodno menjavo dela v prihodnje, če nas tudi ob srednjeročnem planiranju utesnjujejo vnaprej postavljeni okviri. Vse družbene dejavnosti naj bi trošile 12 do 13 % družbenega produkta. Kako uresničiti svobodno menjavo dela, če predlog samoupravnega sporazuma o temeljih plana izobraževalne skupnosti SR Slovenije za srednjeročno obdobje ne temelji na tem. da se bo ta skupnost v petih letih samoupravno konstituirala in sa-
moupravno delovala v skladu z ustavo in zakonom o združenem delu. Planiranje, kakorkoli smo imeli družbene ambicije, da bi ga tokrat začeli pri samoupravno organiziranem 'združenem delu, za področje vzgoje in izobraževanja še vedno ne izhaja iz spoznanih kadrovskih potreb združenega dela, iz samoupravno oblikovanih programov in obsega dejavnosti'in na tej osnovi planiranih potrebnih sredstvih.
Kot izhodišča za planiranje so sprejeti »minimalni standardi« za zagotavljanje, solidarnostnih sredstev, kar je za to samoupravno interesno skupnost že prednost, to je res. Toda nerešenih ostaja veliko vprašanj, kajti tudi ti »minimalni standardi« so očitno vse preveč »okleščeni«, če jih soočimo z družbenopolitično sprejetimi nalogami in razvojnimi cilji na področju vzgoje in izobraževanja.
Sicer pa raje povejmo, kje so zadrege in dileme. Prevladuje ocena, da predlog samoupravnega sporazuma o temeljih plana izobraževalne skupnosti SR Slovenije za obdobje 1976-1980 nikakor ni preobsežen, prej preskromen. Glede planiranega so bile pripombe le na to, ali res potrebujemo še nove računalniške kapacitete in tudi na to, ali ne planiramo previsoko stroškov za delovanje samoupravnih organov in strokovne službe. No, glavna pripomba velja pomislekom, ali ne bodo sprejeti »minimalni standardi« ustvarjali možnosti za še nadaljnjo socialno razlikovanje v izobraževanju, saj, kot že rečeno, v njih manjka marsi-, kaj, za kar smo se dogovorili bodisi v dokumentih ZK bodisi v drugih družbenopolitičnih dokumentih.
Imamo, denimo, sklep slovenskega sindikalnega kongresa o družbeni akciji za brezplačne učbenike, načrtujemo pa le subvencioniranje učbenikov z nizkimi nakladami. O
nujnosti hitrejšega razvoja podaljšanega bivanja v šoli oziroma celodnevne osnovne šole imamo družbenopolitična'stališča, ki temelje na družbenih potrebah vzgoje, učinkovitejšega izobraževanja in obsežnejšega varstva, saj je v Sloveniji med zaposlenimi kakih 45 % žena. V femeljih plana pa predvidevamo, da bi do leta 1980 zajeli v obe obliki komaj 25 % otrok, v celodnevno šolo komaj 10% otrok. Zanemarjamo šolske knjižnice in njihovo vzgojno in kulturno vlogo v razvoju mlade osebnosti! Če le delno regresiramo prevoze učencev in ne regresiramo šolskih malic, znova prevračamo bremena na starše. Zastavlja se vprašanje, ali ne bomo ob taki praktični politiki še naprej slabili družbeni in krepili osebni standard in s tem poglabljali socialne razlike. Razpravljavci v sindikatu tudi opozarjajo, da je težko zagotoviti mladini enake pogoje za vzgojo in izobraževanje le iz solidarnostnih sredstev izobraževanja, dokler ne bomo začeli tudi z ekonomsko solidarnostjo zdraviti gospodarsko nerazvitost posameznih družbenih okolij.
Drugi del razprav se je poglabljal v kadrovsko problematiko združenega dela kot osnovi vsemu izobraževanju. Dejstvo je, da delovnim organizacijam prhnanjkuje znanje in da moramo sprejeti dogovore, kakšno znanje in koliko ga je potrebnega gospodarstvu in družbenim dejavnostim. Slišali smo govoriti delegatko iz Maribora, kako 150 diplomantov vzgojiteljske šole, ki so se šolali pet let, danes nima službe! Več drugih primerov kaže na slabo, potrebam odtujeno planiranje izobraževalnih kapacitet.
Tudi načrtovani razvoj preobrazbe usmerjenega izobraževanja je nujnost, od katere ne bi smeli odstopiti. Vendar s predvidenim 2,1 % ustvar-
jenega bruto proizvoda got°v?„lt)i
bomo zmogli te reforme, ne u «
_____,___ .	... .i-iinne”'
'posebne izobraževalne s*cU*,,£|ja'
samoupravno konstituirali in uV vili njihov vpliv ne le na progra^.j. načrtovanje izobraževalnih GP-»i ' :ffliza
i prog1":, nih GP§
tet, pač pa tudi na modern*«^
izobraževanja in seveda na :
potrebnih dodatnih sredstev *z’n„|i(| rialnih stroškov in skladov s** Lj[
porabe. Razpravljavci so še p0?® f opozorili na nujnost planiran] ^ povečevanja izobraževalnih GP „0 tet. saj je vedno več tistih, 1 -uspešno končani osnovni šoli*r .j. na vrata srednjih šol. Zadrege 1« J jega leta sb vsem znane!
Za reformo usmerjenega	I
ževanja ' bi morali zagotovi**
2,36 % iz ustvarjenega družbe ^ proizvoda. Toda sindikati s® eti-1 spuščali v tehtanje resnično P® sto nih in planiranih odstotkov, na..t^||ii tega je bilo zelo poudarjeno p0*1 .5. stališče, da lahko hitrejši 'n.Uvj(ija nejši razvoj vzgoje in izobraze . nmnonri samnunravnO kon->
omogoči le samoupravno KU"Lj?0' rano združeno delo v P0S®*,^J.0vsl<e,
braževalnih skupnostih. Ka“ -e vi potrebe — prav to vprašanje J ^ temeljih plana le fragmentarn z delano, so brez pravih pove ocenami kadrovskih potreb. Ne je zato tudi izobraževanje 0 ri)-l našlo v predlogu preskromn	J
zvojno opredelitev. Ostaja n«	.
čeno vprašanje, kaj je s stroski s^.£ | ja, ki jih odrasli plačujejo za šolanje ob delu, kadar jim Pa^jo-\
lovne organizacije tega ne Tudi učinkovitost izobraževanju
sistema v usmerjenem izobraze . ni v predlogu niti kvalitetn j kvantitetno dovolj ■ °PI? -Jpra*
Temu velja le en sam stavek, _c
vsi vemo, da velik osip povzroča ^ materialno škodo, pač pa *u
ralne in etične probleme.	5 0-j
-

ie(
P«
ra-
ja;
naj
eifl
že-
,5»'
že;
:tK
ja-
1
je
ea1
:#
je-
je)
;e;
:!>
id«
•fr 9 ji11,
ra-
eifl
P.
)S«
ba1
jja
ra-'
5»
^NKETA o poteku akcije za referendum
u SAMOPRISPEVKU II
Družbeni utrip pravi:
|
i

-
v drugi referendum o samoprispevku za izgradnjo ^pvih vzgojnovarstvenih, šolskih, zdravstvenih in dru-?jh objektov gremo dobro pripravljeni. V vseh Obrnah teko akcije v skladu z dogovori. Delavci so zadovoljni z odgovori.
te* sam,
Ljubljani tako zelo intenzivne Prave na referendum za drugi samo-. Pevek. Občani ljubljanskih občin se 0 21. novembra letos odločali za
10Prispevek že drugič v zgodovini
razv’ ■
^_,s,rjen: z 1,5 odstotka od osebnih ov bomo lahko v prihodnjih
Deta?3 8kavne8a mesta in natančno po 'P letih, kar so izglasovali prvi samo-ja SPeVek. Pred petimi leti so se Ljubljen Can'	da bodo z enim odstot-
^ ni od svojih osebnih dohodkov pri-^evali h gradnji 50 objektov vzgojno-Venih ustanov. Tokrat je program
‘d h ^ei
jn ..	taiitvw v piiiiv_/unjin
, n ^etih, seveda ob angažiranju tudi
^ugih finančnih virov, zgradili 20
gij^jnovarstvenih objektov, 19 osnov-
: , sol, pet zdravstvenih domov in štiri
°niove za ostarele občane.
je 0lTlen odločitve za samoprispevek
Velik; ni ga možno meriti le sštevilom
Se objektov. Dejstvo namreč je, da
občanj zavestno odločajo, da bodo s
1° finančno participacijo odpravljali
v7 6 In žgoče probleme na področju
Soje, izobraževanja, varstva starejših
anov in zdravstvenega varstva v
Ph občinah in v mestu, kot celoti. Pa
na nekaj moramo opozoriti: s samo-
Pokorn uresničujemo ustavna in v
. . nu in združenem delu zapisana
Vdevanja, da bomo namesto admi-
_ rativne prisile, zakonskega odvze-
. nia sredstev in proračunskega finan-ura--
jev;
ar,ja občani sami odločali o zadovol-^ju svojih potreb, ril . at srr’° želeli zvedeti, kaj so sto-sindikalne organizacije v pripravah > eterendum za drugi samoprispevek. "Sv P°jasnila smo se obrnili na občinske e 2veze sindikatov v petih 1 jubljan-
klh občinah.
'2«f.
Stane Drobnič
dikata pri izvedbi referenduma za samoprispevek. Ustanovili smo 320 akcijskih odborov. Ti odbori so le v večjih delovnih organizacijah, medtem ko so v manjših posamezniki in vodstva sindikalnih organizacij zadolženi za to, da delavcem razložijo vse, kar je v zvezi s saijioprispevkom. Takih organizacij je v naši občini kar 150. Akcijski odbori so povsod organizirali javno razpravo v sindikalnih skupinah. O predlaganem programu in višini samoprispevka pa so se izrekali zbori'delavcev v temeljnih organizacijah združenega dela. V občinskem svetu zveze sindikatov smo izdelali poseben vprašalnik, ki nam omogoča sprotno spremljanje javne razprave in odločitev delavcev, obenem pa lahko na vsa tista vprašanja, ki jih zastavljajo delavci na svojih sestankih takoj posredujemo odgovor v pismeni ali ustni obliki.
n»
»• 1 ■ ;
lil-
4tane Drobnič, sekretar občinsl a 2S Ljubljana-center pripovi
(]ej^r'Prave na sedanjo — po mm liti-aVCev ze*° pomembno družbeni ^ P akcijo za drugi samoprispi ij-,|TeJ° tako, kot smo se dogovoi Ijubp 'P sindikati še posebej v ok
vic^ na^i občini smo imeli v prvi p njk. SePtembra štiri posvete s pred osno 'Zvršnih odborov sindikat te organizacijah, kjer sme grad ^t0 seznanib s prograr sam n • °^ieLtov iz sredstev druj °Prispevka in tudi z nalogami
Prav sprotno informiranje delavcev o tem, kako uresničujemo program gradnje iz prvega samoprispevka in tudi o nalogah, ki nas čakajo pri drugem, je zelo pomembno za uspeh akcije. Tudi mnogo bolj smo pripravljeni kot- ob prvem samoprispevku, saj imamo dovolj potrebnega gradiva, ki pojasnjuje naša skupna prizadevanja v prihodnjih petih letih, diapozitive in filme, ki osvetljujejo aktualnost samoprispevka. Tudi člani našega štaba sodelujejo povsod tam, kjer je potrebno, pojasnjujejo potrebo in upravičenost samoprispevka.
Lahko rečem, da so delavci v vseh sindikalnih skupinah in na vseh zborih v temeljnih organizacijah za drugi samoprispevek. Zato tudi ni strahu, da referendum ne bi uspel, saj smo vsi spoznali, da je takšna pot najboljša za reševanje problemov, s katerimi se sreču-
jemo v Ljubljani na področju vzgoje, izobraževanja, otroškega varstva, zdravstvenega varstva in skrbi za starejše občane. Sem velik optimist. .V sindikatu pa smo si ob tej akciji nabrali novih izkušenj za uresničevanje vloge organizacije, kot jo mora imeti v novih razmerah in odnosih.
Referendum mora uspeti
Mihael Krotko, sekretar občinskega sveta ZS Ljubljana Šiška je dejal:
»V šišenski občini smo začeli z intenzivnimi pripravami na referendum že v začetku septembra. V sindikalnih skupinah so se delavci seznanili z rezultati gradnje iz prvega samoprispevka in tudi s programom in prednostno listo gradenj drugega samoprispevka. V vseh
Mihael Krotko
osnovnih organizacijah sindikata so bili opravljeni zbori delavcev in moram povedati, da tako resne razprave doslej skorajda ni bilo. Delavci so zadovoljni s programom, saj bo za našo občirto velika pridobitev 7 osnovnih šol, 6 otroških vrtcev, ter prizidka k zdravstvenemu domu in domu upokojencev. Prav v naši občini s samoprispevkom razrešujemo nekatere stare probleme in res hudo pomanjkanje objektov za vzgojnovarstveno dejavnost, saj so nove soseske rasle kot gobe po dežju. Delavci se zavedajo problema in zato ni nobene bojazni, da referendum ne bi uspel.
Po sedanjih podatkih, informacije dobivamo dnevno od akcijskih odborov v temeljnih organizacijah združenega dela, je razpoloženje med delavci za samoprispevek zelo dobro. Ne more nam spodleteti, saj smo tudi sindikalni delavci vložili zelo mnogo truda v priprave na referendum. Pripravljeni smo... Morali pa bomo mnogo bolj obveščati delavce o tem, kako gradimo, koliko velja gradnja in s katerimi problemi se srečujemo. To so delavci tudi zahtevali na zborih.
Jože Cvetkovič, sekretar odborov sindikata občine Moste Polje je izjavil:
»Pri občinski konferenci SZDL je ustanovljen politični aktiv za izvedBo referenduma za samoprispevek 11. V aktivu smo se natančno dogovorili, kaj in kako bo katera od družbenopolitičnih organizacij v tej akciji delovala. Danes že lahko rečem, da smo v vseh 143 osnovnih organizacijah sindikata uspeli in da so se člani izrekli za samoprispevek. Takšna odločitev, ki je v resnici sad dobre organizacije in temeljitih priprav na referendum, zagotavlja uspeh.
Sicer pa so vsi občinski odbori sindikata že pred meseci razpravljali o
Jože Cvetkovič
samoprispevku. Člani so se temeljito seznanili z rezultati prvega in s programom drugega samoprispevka. To velja tudi za vodstva sindikalnih organizacij v temeljnih organizacijah združenega dela.
Ocenjujemo, da je velika prednost v pripravah na referendum v tem, ker lahko delavcem ponudimo vse podatke in jim zagotavljamo odgovore na vprašanja, ki so jih ali pa jih še sedaj postavljajo. Ne nazadnje — vsi smo sodelovali pri oblikovanju programa gradnje. Odporov praktično ni, saj bomo v naši občini tudi precej pridobili. Sicer pa moramo upoštevati, da od 24.500 zaposlenih v naši občini prebiva le 40 odstotkov delavcev. Zapiranje v občinske meje v Ljubljani nt možno. To delavci dobro razumejo in podpirajo usmeritev za celovito rešitev.
Čeprav so bili zbori delavcev že opravljeni, moramo v sindikatih z akcijo nadaljevati. Sedanje razpoloženje moramo prenesti tudi v hišne svete, v krajevne skupnosti in tja, kjer delajo in živijo občani ljubljanskih občin.
Organizirani smo v trojkah
Zofka Tribušon, sekretarka občinskega sveta ZS Ljubljana-Bežigrad je povedala:
»Skoraj vse sindikalne skupine in osnovne organizacije v naši občini so pravočasno, do 17. oktobra, opravile javno razpravo o referendumu in povsod so se izrekli za samoprispevek. Do 25. oktobra pa so tako storili tudi v preostalih 5 odstotkih osnovnih organizacij, ki so nekolikanj zamudile dogovorjeni rok.
Menim, da so bili predsedniki izvršnih odborov sindikata dobro pripravl-
Zofka Tribušon
jeni na nalogo in zato je tudi vzdušje za samoprispevek ugodno.
Ta čas je težišče dela v krajevnih skupnostih. Tudi tukaj morajo sodelovati vsi sindikalni aktivisti. Sicer pa je pri občinskem komiteju zveze komunistov prav tako organiziran akcijski odbor. Organizirali smo se v trojke ter zadolžili posameznike za delo v krajevnih skupnostih. Za samoprispevek
moramo pridobiti vse občane, zato organiziramo razgovore tudi po hišnih svetih in uličnih organizacijah SZDL. Na vseh sindikalnih sestankih so delavci zahtevali, naj 21. novembra omejijo službena potovanja in druge oblike odsotnosti z dela. Abstinence na referendumu ne sme biti, smo se dogovorili.
Po sedanjih ocenah so vse družbenopolitične organizacije dobro pripravljene na akcijo in prav zato bržčas ni bojazni za uspeh referenduma. Res pa je, da nam je bila organizacija javne razprave o osnutku zakona o združenem delu v pomoč, kajti organizacijske in politične izkušnje iz javne, razprave smo koristno upofabili v sedanji akciji. Za sindikat pa je sedanja akcija dobra šola. Kot nosilec te in drugih akcij v temeljnih organizacijah združenega dela se vse bolj uveljavlja, kot smo to zapisali tudi v kongresnih dokumentih, v ustavi in tudi v zakonu o združenem delu.
Nikjer ni bilo odpora
Rudi Rojc, sekretar občinskega sveta ZS Vič-Rudnik pa je dejal:
»Vsi zbori v naši občini so že zaključeni. Delegati skupščine občine pa so tudi že sprejeli sklep o razpisu referenduma za samoprispevek.
Na referendum smo se v sindikatu dobro pripravili, saj smo o tem temeljito razpravljali na 300 sestankih sindikalnih skupin. Uvodničarji in razlagalci programa gradnje, pomena referenduma in tudi tisti, ki so odgovarjali na vprašanja delavcev, so bili predsedniki osnovnih organizacij sindikata. Ponekod so ob živi besedi posvetili samoprispevku tudi več strani glasil delovnih kolektivov. Gradivo, ki je bilo na voljo za informiranje delavcev, nam je dobro koristilo in v vseh osnovnih organizacijah so se ga s pridom posluževali.
Danes že lahko trdim, da so bila vsa vprašanja na zborih delavcev ali v sindikalnih skupinah pomembna in konstruktivna. Delavci so predvsem opozarjali, da je potrebno poceniti in skrajšati pripravo potrebne dokumentacije za objekte in se poslužiti takih tipov gradnje, ki smo jih že preizkusili ob prvem samoprispevku. Seveda, kjer je to le možno, vsi ti predlogi opozarjajo na skrb za racionalnost pri gradnji in v pripravah. Hočejo torej, da z njihovim denarjem smotrno gradimo in da morajo biti sproti obveščeni o gradnji posameznih objektov v sredstvih javnega obveščanja.
V nobeni organizaciji sindikata in nato na zborih delavcev ni bilo odporov k novemu samoprispevku. Lahko bi rekel, da so povsod sprejeli takšno obliko reševanja problemov kot povsem umevno. Zdaj se približujemo vrelišču in v vseh osnovnih organizacijah sindikata bodo izvršni odbori in akcijski odbori stopnjevali akcijo vse do 21. novembra. Ta dan pa mora pomeniti začetek nove akcije — gradnje objektov — za katere smo se in se bomo tega dne odločali.
M. HORVAT

Odgovornost, ne posegi
Menda že dolgo ni bilo pred nami toliko konkretnih in hkrati tudi pomembnih nalog, kot bi jih lahko našteli te dni. Precej je novih, kar je predvsem zahteva naše družbe, nemalo pa je tudi takih, ki bi jih morali že začeti uresničevati, pa jih nismo dovolj odločno. Ko namreč pregledujemo obveznosti, ki smo si jih zastavili, lahko ugotavljamo, da se vse prehitro zadovoljujemo z začetnimi uspehi ali z delnimi rešitvami, čeprav je do tistega, kar smo si zastavili, še precej daleč.
In ker tako polovičarstvo ne more in ne sme biti sprejemljivo, lahko
Komunist “
DE
iz dneva v dan poslušamo številna opozorila, kje smo nekoliko zastali in kje bi morali pritisniti, da bi spet steklo. In ko iščemo vzroke za te slabosti, se prej ali slej nujno ustavimo pri vprašanju odgovornosti, ustvarjalnosti in še posebej samoiniciativnosti.
Če damo roko na srce, se vsakdo med nami vsaj okvirno zaveda vzrokov, najsi gre za razmere, neznanje ali posamezne ljudi, ki pogojujejo zaostajanje za zastavljenimi cilji. O tem sicer na splošno opozarjamo, načelno poudarjamo in obzirno govorimo, toda vse premalo odločno ukrepamo. Pogosto gre sicer za naš oportunizem ali za nerazčiščeno vprašanje, kdo je za kaj poklican, največkrat pa se srečujemo z nekakšno nezdravo miselnostjo, da sami ne moremo urediti posameznih problemov, temveč jih je možno odpravljati samo s posegi oziroma intervencijami od zunaj, predvsem s pomočjo najrazličnejših vodstev ZK in drugih družbenopolitičnih organizacij na višjih ravneh. Zato se tudi pogosto zatekamo k njim po »pomoč«, jim opisujemo (subjektivno ali objektivno) razmere in skorajda zahtevamo, da odločno ukrepajo. In če tega ne storijo, potem preprosto njim pripišemo krivdo, da zadev, o katerih smo jih obvestili, nočejo ali ne znajo urediti.
Čeprav ^o včasih nujni tudi posegi od zunaj, pa večinoma velja, da se največkrat, če gre za okolje, v katerem delamo ali živimo, sami kaj radi izognemo akciji. Vsako urejevanje problemov zahteva največkrat družbenopolitične akcije, ki ne morejo uspeti brez odkritih spopadov, kakršnikoli so že. In pri tem je prisila brez razčiščevanja, poseg moči od zunaj ali urejanje za zaprtimi vrati samo navidezna rešitev. Predvsem bi se morali zavedati, da odgovornosti ne moremo dokazovati samo s kritičnim odnosom, temveč predvsem z usmerjanjem in doslednostjo v akciji. In samo taka celovita odgovornost je lahko neločljiva sestavina idejnopolitičnega boja, ki se ne more dokazovati v abstraktni zavesti, opozarjanju na akte ali zakone, ali celo citiranju sprejetih sklepov, temveč v resnični volji, pripravljenosti in sposobnosti ter zavestnem odnosu do pravic in dolžnosti, kar edino lahko krepi samoupravljanje.'
Odpor do-problemov namreč ne more sloneti na spoznanju, da problemi enostavno obstajajo, temveč precjvsem, da problemi razburjajo ljudi in kazijo njihovo razpoloženje ter pripravljenost za sodelovanje. In prav zato je naloga ZK in vseh subjektivnih sil, da si ne le v akcijah zagotovijo ključne položaje v družbi, temveč da hkrati-tudi spodbujajo vse ljudi k množični ustvarjalnosti in pripravljenosti za spopade z vsem tistim, kar ni prav. Tega pa seveda ni mogoče doseči z nikakršnim »očetovskim ali pokroviteljskim« odnosom do množic, temveč samo z zagotavljanjem vseh tistih elementov, ki to tudi v resnici omogočajo.
Pri tem mislimo ne le na potrebno obveščanje, temveč na celovitost akcije in ne nazadnje na zgled, ki ga morajo vse napredne sile nenehoma zagotavljati z borbenostjo, pripravljenostjo, čutom za življenje, znanjem in usposobljenostjo. In samo takrat, ko se bomo tega v resnici začeli zavedati, bodo akcije enotne in celovite ter že v svojem bistvu, ki mora temeljiti na odgovornosti, zavračale sleherno sklicevanje na »pomoč« in posege od zunaj.
JANEZ KOROŠEC
AKCIJA ZAGREBŠKIH SINDIKATOV ZA UČINKOVITEJŠI ODDIH ZAPOSLENIH
»Preventivne počitnice«
Na obvezen oddih s sredstvi iz sklada skupne porabe
Zagrebški sindikati so ugotovili, da mnogi zaposleni ne izkoriščajo svojega rednega letnega dopusta za prepotreben oddih. Takih delavcev je več kot 40 odstotkov! Vsi ti ljudje prežive svoje proste dni v letu na svojem domu in jih izkoristijo za najrazličnejša domača opravila oziroma ja dodaten zaslužek. Torej skoraj polovica zaposlenih ima od svojega rednega letnega dopusta bore malo, morda le malce več, kot če dopusta sploh ne bi imeli. Zato tudi ni čudno, ugotavljajo v Zagrebu, da bi potrebovali preventivni oddih blizu 18.000 zaposlenih!
Ko so sindikati analizirali najvaž-
nejše vzroke, zaradi katerih ostajajo delavci v času počitnic doma, so prišli do starih ugotovitev, ki so značilne ne le za Hrvaško, temveč za našo širšo domovino: hoteli so s svojimi storitvami za večino naših ljudi predragi, kapacitete sindikalnih počitniških domov pa glede na potrebe in povpraševanje veliko preskromne. To so znana stara dejstva, s katerimi pač moramo računati in, hočeš nočeš, bomo morali računati še lep čas. To z drugimi besedami ne pomeni nič drugega, kot da bomo morali rešitev poiskati drugje.-Cene hotelskih storitev bodo namreč z leti samo naraščale, kapacitete sindikalnih počitniških domov pa bodo tudi še lep čas ostale
takšne, kakršne pač so.
Pa rešitev? So možnosti, da bi si v prihodnje »privoščili« zaslužene počitnice tudi delavci s poprečnimi in najnižjimi osebnimi dohodki, to je tisti ljudje, ki so v mnogih primerih poštenega letnega oddiha najbolj potrebni?
To vprašanje so si zagrebški sindikati zastavili že pred leti. Ugotovili so namreč, da takšne možnosti obstajajo in da jih je le potrebno izkoristiti!
Drugo z drugim: v Zagrebu so se dogovorili, da bodo začeli z akcijo »preventivnih počitnic«. Akcija naj bi bila namenjena predvsem zaposlenim na delovnih mestih, ki so
OD SOBOTE T DO SOBOTE
Koroško »množenje«
Na Koroškem že dolgo ne gre več samo za preštevanje. Gre že za množenje neonacističnih izzivanj, pritiskov in izsiljevanj, ki so usmerjena proti Slovencem in Jugoslaviji. Sprejetje manjšinskih zakonov, kakor jih je minulo soboto ocenilo predsedstvo SZDL Slovenije, pomeni izrecno revizijo določil državne pogodbe, popuščanje neonacističnim in nacionalističnim silam, ki.vidijo v preštevanju novo priložnost za dokončno germanizacijo slovenskega življa na Koroškem. Izzivalne dogodke, ki se množijo od tako imenovanih predplebiscitnih praznovanj sem, je te dni pomnožilo nacistično rušenje partizanskega spomenika v hribovskem zaselku Komelu nad Pliberkom. Znova je potrdilo, da je avstrijska demokracija pokleknila pred neonacizmom, ki ima svoj rezervat predvsem na Koroškem, da s popuščanjem in taktiziranjem čedalje bolj ogroža tudi samo sebe. To dejstvo čedalje bolj spoznavajo demokratične sile v Avstriji, ki se organizirajo v vseh mestih za akcijo proti preštevanju pripadnikov manjšin. Zavedajo se, da vsebujejo ilegalne, tolovajske in roparske akcije nacističnih elementov, ki izzivajo moč in potrpljenje sosednje države, sopodpisnice državne pogodbe, čedalje več nevarnih sestavin za avstrijsko demokracijo. Za sedanjost in pri-h odnost te države, ki ji je bila neodvisnost zajamčena z državno pogodbo in ob zelo jasnih pogojih, da se bo razvijala demokratično, ne pa pod vplivom mračnih nacističnih sil preteklosti. Prav množenje takšnih dogodkov, kot smo jim priča na Koroškem, zavezujejo našo družbo in družbenopolitične organizacije za še večjo pomoč
predvsem sejo predsedstva CK ZKJ, ki je bila posvečena zunanjepolitičnim vprašanjem in sodelovanju komunističnih in socialističnih partij v mednarodnem delavskem gibanju.
Na dvodnevnem posvetovanju, ki sta ga pripravila zvezna konferenca SZDLJ in skupnost jugoslovanskih univerz, so se predvsem ukvarjali Z reformo univerze, s podružbljanjem izobraževanja, z boljšim načrtovanjem študijskih programov in s sodelovanjem univerze znotraj združenega dela, kjer naj bi svobodna menjava dela mnogo bolj utrdila medsebojne odnose na vseh področjih izobraževanja in načrtovanja kadrov.
Svobodni menjavi dela, večjemu vplivu zborov porabnikov znotraj samoupravnih interesnih skupnosti in samoupravnemu načrtovanju razvojnih potreb družbenih dejavnosti je bila posvečena tudi tiskovna konferenca pri CK ZKS. Pripravljeno in zbrano gradivo opozarja na še vedno slabo samoupravno organiziranost SIS in na dediščino nesamoupravnih odnosov v delovanju, načrtovanju in porabi sredstev, ki se še vedno oblikujejo bolj po proračunski logiki kot pa na osnovi družbenega dogovarjanja in samoupravnega sporazumevanja.
Javnost sta v teh dneh spodbudili k razmišljanju tudi dve sporočili. Prvo je prišlo iz ZSJ in je vsebovalo predvsem opozorilo, da se pritiskom na zvišanje^ cen in upadanju storilnosti čedalje bolj pridružuje neupravičeno naraščanje osebnih dohodkov, ki začenja motiti uravnovešanje dohodkovnih bilanc, stabilizacijska prizadevanja in predvsem še določila resolucije o druž-
naši narodnostni manjšini na Koroškem. Mno- benoekbnomskem razvoju. Drugo sporočilo je
XI	^	.J .. 1  _• 1 ’ J'	cm	••• •	. r) 1! /~i	i ms-isJU,.	T/ 07„.. • • •	^
žični protesti delovnih-ljudi v Sloveniji in vsej Jugoslaviji zavezujejo našo politiko in nas vse za odločno podporo slovenskemu življu na Koroškem in hrvaškemu na na Gradiščanskem.
Politično javnost je v minulih dneh pritegnilo še več pomembnih dogodkov. Naj omenimo
bilo bolj spodbudno. V Sloveniji smo namreč sklenili akcijo za vpisovanje posojila za ceste. Zbrali smo 1,2 milijarde din namesto planiranih 900 milijonov din oziroma 34 odstotkov več, kot smo predvidevali. Torej dobra spodbuda za urejanje slovenskih cest!
GOK
škodljiva zdravju, in tudi vsem tistim, katerih zdravje je ogroženo zaradi dolgoletnih delovnih naporov.' Dogovor o »preventivnih počitnicah« so sklenili sindikati, interesne skupnosti za oddih in rekreacijo in turistične organizacije.
Na »preventivne počitnice«, ki naj bi jih Zagrebčani uvedli že ta mesec, bodo pošiljale delovne organizacije svoje ljudi za deset dni. V teh desetih dneh bodo ljudje pod zdravniško kontrolo, sleherni dan pa se bodo ukvarjali z različnimi oblikami aktivnega razvedrila. Možnosti za rekreacijo bo namreč dovolj, saj je bil to pogoj pri izbiri hotelskih objektov. Pri tem je bilo seveda odveč posebej poudarjati, da bo aktivnost na počitnicah obvezna, saj že dolgo časa venio, da je pasiven oddih kaj malo vreden.
Ob tem še to: »preventivne počitnice« bodo veljale 140 dinarjev dnevno. Vse stroške bodo krile delovne organizacije iz svojih skladov skupne porabe, v katerih imajo tudi namenska sredstva za preventivni oddih. Teh sredstev imajo v Zagrebu že za 14.000 delavcev, potrebovali pa bi jih za blizu 4.000 več.
Kakorkoli že: akcija zagrebških sindikatov je spodbudna! Rodila je že prve sadove, zato je vredna vse pozornosti, predvsem pa posnemanja. Je namreč v celoti v skladu z našimi sklepi in resolucijami, v praksi pa predstavlja pomemben korak od besed do dejanj. Res, kazalo bi jo temeljito proučiti in seveda — posnemati. Vsaj dotlej, dokler se ne bomo spomnili česa boljšega, koristnejšega.
Ul.
REKLI SO
Karel Prusnik-Gašper, predsednik zveze koroških partizanov ob odkritju partizan-skega spomenika na Robežu podlMaiiin Obiljem: Tudi na III. tovariškem srečanju naj glasno povemo, da se koroški partizani in vsi koroški Slovenci zavedamo, da imamo v rokah močno legitimacijo — soodločati o razvoju v Avstriji, zlasti pa pri soodločanju izvedbe avstrijske državne pogodbe, predvsem pa o izvedbi člena 7. Ta zgodovinska legitimacija izhaja iz oporoke petsto padlih partizanov, ki so pokopani na 40. pokopališčih avstrijske Koroške. Podpisana je z nedolžno krvjo trinajstih obglavljenih koroških Slovencev, Peršmanovih sedmih otrok in štirih odraslih in tudi od številnih žrtev fašizma nemškega jezika, ki so bili zločinsko umorjeni na Svinji planini. To legitimacijo bomo z vso odločnostjo vedno držali v rokah, kadar bo šlo za pravice koroških Slovencev, zlasti pa sedaj, ko nas hočejo prešteti. Temu preštevanju se bomo uprli prav s to legitimacijo v srcih,
saj tisti, ki nas bi radi prešteli; prav dobro vedo, kje smo bil' koroški Slovenci, kje smo in naj vedo tudi, da bomo na naši zg°' dovinski zemlji ostali. Nihče ne more izbrisati naše skupne zg0' dovine niti z licemerstvom ne z raznarodovalno filozofijo ne 5 svetovnimi nazori pa tudi ne 5 terorjem. Koroških Slovencev nikoli ne bodo oddvojili od ma_ ličnega naroda,
Dr. Berislav Šefer, podpredsednik ZIS, na skupni seji zbora republik in pokrajin ter zveznega zbora skupščine SFRJ: Menim, da je treba predvsem opozoriti na izredno pozitivne rezultate, dosežene pri brzdanju inflacije. Neupravičenim poskusom, da bi se vrnili k prejšnjim stopnjam rasti cen, se moramo enako odločno upreti,
kot smo odločno kljubovali vs.e naglejši in visoki inflaciji. Uspehi, ki smo jih dosegli, niso le velik3 spodbuda, da je možno ekonom; ske razmere uspešno urejati, temveč tudi skupna obveznost vseh dejavnikov v gospodarstvu in družbi, da jih izkoristimo za napredek in nadaljnje urejanje naših gospodarskih razmer.
Drugo strateško pomembno področje, na katerem smo let«?5 dosegli zelo velike uspehe, je področje ekonomskih odnosov s tujino. Izvoz se je izredno pove-čal v primerjavi z lanskim letom, zlasti izvoz na konvertibilna tržišča, v razvite države tržne ekonomije, pri čemer pa moramo omeniti, da so na tem področju lani prav tako zabeležili velik padec izvoza. Zelo ugodno se je razvijala tudi naša blagovna menjava z vzhodnoevropskimi državami. Rad bi omenil, da izvoza nikakor nismo stimulirali s pretirano visokimi posebnimi spodbudami in da ZIS meni, da je bila ta stimulacija v mejah, ki niso bile le ekonomsko racionalne, temveč tudi nujne.
Vojo Srzentič, sekretar v IK predsedstva CK ZKS, v razgovoru za Tanjug: Bistveno je treba spremeniti odnos do produktivnosti dela, ki je pravzaprav prelomnica v našem nadaljnjem razvoju. Ta zahteva ni pogojena samo s trenutnimi gospodarskimi težavami in z zmanjšanjem produktivnosti v letošnjem letu, ampak postaja strateško vprašanje razvoja naše družbe. Boj za večjo produktivnost dela že zaradi narave in zapletenosti tega vprašanja ne more biti samo zadeva enega samega družbenega sektorja. Pozivi delavcem, naj več in bolje delajo, opozarjajo, da je samo od njih odvisna usoda produktivnosti, oziroma pričakovanje, da je to vprašanje možno rešiti samo s sistemom oziroma z ekonomskimi ukrepi, vse to ni prava pot za rešitev tega temeljnega problema.
Sodelovati mora vsa družba, in to s konkretnimi dejanji, ki lahko prispevajo k zviševanju produktivnosti. Ustvariti je treba takšno družbeno vzdušje, ki ne bo dovoljevalo večje porabe, kot bo znašal ustvarjeni dohodek; vzdušje, v katerem se problemi ne bodo dali več reševati z različnimi finanč-
nimi konstrukcijami in manevriranjem, ampak bomo bolj cenili produktivnejše in učinkovitejše delo, delo v materialni pr0’' zvodnji.
Ni sprejemljivo, denimo, da v negospodarskih dejavnostih tako zlahka odpirajo nova delovna mesta, da neupravičeno narašča število zaposlenih v različnih administrativnih službah in da še zmeraj premalo izkoriščam0 možnosti za nova delovna mesta v proizvodnji, tam, kjer se ustvarja dohodek. Delo v materialni proj' zvodnji bi bilo treba bolj ceniti-
* ****************
Kakšni bodo pogoji gospodarjenja v prihodnjem letu
Nadaljevanje stabilizacije jli »Olajševalne
radikalnih sprememb v pogojih gospodarjenja in dovolj zgodaj znani pogoji so značilno-| osnutka resolucije o družbenoekonomskem razvoju v prihodnjem letu
okoliščine«
Čeprav je znaten del naše pozor-: nosti sedaj usmerjen na tekoče pro-! ^eme v gospodarstvu, že nastajajo obrisi jutrišnjih pogojev gospodaije-t'ja’ že tečejo razprave o stopnjah gospodarske rasti in izvoza ter o upinkovitosti poslovanja v prihod-ojoiti letu. V središču pozornosti so Prizadevanja za uskladitev storil-nost dela in delitve, za povečanje Proizvodnje in trgovinskega pro-, n'eta, prizadevanja, katerih rezultati Se kažejo predvsem v naraščanju 'hdustrijske proizvodnje in izvoza ,er v zniževanju zalog, ki so še pred nekaj meseci resno ogrožale stabil-n°st trga in gospodarstva.
Sredi teh intenzivnih prizadevanj, J11 i’h, kot rečeno, spremljajo neka-ere spodbudne težnje, so se začele Priprave za trgsiranje tokov in smeri gospodarjenja v prihodnjem letu, ki Nedvomno terjajo nadaljevanje pozidnih teženj iz druge polovice tega eta- Čimbolj je treba omejiti prodor nespodbudnim pojavom, ki, žal, Se vedno spremljajo in oblikujejo naš gospodarski vsakdan.
Prav zato gospodarski razvoj ne *rpi nobenih eksperimentov niti ne ohlapnosti. Bistveno je, da razčleni-JN°. napake in pomanjkljivosti iz tekočega leta, da bi jih lahko odpravili v Prihodnjem letu ter da se njihova odpravljanja lotimo brez škod-Ijivega hlastanja. Zato so spodbudni glasovi, ki prihajajo iz zveznega izvršnega sveta, češ da načrtovalci gospodarskega razvoja ne pripravljajo .nobenih spektakularnih ukrepov za let°. 1977, fazen tistih, ki jih je .treba sprejeti za sektorje, v katerih , so se letos pokazale motnje z vso
. ostrino.
- Spodbudno je nadalje zagotovilo, av letu 1977 tudi ne bo radikalnih ^Prememb gospodarskega sistema, ornveč da prevladujejo težnje po Obilnejših razmerah in pogojih gozdarjenja, ki bodo - nasprotno n?t v minulih letih in tudi v letoš-leni lem _ znanj pravočasno oziro-a vsaj tako zgodaj, da si bo gospo-arstvo o pravem času na jasnem o “rstrumentih, s katerimi lahko ra-cona v letu 1977. Pravočasnost i^bjave uvoznih oziroma zunanje-tgovinskih instrumentov je še zlasti Pomembna, če upoštevamo, da mo-
Škofja loka
Ogrevanje s sončno energijo?
, ^ inštitutu LTH Škofja poka so se začeli dogovarjati 1 Jelovico iz Škofje Loke o ^riekrvanju pri raziskavah. uoe organizaciji si bosta pri-7adevali razviti naprave za pgrevanje s sončno energijo, ln sicer za ogrevanje vode v gospodinjstvu in vode za °sebno uporabo. V Sloveniji 'n Jugoslaviji je začelo v zadn-Jem času že več zavodov in °rganizacij pripravljati štu-p6 o tem. Sklepajo pa tudi že “Cenene dogovore s tujimi Podjetji. Inštitut LTH in elovica sta kot neposredna Porabnika takih naprav za °Premo industrijsko zgraje-nih hiš še posebno zainteresi-rar>a za hitro reševanje te ha|oge. Inštitut LTH je že pljučen v razvojni program Raziskovalne skupnosti Slo-pnije, njegovo sodelovanje z elovico pa je tako še bolj oobrodošlo. V iskanju re-Zpnih energetskih virov, ob ecji skrbi za čisto okolje je Zjskovalna naloga po zami-•1 LTH in Jelovice vsekakor jjfredno dobrodošla. Ko bodo ženili še samoupravni spo-Nazum o poslovno-tehničnem °delovanju in ko bodo to halogo začeli tudi uresničeva-!’ Se bo nedvomno izkazalo, °a sta prav LTH in Jelovica lstl organizaciji, ki znata topiti v korak z razvojem.
V.B.
rajo organizacije združenega dela dovolj zgodaj vedeti za pogoje pod katerimi bodo trgovale z zunanjimi partnerji in si tako zagotavljale možnosti nemotene in redne oskrbe s surovinami in reprodukcijskimi materiali. V minulih letih so bili proizvajalci z zunanjetrgovinskimi in drugimi instrumenti seznanjeni po navadi šele tedaj, ko so že sklenili uvozne ah izvozne pogodbe s tujimi partnerji in je tako marsikatera delovna organizacija zabredla v težave, ker ni imela pravočasno v rokah osnov za sestavo interne zunanjetrgovinske bilance.
Za leto 1977 potemtakem načrtovalci obetajo ažurnost, kar zadeva pripravo instrumentov oziroma ukrepov. Zato so možnosti, da bodo z resolucijo za leto 1977 začrtani
cilji in naloge uresničeni dosledneje in bolje- To je nedvomno nova kvaliteta pri začrtovanju ekonomske politike, ki bo, omogočila, da se bodo organizacije združenega dela v stabilnih pogojih gospodarjenja laže posvetile ne le proizvodnji, temveč tudi nadaljnjemu prilagajanju organizacije in samoupravnega mehanizma ustavnim načelom oziroma določilom zakona o združenem delu. Skupaj s prizadevanji za smotrnejše gospodarjenje in za dvig produktivnosti naj bi te spremembe pripomogle k doseganju optimalnih prer izvodnih in poslovnih rezultatov.
Eden nadaljnjih pomembnih ekonomskih ciljev v prihodnjem letu bo vztrajati pri prizadevanjih na področju stabilizacije cen, za nadaljnjo rast izvoza, za uravnovešenje pla-
čilne bilance ter za ohranjevanje plačilne sposobnosti gospodarstva -skratka, vztrajati pri ohranjevanju letos doseženih spodbudnih rezultatov, ki so pripomogli, da z večjo mero optimizma stopamo v prihodnje leto. Tembolj, ker se s spodbud-nejšimi gospodarskimi rezultati pridružujemo tistim evropskim in drugim državam, ki jim je z nekaterimi omejitvenimi ukrepi uspelo sanirati gospodarska gibanja in tokove.
Ta optimizem pa nas seveda ne bi smel zazibati v samozadovoljstvo, v prepričanje, da smo se že povzpeli na zeleno vejo. Letos doseženi rezultati so šele prvi sadovi stabilizacijskega boja, za katerega smo sc pred leti odločili in ga bomo brez omaher vanja tudi nadaljevali.
NANDE ŽUŽEK
KAKO URAVNAVATI TRG S KMETIJSKIMI PRIDELKI
Pridelovalcem ustrezen dohodek in akumulacijo
Sistem zaščitnih cen ter materialnih odgovornosti posameznih dejavnikov, naj zagotovi razvoj te dejavnosti in založen trg
Po zadnji podražitvi živil, še zlasti mesa, ki je močno posegla v potrošnikov žep, lahko slišimo čedalje odločnejše zahteve, da bi morali bolj načrtno skrbeti za oskrbo s kmetijskimi pridelki in mesom, za razvoj kmetijstva in živinoreje. Zdaj je že povsem jasno, da po novem letu v federaciji ne bodo več določali zagotovljenih odkupnih cen za Živino, verjetno pa tudi ne za druge kmetijske proizvode, marveč bo ta pristojnost prešla na republike in pokrajine. Tisti, ki jim hrane primanjkuje, jo bodo kupovali neposredno pri kmetijskih organizacijah, nasprotno pa si bodo proizvajalci tržnih presežkov prizadevali, da bodo v interesu boljše prodaje blaga sklepali dolgoročne poslovne odnose z možnimi kupci iz kateregakoli območja države.
Življenjsko raven in interese potrošnikov bo nedvomno treba še naprej organizirano ščititi, vendar bo takšno varstvo organizirala sleherna družbenopolitična skupnost s svojimi sredstvi. Če bo pri tem določila nekemu blagu nižjo ceno, kot je tržna, bo razliko za svoje občane kril tisti, ki je dal poroštvo za zaščito standarda. Če se bo v posamezni občini, pokrajini ali republiki pojavil primanjkljaj blaga zato, ker se oskrbovalci niso pravočasno dogovorili o njegovi proizvodnji, bo intervencijski uvoz plačal tisti, ki ga je neposredno povzročil.
Cena tako ne bo edini instrument za zaščito življenjske ravni delovnih ljudi, zlasti še, če se zaradi nje znajde v neenakopravnem položaju zelo pomembno gospodarsko področje. Življenjsko raven je treba varovati z vsemi instrumenti prvotne delitve: s cenami, regresi, kompenzacijami, da bi s tem zagoto-. vili dohodkovno ovrednotenje družbeno potrebnega dela tudi na tem področju združenega dela. Dosedanje administrativno določanje cen je vedno bolj v neskladju s potrebo, da bi delovni ljudje določali cene s samoupravnim sporazumevanjem na enotnem jugoslovanskem tržišču. V skladu s specifičnostjo proizvodnje hrane je nedvomno treba določiti zaščitne cene osnovnih kmetijsko-živilskih proizvodov na ravni Jugoslavije, republik in pokrajin kot spodnjo mejo cen in zaščite proizvajalcev. Ni nujno, da bi bila zaščitna cena tržna cena; uporabljali naj bi jo le izjemno, ob najbolj neugodnih razmerah na trgu. Z dogovorjeno tržno ceno bi morali proizvajalci hrane ustvarjati ustrezni dohodek in akumulacijo. Zgornjo raven cen — kot zaščito potrošnikov —; pa naj bi določali vsako leto z dogovorjenimi okviri gibanja cen. Dogor vorjene cene, ki se gibljejo med
zaščitnimi in zgornjo mejo cen, bi tako določali s sporazumi združenega dela v okviru dohodkovnih celot. Če bi dogovorjene cene prekoračile določene okvire, bi morali posredovati z blagovnimi rezervami, kompenzacijami in morebitnim uvozom. Zelo visoka stopnja zaščite pa je potrebna za živinorejo, ki je relativno enakomerno razporejena v vseh republikah. Dosedanja proizvodnja na tem področju je imela izrazita ciklična gibanja prav zato, ker ni bilo učinkovitih obrambnih mehanizmov pred stihijnim delovanjem trga. Žato bi morali zaščitne cene in druge ukrepe za razvoj živinoreje določiti na ravni Jugoslavije.
Še bolj pomembno vprašanje kot so cene pa je prodaja kmetij-
skih proizvodov. O proizvodnji in možnostih prodaje bi se morali dogovoriti že pred začetkom proizvodnega procesa. Cene za presežek kmetijske proizvodnje naj bi se na domačem in tujem trgu oblikovale na osnovi zakona ponudbe in povpraševanja. Ce bi morali prodajo omejiti oziroma administrativno zniževati cene, bi morala zmanjšani dohodek, vštevši z njegovim deviznim delom povrniti skupnost. Če bi se odločili za uvoz, ker se v domači proizvodnji nismo pravočasno dogovorili, naj bi posledice zaradi večjih cen in deviznih stroškov prevzela republika ali pokrajina, zaradi katere je bil potreben uvoz. Če proizvajalci ne bi mogli izpolniti dogovorjenih obveznosti, bi uvozili kmetijske pridelke na njihov račun. To je v skladu z večjo odgovornostjo republik in pokrajin za nemoten razvoj, s plačilno bilančnimi razmerami in z nujnostjo stalne preskrbe prebivalstva. V skladu s to odgovornostjo bi morali sprejeti tudi ukrepe za pospeševanje predelovanja hrane na vseh ravneh: v TOZD, v občinah, republikah, pokrajinah in na ravni federacije.
VINKO BLATNIK
Posvet sindikata v kovinski industriji Slovenije je na temo o delovanju samoupravnih sporazumov o razporejanju dohodka in delitvi sredstev za osebne dohodke izoblikoval zanimivo zamisel. Samoupravni sporazumi, tako pravijo v tej dejavnosti, ki je po številu zaposlenih, da ne govorimo
URH
KOMENTAR
o drugh kazalcih pomembnosti te panoge za gospodarski in družbeni razvoj republike, največja v Sloveniji, naj bi v bodoče vsebovali tudi elemente, ki bi pri izračunu sredstev za osebne dohodke upoštevali objektivne okoliščine, ki zmanjšujejo dohodek podjetij in na katere delavci samoupravno še ne vplivajo dovolj odločilno. Pri tem so mislili na administrativno urejene pogoje gospodarjenja, od politike cen do sistema predpisov, ki urejajo uvoz surovin in reprodukcijskih materialov ter izvoz izdelkov. Ti so v zadnjih dveh letih zavoljo medsebojne neusklajenosti in zapoznelega delovanja močno vplivali na dohodek temeljnih organizacij in s tem tako na raven socialne varnosti zaposlenih kot na reprodukcijsko sposobnost temeljnih organizacij.
Skratka, gre za to, da je osebni dohodek ne samo ekonomska kategorija, pač pa tudi socialna, ko pade pod določeno raven in da te ravni predpisi, kakršne smo uveljavili letos — zakon o zavarovanju plačil in zakon o načinu ugotavljanja dohodka —nikakor ne bi smeli načeti. Po predpisih in glede na samoupravni sporazum panoge ter dosedanje rezultate gospodarjenja pa bi morala večina podjetij kovinske in elektroindustrije v naslednjih mesecih rigorozno znižati osebne dohodke.
Vsekakor drži, da so temeljne organizacije te dejavnosti letos gospodarile ob zelo neugodnih pogojih, ki jim same niso mogle biti kos. Na cene, devizne režime, sistem zaviranja uvoza
in spodbujanja izvoza ter na zaprtost trga seveda niso mogle vplivati. Zavoljo tega letošnje prekoračitve meril samoupravnih sporazumov o delitvi osebnih dohodkov kažejo predvsem na anomalije na trgu, hkrati pa povsem jasno izražajo potrebo, da bi se pogoji gospodarjenja izboljšali.
Čeprav je torej možno razumeti sindikalne delavce te dejavnosti, da se zavzemajo za uveljavitev dodatnih elementov v formuli za izračun sredstev za osebne dohodke, ki bi omilili vpliv muhavosti trga in neustreznih pogojev gospodarjenja, vendarle ne smemo prezreti nekaterih dejstev. Ta namreč dokazujejo, da bi bilo takšne elemente morda opravičljivo vnesti v samoupravne sporazume za letošnje leto, nikakor pa takšna politika ni sprejemljiva kot stalna oblika.
Če bi uveljavili takšne elemente v enačbi za izračun mase sredstev za osebne dohodke, bi s tem neposredno trdili, da uveljavljamo škodljive predpise. Seveda nikakor ni možno trditi, da bi naša zakonodajna telesa kdajkoli sprejela kakšen predpis z namenom, da ne bo deloval pozitivno!
Ne gre tudi prezreti, da je bilo letošnje in minulo leto glede pogojev gospodarjenja izjemno ostro. Razmere na trgu pa so se v zadnjih mesecih že precej izboljšale, poleg tega pa so pred sprejetjem dopolnitve in spremembe zakonskih predpisov, ki naj bi v prihodnje bolj prožno uravnavale pogoje gospodarjenja. Prav tako ne smemo prezreti, da se slabi gospodarji še preradi skrijejo za tako imenovane objektivne okoliščine.
Skratka, gre bolj za enkraten pojav, ki se ne bi smel ponoviti, če naj bodo predpisi, ki uravnavajo gospodarjenje, res ustrezni. Tu pa je kajpak »tema za razmišljanje« tudi v sindikatih ' in tema za konkretno delo: Kako predpise, če niso najboljši izboljšati, da bo gospodarstvo doseglo cilje, ki so začrtani v srednjeročnem razvojnem družbenoekonomskem planu. Zakon o združenem delu dovolj na široko odpira takšne možnosti, treba jih bo le izkoristiti.
B. RUGELJ
STABILIZACIJSKA PRIZADEVANJA V SLOVENJ GRADCU
Višja produktivnost dela
Na tujem se uveljavlja TOZD Tovarna gumirane žime in penastih mas, izvaža 70 % proizvodnje
Med delovne kolektive, ki dosegajo v letošnjem letu predvidene proizvodne naloge, sodi tudi delovna skupnost slovenjgraških usnjarjev. Predvidevanja gospodarskega načrta, stabilizacijski program ter naloge, zapisane v resoluciji o družbenoekonomskem razvoju občine, dobro uresničujejo. V primerjavi z letom 1975 se je letos povečal fizični obseg proizvodnje za 6 %, pri čemer pa je treba upoštevati tudi spremenjeno strukturo v korist izdelkov, ki zah tvojo več vloženega dela. Družbeni proizvod pa je večji kar za 26 %.
Tovarna usnja Slovenj Gradec se uspešno vključuje tudi v izvoz, saj ga je v zadnjem letu uspela povečati kar za 16 %, pri čemer izvoz pomeni kar 40 % vse prodaje. Na tujih tržiščih se je zlasti uveljavila temeljna organizacija združenega dela Tovar ne gumirane žime in penastih mas,
ki izvozi že več kot 70% celotne proizvodnje. Ob hitrem povečevanju izvoza zmanjšujejo uvoz, kar je prav tako pomembno- Letos so uspeli zmanjšati uvoz za 15 %. Ob tem pa v Tovarni usnia Slovenj Gradec zatrjujejo, da so z uvozom surovin v vrednosti 1 dinar ustvarili izvoz v
vrednosti 1,85 dinarja. Ta dosežek je že toliko bolj pomemben, saj mora ta organizacija združenega dela, upoštevaje specifičnost proizvodnje, zlasti v TOZD Tovarna gumirane žime in penastih mas uvoziti kar 75 % vseh potrebnih surovin in materialov.
V slovenjgraški usnjami letos uspešno povečujejo produktivnost, ki je v poprečju večja za 8 %. Ob zadovoljivi kvaliteti dela ter racionalnem izkoriščanju časa in materialov so v prvem polletju privarčevali 5 milijonov dinarjev na račun nižjih stroškov, ki s0 bili tako za 5 % nižji, kot sojih načrtovali.
Kljub skrbnemu gospodarjenju pa niso dosegli predvidene akumulacije-
Na to je vplivala predvsem devalvacija lire, saj izvozijo v Italijo kar precej izdelkov, višje pa so tudi carinske dajatve za surovine iz uvoza, čeprav so jih uporabili izključno za proizvodnjo izdelkov za izvoz. Zavoljo devalvacije lire in višjih carin-skilt dajatev je letos akumulacija slovenjgraške tovarne usnja manjša za blizu 3.5 milijona dinarjev.
Seveda pa ne gre ob vsem tem prezreti dejstva, da znaša - kljub nižji stopnji akumulativnosti - reprodukcijska sposobnost dobrih 9 %. Tudi ta podatek kaže, da si v Tovarni usnja Slovenj Gradec prizadevajo kar najbolj dosledno izpolniti stabilizacijski načrt.
A.,N
DE
ljudje med ljudmi
novembra 1976
ljudje med ljudmi
PIŠE: DR. JANEZ RUGELJ
Tovariš Stane Dolanc je v svojem govoru v Novem Sadu (Delo, 18.10. 1975) razkril hud problem delomrz-ništva, zabušavanja in parazitizma v naših delovnih organizacijah. V zadnjem letu pogosto beremo v naših časnikih, da velikanske izgube gospodarstva, ki nastajajo zaradi pretiranih izostankov z dela, ogrožajo prizadevanja za uveljavitev stabilizacijskih ukrepov. Takšni izostanki z dela so za »evropske razmere nekaj nepojmljivega« (ITD, 20. 7. 1975 — Pet milijard za izostanke). V letu 1974 je naša država izgubila zaradi vseh izostan-
gresivno naraščata, v skladu s stopnjevanjem odvisnosti od alkohola (ki seveda traja 5, 10, 15 in več,let). Povsem neproduktiven postane alkoholik takrat, ko ga zaradi zdravstvenih posledic alkoholizma invalidsko upokojijo. Potem ga preživljajo drugi.
Ko razpravljamo o odsotnosti z dela, moramo upoštevati dejstvo, da gospodarstvo v zveži z alkoholizmom ne trpi škode samo zaradi pretiranih izostankov z dela, temveč tudi iz naslednjih razlogov:
— Prometne (tudi železniške) nesreče, ki zahtevajo velike človeške in materialne žrtve.
— Obratne nezgode, pri katerih delovne organizacije — če se le da —
ŽELIMO RESNIČNO ZATRETI ALKOHOLIZEM? (I.)
Milijarde


v
maliganih
y SRS imamo najmaj 80.000 alkoholikov Q|avni vzrok za delomrzništvo, parazitizem pretirane izostanke z dela je pijančevanje — je dovolil, da so si alkoholiki izsilili poseb me in Ugodnosti — Paradoks: nagrada pitje — solidarnostno stanovanje
*
Hil
kov z dela pet milijard novih dinarjev. Mišljeni so izostanki zaradi bolezni, izostanki zaposlenih žena, ki ostanejo doma zaradi bolezni otrok in nege, poškodb pri delu itd.
Na osnovi naših opazovanj lahko sklepamo, da je alkoholizem glavni vzrok za delomrzništvo in parazitizem ter pretirane izostanke iz dela.
Oglejmo si nekatera dejstva:
— V Sloveniji je najmanj 80.000 alkoholikov. Večina-jih je v najbolj produktivni dobi svojega življenja (30—50 let).
— Ni pretirana trditev, da alkoholik izgubi v življenju vsaj 10 delovnih let.
— Če alkoholik med letom izgubi samo dva delovna meseca zaradi bolezni in drugih izostankov z dela, gre v Sloveniji zaradi alkoholizma v izgubo na leto 160.000 delovnih mesecev.
— Raziskave na Hrvaškem kažejo, da je 15 % odraslih moških vdanih alkoholizmu in da naslednjih 15 % pije preveč, tako da imajo zaradi pretiranega pitja že določene probleme.
Opazovanje pri nas, zlasti v zdravstvenih in socialnih delavcev na terenu, so dala podobne rezultate.
Še več, pri nas poznamo delovne organizacije, ki imajo 20 % in več alkoholikov. Pred leti se je z nami posvetovalo vodstvo neke delovne organizacije, kjer so imeli med zaposlenimi več kot 50 % alkoholikov. Znan je primer, ko je v neki delovni organizaciji zaradi hudih problemov v zvezi z alkoholizmom prišlo do uvedbe prisilne uprave.
KDO PLAČA PIJANČEVANJE
Ugotovljeno je, da je alkoholik odsoten z delovnega mesta 2,5-krat več kot nealkoholik. Čeprav na delovnem mestu ni vedno vinjen, pa je vseeno (torej zaradi mačka ali zaradi splošne oslabelosti) veliko manj ustvarjalen kot nealkoholik. Ena od pomembnih posledic odvisnosti od alkohola je, da neučinkovitost in parazitizem alkoholika pro-
skrijejo alkoholizem kot vzrok nezgode in če pri obratnih (pa tudi prometnih) nezgodah upoštevajo alkoholiziranost, ne upoštevajo »mačka« zaradi popivanja prejšnjega dne. Posebej je treba omeniti znano dejstvo, da je težko reči, kdaj je človek, ki je odvisen od alkohola, v delovnem procesu bolj neučinkovit: ali takrat, ko je trezen (in ne more biti zbran, ker ga obvladuje želja po alkoholu) ali takrat, ko je vinjen?
— Izdatki za zdravljenje na tradicionalnih psihiatričnih in splošnih bolnišničnih oddelkih, kjer alkoholiki ležijo pod različnimi diagnozami, ki pomenijo le zdravstvene komplikacije alkoholizma, samega alkoholizma pa ne zdravijo. Pravzaprav alkoholika samo telesno in duševno okrepijo, da potem lahko še bolj pije. In vse to plača gospodarstvo.
— Vzdrževanje otrok alkoholikov v posebnih domovih in rejniških družinah.
— Sodni procesi in vzdrževanje zapornikov, med katerimi je več kot 60 % alkoholikov, med povratniki pa še precej več. Tudi to plača gospodarstvo.
— Alkoholik s svojim asocialnim vedenjem (površnost, malomarnost, nezanesljivost nenadni izostanki z dela, prepirljivost itd.) negativno vpliva na medosebne odnose v delovni skupini — posebno pa v družini — kar pomembno vpliva na delovno produktivnost prizadetih.
Še in še bi lahko naštevali.
Javna skrivnost med drugim je, da je naše gradbeništvo tako drago tudi zato, ker imajo gradbena podjetja visok odstotek alkoholikov.
ALKOHOLIKI SI PIŠEJO SVOJE »ZAKONE«
Alkoholiki so v Jugoslaviji skoraj najmočnejša struktura, ki si je z mnogimi manipulacijami ustvarila pogoje za lenarjenje, nedisciplino, parazitizem'itd. Tako so si alkoholiki praktično v vseh delovnih orga-
nizacijah »izsilili« posebne norme, ki so v nasprotju z zakoni in samoupravnimi akti: trezni in marljivi državljani imamo pravico izrabiti letni dopust samo v dveh obrokih, alkoholiki pa po navadi lahko dobijo dopust za vsak dan pijančevanja. Ko pa jim zmanjka dopusta — dobijo bolniški stalež. Gorje zdravniku — zlasti v obratni ambulanti — ki bi vsem alkoholikom odklonil stalež za dneve pijančevanja in »mačka«.
Vsak direktor, ki je bil tolikšen idealist, da je resno poskušal te zadeve razčistiti in alkoholikom stopiti na prste, je moral popustiti zaradi manipulacij alkoholikov. Vemo samo za enega, ki je deloma uspel.
Velika »armada« alkoholikov in visok odstotek ljudi iz populacije »zmernih pivcev« nudijo zavestne in podzavestne, odkrite ali prikrite odpore proti smiselno zastavljenemu protialkoholnemu boju.
MOČAN'VPLIV
»ZMERNIH PIVCEV«
Vse te pojave lahko razumemo le, če upoštevamo obstoj subkulture alkoholikov, ki je seveda ne moremo enačiti z gostilniško mentaliteto. »Gostilniška mentaliteta« pravzaprav vpliva le na alkoholika-posa-meznika in mu daje negativno socialno pomoč, da vztraja v neki konkretni situaciji, kam dlje pa ne seže. Nasploh je gostilniško okolje deležno družbene kritike. Vedeti pa moramo, da ta pojav ne predstavlja bistvene moči alkoholne subkulture. Tisti, ki se zbirajo po gostilnah, ne predstavljajo posebne socialne moči. Družbeno vzdušje pa lahko bistveno usmerjajo skriti alkoholiki, pri katerih socialni propad še ni očiten in ki avtomatično svoja dejanja uravnavajo v smislu alkoholne miselnosti. To so kompenzirani alkoholiki, ki s svojimi stališči drug drugemu omogočajo uveljavljanje teženj. Pravzaprav še več: posamezne elemente alkoholne subkulture vnašajo v splošne družbene nazore in norme. Ti splošni nazori in norme pa potem omogočajo vsej nepregledni množici alkoholikov, da kljubujejo poskusom, ki naj bi spremenili stališča do alkoholizma.
Prav tisti del alkoholne subkulture, ki je nasplošno sprejet kot logičen, predstavlja pravo moč. Bistveni elementi takih trditev so označeni z ugotovitvami:
—	tako je smiselno in prav
—	tako mora biti
—	drugače ne more biti
—	drugače ne sme biti
—	nič drugega ni možno storiti
—	nič drugega se ne splača storiti.
Alkoholik v razvoju svoje odvisnosti in stopnjevanju alkoholnega vedenja počasi vključuje ves razpoložljivi arzenal, ki so mu ga pripravili njegovi »predhodniki«. Njegove začetne pivske navade so deležne odobravanja in vsesplošne podpore, saj praktično vsak alkoholik prične z zmernim uživanjem alkoholnih pijač. -
Tako alkoholiki s svojimi stališči že desetletja indoktrinirajo prebivalstvo, ki naravnost verjame, »da so alkoholiki pridni delavci, kadar ne pijejo«, pri tem pa pozablja, da po večdnevnem izostanku z dela pridno delajo zato, da bi se odkupili za prejšnje in bodoče »grehe«, nikakor pa v celoti ne povrnejo dolga.
Po podobnem mehanizmu tudi mnoge žene alkoholikov menijo, »da so njihovi možje dobri, kadar ne pijejo«.
VČASIH DAJEMO ALKOHOLIKOM VELIKE NAGRADE
Žgoče družbene posledice alkoholizma izzovejo včasih družbo, da poseže po povsem napačnih ukrepih. Omenimo naj samo razdeljevanje stanovanj iz solidarnostnega sklada. Odločno premalo smo pazili,
da pri dodeljevanju solidarnostnih stanovanj ne bi zamenjavali vzrokov s posledicami. Nismo dovolj preverjali, če ni vzrok za socialno ogroženost družine alkoholizem. Alkoholiki namreč svojo socialno ogroženost vselej navedejo kot vzrok svojega alkoholizma. Često potem za drage denarje odstranjujemo ta namišljeni vzrok. Pa ne samo to. Alkoholik, ki je uspel dobiti stanovanje kot »nagrado« za svoj alkoholizem, bo veliko bolj refraktaren za usmerjanje v zdravljenje. Kot nosilec stanovanjske pravice pa bo imel še veliko več možnosti za manipuliranje s svojo družino. Natančna raziskava omenjenih pojavov je skrajno nujna, ker gre za velikanska sredstva in za pravočasno iskanje možnosti, da te alkoholike začnemo zdraviti. Z rehabilitacijo pa bi jih pripravili do tega, da bi z ustrezno družbeno pomočjo sami poskrbeli, da bi prišli do skromnih, pozneje pa tudi do boljših stanovanj.
AKCIJSKI
PROGRAM SKUPŠČINE SRS — V PREDALU!
Samo s subkulturo alkoholikov in iz nje izvirajočimi odpori proti družbeni rehabilitaciji alkoholnih bolnikov lahko razložimo »uspeh« tradicionalne psihiatrije, ki ji je — v povezavi z nekaterimi tehnokratskimi strukturami — uspelo uresničiti naslednje cilje:
— Močno so zavrli ustanavljanje novih klubov zdravljenih alkoholikov kot najsodobnejše in najuspešnejše oblike za družbeno rehabilitacijo alkoholikov. Delavci nekdanjega Centra za zdravljenje in preprečevanje alkoholizma v Škofljici smo letno (v letih 1971—1973) ustanovili kakih 20 klubov; odkar pa so tam leta 1974 demontirali večino nekdanjih dejavnosti za družbeno rehabilitacijo alkoholikov (in tudi ljudi), ni več Škofljica ustanovila niti enega kluba.
— Akcijskega programa boja proti alkoholizmu v SR Sloveniji, ki so ga 1973. leta sprejeli vsi zbori Skupčine' ŠR Slovenije, sploh ne uresničujemo, tako da so vsi roki zamujeni.
Če bi v kakšni drugi veji medicine (kjer ne bi šlo za alkoholike) posku- j šali zavreti razvoj in poslabšati možnosti, za zdravljenje bolnikov, j bi javnost močno reagirala. Na področju boja proti alkoholizmu pa ! že desetletja subkultura alkoholikov skoraj povsod po svetu izniči večino konstruktirnih akcij, kajti ne poza- ] bimo: pri nas alkoholizem še vedno narašča.
Torej — če upoštevamo osnovna j spoznanja o odtujitvi človeka in če j usmerimo našo pozornost na alko- \ hotnega bolnika, ki je zaradi odvi- L snosti od alkohola osebnostno ? spremenjen in razčlovečen, zlahka i dojamemo, da alkoholizem predstavlja skrajno možno stopnjo človekove odtujitve, saj alkoholik postopoma prispe do točke, ko živi . samo še za alkohol. Že Marx je j alkoholizem (poleg kriminala, pro- j stitucije itd.) prišteval med skrajne oblike odtujitve.
Zavoljo odtujenosti se alkoholiki ne morejo vključiti v naša samou-pravljavska dogajanja kot tvorni subjekti,' marveč z njimi zlahka manipulirajo tehnokrati.
Alkoholizem je pri nas tako razširjen, da si sploh ne moremo predstavljati saniranja gospodarstva (predvsem dviga produktivnosti dela), dokler ne bomo z ustrezno družbeno akcijo zmanjšali moč subkulture alkoholikov, zdravili množico alkoholikov in se lotili znanstveno utemeljene preventive Brez dezalienacije desettisočev alkoholikov in njihovih družin pa tudi samouprave ne moremo v celoti uresničiti.
PRIHODNJIČ:	POTUHA V
DELOVNIH KOLEKTIVIH
6. novembra 1976 stran

Od tu, z Orehovca, vasice nad Kostanjevico, tako rekoč že na Gorjancih, se daleč vidi. Ob lepem vremenu celo do občine v Krškem, sicer pa vsaj do Kostanjevice. Ore-hovčani imajo zdaj pravzaprav vse: svojo krajevno skupnost, svoje odbore, svoje delegate in cesto. Asfaltno cesto.
O tem bo tekla beseda. Orehovec je stara, čeprav majhna vas. Ime je dobila po orehih, s katerimi pa se ne ponaša več. Ne tako kot Kostanjevica, ki ni dobila imena po kostanjih, temveč po latincih. Do nedavna so se Orehovčani spuščali
„Morate razumeti,“ se opravičuje jL	Abram.
„Resda gres	> 2a Poldrugi	kilometer	3 Pirogi	kilo-
meter naifl P , mnogo več kot ponekod	0e	. Olhetrov.	Najprej: od	v°	^ektrike	smo
skorajda vse godili. Tudi za to cesto jev ^ l8a ali bajta prispevala svoj ^ j S cesto smo se približali
vračajo i- , v - r«
Mladi ostajaj0 ^asi in j j j aj ej 0 svež utrip.1
u	se z de*a
mlad'n J0 pomembno!
Neutmdni harmonikar, čevljar Anton Brsan
83-letni
Gledam v obraze. Mladi fantje.
Na 0tv£SaS,:'je PrT01!^
LADO SMR ^	j^matelj šole v	Prvi dela v Kostanjevici, drugi v
v dolmo po hudo gramozni cesti,	Kostanjevici. 7 ’	® Je s svojim	Krškem, tretji se še uči. Poleg sedi
ki so jo požirali hudourniški nalivi,	neutrudni«„	.	^tanjevici s	fant, ki svoje žulje razdaja zemlji.
Malo naprej v dolini pa se je svetli-	„formo v iv o. ^nejšo ureditvi-	Vsi so enako skromni, z enakim
kala lepa asfaltna cesta, kije svojo	jo galerij 0	kulturnega	pogledom spremljajo korake doma-
roko pomolila že skoraj tik do Ore-	središča, da0	Pravzaprav	čih deklet. 1)1 a dmgi strani 83-letni
hovca, do kostanjeviškega samostana.
Orehovec ima le 56 hiš. Je vasica kot prenekatera na robu Goijancev na Dolenjskem. Stisnjena v reber, z izjedenimi kolovozi in pridnimi ljudmi. Prav ta pridnost ljudi je Orehovec naposled približala svetu.
brTs^jf^^nenZna
pomembne) a,aj.,ted>tev tu naokoli. Tudi z. tu, obkrožen z domačini,	enako raz-'
igran kot Ij0^1 njega.
Otvorit0V k snoval nevsak-;K eta nisem srečal
danjo zato
tolikšne skr^ in pristnega „Z razvojem industrije v tem delu veselja, kotv ''VCu- Tu, v tej s Dolenjske, predvsem pa z razvojem smrekovim1^ ^ ^ ovešeni ga Kostanjevice, si je opomogel tudi Orehovec. Danes iz Orehovca vsako jutro krene v dolino na delo že več kot 50 ljudi in ti so v to idilično vasico vnesli nekaj več življenja,“ pripoveduje IVAN ABRAM, predsednik krajevne skupnosti, ki je zdaj še posebej ponosen. Malo poprej, ko smo posedli v komaj dograjeno garažo (to so domača dekleta dodobra pometla in betonske stene okinčala s cvetjem ter smrekovimi vejicami; garaža je v vasi ta čas največji prostor za zbor ljudi), je bila na začetku vasi velika svečanost. Otvoritev nove asfaltne ceste.
ikt£f osti in
raži. N°^enac|i vS^ih miz ni enaka. Priu0 l1'1 iz vse vasi,
ovili z in jih spremenil* v l ke mize. Na
vsaki skrbno" 'a*išopek.Navsaki zvrhan kf ,, 0mače potice. Za vsako fb^^d^ena dekle in fant, D P
Vs^hisv0’krompir Za prašiča so
in pecivo-	je dala naj-
Ji.TW,*k
strani Kostsnj, vinograde, so
bolj rejeneg ^ se domen«1- .^ K1 'majo na oni
pridali
letosnj1 cviček_
Pravi cvi-

vsi.
en> zapojemo
I)la dmgi strani 83-letni ANTON BRSAN, upokojeni čevljar, mladostno razteguje svojo staro harmoniko. Več kot šestdeset let jo že igra. Kakih 400 porok, veselic, martinovanj in drugih prireditev je z njo obredel. Danes je najsrečnejši. Njemu je CIRIL PLUT, podpredsednik občine v Krškem, odstopil čast, da je prerezal trak ob otvoritvi ceste. Starčevski prsti so se tresli, ko je prijel za škaije. Ne od starosti. Od vzhičenosti in sreče, da seje njegova vas postavila k ,,oknu v svet“, kot je med nagovorom dejal Ciril Plut. Brsan, najstarejši mož v vasi, zato s pesmijo ne odneha. Ne dovoli predaha. Pred vhodom v garažo se vrte pari. Kaj zato, če je mmlo. Njim je toplo. Vsem tu je toplo. Tudi gostom.
„Zdaj nas čaka samo še povezava z Vodenico in Podbočjem pa bomo z asfaltom povezani tudi s krajevno skupnostjo Šentjernej, ki je v novomeški občini. Potem ure-
S 70 leti prvič na odrske deske: Lojzka Kotar
ditev vodovodov, z vodo bo priteklo tudi več življenja v ta del Gorjancev,“ razmišlja Ivan Abram, ko prisedemo k mizi, za katero so vaški funkcionarji in gosti. Zunaj se že plazi mrak. Rotarjeva LOJZKA, 78 let ima, z veselimi očmi motri ljudi. Malo dobrega je imela v življenju. Toda s sedemdesetimi leti se je dala pregovoriti in je prvič v življenju zakoračila na odrske deske. Ž igralsko skupino je nato potovala celo v zamejstvo. Dlje, kot ji je seglo oko od tu z Orehovca, od koder je krenila le malokrat. Toda vprašajte jo o Orehovcu. Živi leksikon je. Pri tem nikoli ne pozabi omeniti, da je bil prav Orehovec vas, kjer se je razprlo pesnikovo srce. Gradnikovo. Ko je posedal pred eno izmed teh bajt in sanjaril o svoji ljubezni. Pove vam tudi o pomembnih ljudeh, ki so jih rodili tukajšnji Gorjanci. O slikarjih, kiparjih, piša, teljih in tudi Jurčičev oče je bil rojen tu blizu.
In zdaj imajo cesto. Največ, kar so želeli. Zjutraj, s svitom bodo nekateri krenili na delo kar pd tu, iz garaže. Kaj potem. Samo enkrat je bila v Orehovcu otvoritev ceste ...
J. SEVER
Zakaj prisilne uprave v hišah?
V občini Ljubljana Center je 147 stanovanjskih zgradb od skupaj 922, ki jih upravljajo prisilne uprave. Tistim, ki stanujejo v teh zgradbah, se namreč ni zdelo potrebno, da se sestanejo in ustanovijo svojo hišno samoupravo. Vse stroške prisilne uprave financirajo stanovalci neposredno iz svojega žepa, ne iz najemnine. V tem občina center ni izjema, saj so podobne razmere — ali še slabše — tudi
v drugih občmah-^ ^
nekdrLjCVeČ'Z4ao"?^
podjetijsobilihišn>2’5 rekoč uktnjen. F ^ forme« m zaP el so utN
stanovalskih od”f ,tanova|c; dili med mnogimnajbolje,f'
prepričanje, da J« ^ k[)o
za njihove niše
drug/Utrdilo » J”,’”*'’
Z=d Si” »
svoje stanovanje, ne pa tudi za zgradbo in okolico, kar je v velikem nasprotju z bistvom samoupravnega sistema in z dejstvom, da je pri nas stano-yanjska pravica skoraj izenačena s pravico lastništva.
Izkušnje torej kažejo, da udi delovanjA hišne samou-P^ve ne snfemo prepuščati stihiji in dobri volji posamez-mkov, namreč mora biti Podrejeno splošnim družbe-nim interesom.
Zcfr

evanje

Na nedavnem razširjenem sestanku so predsedniki skupščin skupnosti občin v Hrvaški poudarili, da je združevanje samoupravnih interesnih skupnosti na ravni skupnosti občin v Hrvaški družbeno upravičeno, vendar se zastavlja vprašanje, kako ga izvesti: z odloki in zakoni ali s samoupravnim dogovarjanjem. Ko so razpravljali o organiziranosti SIS na ravni skupnosti občin, so posvetili posebno pozornost potrebi po združevanju SIS na območju regije. Končno je obveljalo stališče, da mora priti do veljave ustvarjalnost in produktivnejše delo. Normativno bi kazalo urediti združevanje SIS v posameznih dejavnostih le, če bi zatajilo samoupravno dogovarjanje ali če bi pretila nevarnost, da bi z zavlačevanjem škodili razvoju samoupravnih odnosov.
SENCE NOVINARSKEGA DELA
;


Težko je pisati o sebi. Ne mislimo osebno, temveč o poklicu, ki mu pripadaš. Usoda novinarstva je pač ta, da pride pred stroge oči in ušesa javnosti samo končni izdelek — poročilo, komentar, reportaža... — avtor pa ostane vedno »globoko« v ozadju. Tako je navsezadnje edino pošteno in prav, v skladu z načelom, da resnično velja samo delo in kakovost izdelka. Kot logična posledica takega pristopa je seveda tudi to, da smo novinarji podrobneje pisali prav o vseh poklicih, samo o svojem praktično nikoli. Sem in tja pa je le treba napraviti izjemo, že zato, da nas bi bralci pri spremljanju našega dela sem in tja videli tudi kot ljudi, ne pa morda kot nepogrešljive robote, ki jim življenje teče sorazmerno brez pravih težav, bolj lagodno kot ne...
Na prvi pogled se morda res dozdeva, da novinarski poklic nikakor ne sodi med tiste, ki bi resneje prenesli razprave o možnostih za uvedbo beneficirane delovne dobe. Saj vendar ne gre primerjati »vihtenje peresa« z rudarjenjem, z delom ob plavžih ali brusilci. Žal pa podrobnejše raziskave kažejo, da so lahko površne ocene močno varljive in so predvsem prekomerne psihične obremenitve tisto zlo, ki bi ga lahko uvrstili med »sovražnike številka ena« novinarskega poklica. Treba je povedati, da se doslej pri nas s podrobnejšimi analizami težav novinarskega dela ni nihče resneje uba- . dal, vendar so odgovorni čedalje bolj pogosto ugotavljali, da pritok mladih kadrov sumljivo hitro upada. Gre za naključje ali kaj več, so se in smo se vpraševali, čeprav smo se obenem vsi dobro zavedali, da bi lahko o vsem drugem prej govorili kakor o naključju.
Lani je naposled prišla v javnost dokaj obsežna študija o značilnostih in posledicah novinarskega dela, ki jo je napravil inštitut za medicinske raziskave in medicino dela pri Jugoslovanski akademiji znanosti in umetnosti v Zagrebu. Roko na srce, rezultati študije glede na zdravstveno prizadetost novinarjev in vpliv na umrljivost (novinarstvo je po poprečni umrljivosti na prvem mestu med vsemi poklici v Jugoslaviji) so slabši, kakor sm&slutili in pričakovali. Ni dvoma, da predvsem starejši
novinarski kolegi plačujejo hud davek za dokaj indiferenten odnos družbe do sicer ključnega poklica v informativni in družbenopolitični dejavnosti.
Toliko bolj zanimivo, če se že vprašujemo za vzroki omenjene indiferentnosti je, da so praktično v vseh državah, tako na Vzhodu kot na Zahodu in celo med neuvrščenimi novinarstvu namenili prav posebno pozornost. Torej, mislimo na ljudi, ki ' delajo v tem poklicu z vso pahljačo specialne zdravstvene zaščite, z olajšavami pri delovnih razmerah, nagrajevanju in še čem. Tako skoraj ne moremo verjeti, da lahko gre na Poljskem novinar v pokoj s polno pokojnino že po petnajstih letih dela, da imajo na Češkem novinarji po šti-ridesetih^ letih starosti obvezne najmanj tritedenske dopuste vsakič, ko zdravnik oceni, da niso v polni zdravstveni kondiciji, italijanski novinarji dobe normalno po petnajst plač v letu dni, v Sovjetski zvezi šteje novinarski letni oddih po dva meseca, v ZDA je enkratna odpravnina ob odhodu v pokoj 75.000 dolarjev... Še bi lahko naštevali in pravzaprav ob vsaki primerjavi — »zahodni« ali »vzhodni« —vedno znova ugotovimo, da družbene ureditve v praksi demonstrirajo svoje prepričanje, kako je za novinarja treba skrbeti s polno pozornostjo, če hočemo od njega pričakovati potrebno kakovost kljub znanim prekomernim psihičnim obremenitvam, ki naposled privedejo do tega, da pri novinarju sploh ne moremo pričakovati normalnih delovnih rezultatov v štirideset ali celo več letih delovne dobe. Namreč »normalnih« brez hudih posledic za zdravje in počutje delavca...
Nismo se hoteli »vleči ven« s primerjavami, kako je v drugih deželah, temveč smo hoteli le opozoriti na znano dejstvo, da so »tam« daleč pred nami. V Jugoslaviji so se pogledi zaenkrat toliko uredili, da smo prvič prišli do natančnejše analize, zakaj je življenjska doba novinarja tako katastrofalno kratka, zakaj mlade ljudi novinarstvo sploh ne zanima več... Seveda nikakor ne more biti naključje, da sta si oba podatka v neposredni vzročni zvezi. ..
Za jugoslovanske razmere je bržčas najbolj alarmanten podatek o smrtnosti novinarjev. Med vzroki so daleč na prvem mestu bolezni srca, rak in prometne nesreče. Če za raka lahko rečema, da se pač ne ozira na poklice in so prometne nesreče pač »normalne«, kajti — kdor se veljko vozi, lahko tudi prej odide s tega sveta — potem je pogostnost infarkta pač veliko bolj zgovorno dejstvo, kot bi morda samo hotelo biti. Kar vsaka druga novinarska smrt gre na rovaš srca, poprečna življenjska doba pa je nekje med 44 leti v Makedoniji in 51 v Srbiji!
Analiza inštituta v svojih zaključkih navaja: velika odgovornost za vsebino informacije, pospešen tempo dela (da informacija nikoli ne .bi bila »v zamudi«) in nujnost velike samoiniciative ter splošne samostojnosti pri delu in še docela neopredeljen delovni čas zahtevajo tako psihološko kondicijo, ki jo novinar zelo težko drži na sprejemljivi ravni v daljšem obdobju, kar še posebej velja za starejše delavce...
Pregled delovnih razmer novinarjev z vsemi škodljivimi posledicami, ki vplivajo na zdravstveno prizadetost in zmanjševanje delovne sposobnosti, opozarja tudi na to, da z normalnimi ukrepi razmer pravzaprav ni moč kaj prida obrniti na bolje.«
Če rečemo na kratko, se študija naposled zaradi podatkov, ki jih pač nismo mogli prikazati v podrobnostih, zavzema za beneficiranje delovne dobe novinarjem, saj je »novinarsko delo zelo težko in škodljivo za zdravje«.
Že v uvodu smo nakazali našo željo, da se — bralci, poslušalci, gledalci.. . na eni strani in pisci na drugi — seznanimo malce bolj neposredno, kot nam to uspe le s posredovanjem člankov, poročil, komentarjev in reportaž. Tudi nočemo »iti v vojno« za pridobivanje pristašev v naših prizadevanjih za izboljšanje življenjskih in delovnih razmer. Opozoriti smo hoteli le na nekatere sestavine novinarskega dela, ki jih največkrat nočemo videti. Tudi novinarji ne, saj zavestno s prstom kažemo na najrazličnejše, samo na prave vzroke ne. Sem in tja lahko naredimo tudi izjemo...
L TRATNIK
■■■■■■■■H
JUBILEJ FRANCA BRDAJSA
Osemdeset vrtnic v šopku
»Delal sem in se boril,« pravi po kratkem premisleku, na stereotipno novinarsko vprašanje, kaj bi lahko zanimivega povedal o svojem življenju, o sindikatih...
Franc Brdajs, znani predvojni in povojni sindikalni delavec, bo v ponedeljek s svojo zvesto življenjsko družico in v krogu prijateljev, ki ga cenijo in spoštujejo, praznoval svojo osemdesetletnico. Ni treba posebej govoriti, kako malo je osemdesetletnikov. .. Še veliko več — za osebno in »širše« zadovoljstvo — lahko pomeni, če lahko pri tako visokem jubileju demonstriraš duševno in fizično svežino dobro ohranjenega šestdeset-letnika. Franc se na vprašanja v tej zvezi samo »zarotniško« smehlja in ve nekaj povedati o vsakodnevni vožnji s kolesom, hoji v gozd, delu na vrtu... Delo. Če prav pomislimo, je v tej kratki besedi s štirimi črkami vsa poezija in grenkoba, so vsi porazi in uspehi njegovega življenja.
»Če se prav spominjam, sem iz rodne Temenice — da, žena je šla z mano in je bila tudi kasneje ves čas z menoj — odšel leta 1924 v širni svet za kruhom. Deset let sem kot rudar delal v Franciji. Tam sem se tudi seznanil s sindikalno organiziranim delavskim gibanjem in postal sindikalni aktivist. Tudi član partije sem
bil že v Franciji... Po vrnitvi v domovino sem pustil rudarjenje in se zaposlil v gradbeništvu. Tiste čase delavec ni mogel kaj prida izbirati... Tako je

|


pač prišlo, da sem se zapisal sindikatu gradbincev in tudi po vojni sem mu ostal zvest. Lepo je, da se me še sedaj spominjajo. No, sem in tja, ko pridem za nekaj tednov »poklepetat z zdravnikom«, se oglasim tudi pri »mojih gradbincih« na Dalmatinovi. Če je treba, jih malo pokritiziram, vendar... to sem rekel bolj za šalo, ker pridno delajo.«
Težko je reči, če se Franc Berdajs z veseljem spominja predvojnih sindikalnih let. S ponosom in zadovoljstvom pa prav gotovo. Čeprav ob temeljitem pretresu spominov ostane na rešetu le delo in spet delo pa stavke in prisilno brezdelno čakanje čez zimo, ko ni bilo dela, pač pa le upanje, da na pomlad spet bo...
In potem imena starih sodelavcev in tovarišev... Ganziti, Brejc, Tratar, Leskošek... In še številni znani in neznani, ki jih je vse skupaj držala zavest, da je delavec sicer bil vedno znova poražen, vendar jc bil dejanski zmagovalec že zato, ker se je odločil za boj.
Zaželeli smo mu vse najboljše tudi zato", ker je kot star sindikalni »maček« ves čas bil in ostal zvest bralec, kritik in prijatelj časopisov. »Veste, Delavsko Enotnost, Delo/ ITD in še kaj spremljam pravzaprav kar od prvih korakov naprej.«
TIG
novice iz organizacij
SAVA KRANJ
NOVE MOŽNOSTI
Med javno razpravo o osnutku zakona o združenem delu so v Savi temeljito analizirali svojo dosedanjo samoupravno organiziranost in ugotovili, da bodo v prihodnje nujne nekatere bistvene spremembe. Tako je sektor za organizacijo in informacijske sisteme v sodelovanju s strokovnimi službami, sindikatom in drugimi družbenopolitičnimi organizacijami pripravil predlog, po katerem naj bi bila Sava od novega leta dalje sestavljena organizacija združenega dela V
njej br bilo pet proizvodnih organizacij združenega dela, in sicer : Sava Kranj, Kemična tovarna Moste, Vulkan Niš, Totra Ljubljana in Industrija gume Ruma
Predlog o novi samoupravni organiziranosti bodo v kratkem obravnavali namrej po sindikalnih skupinah. Široko zasnovana razprava v kolektivu naj bi namreč pokazala, ali izhodišča ustrezajo zahtevam zakona o združenem delu in ali so usklajena s samoupravnimi interesi delavcev.
IMOS LJUBLJANA
SKUPNO DELO
V združenju gradbeništva IMOS si je treba prizadevati za integracijo specializiranih TOZD in OZD, ki bodo vsestransko usposobljeni za kvalitetno ponudbo svojih storitev, so povedali na zadnji razširjeni seji koordinacijskega odbora osnovnih organizacij sindikata in sveta ZK tega združenja- Podprli so tudi zahteve delavcev za oblikovanje take sestavljene organizacije združenega dela, ki bo sposobna razvijati kvalitetno tehnologijo. Možnosti na tem področju se kažejo v tesnejšem povezovanju s
pedagoškimi in raziskovalninu institucijami. Na zboru članov sindikata in Z K so prav tako zahtevali, naj bi čimprej uveljavili dogovor o delitvi dela v slovenskem gradbeništvu. Gradbinci bi tako veliko več kot doslej dosegi v svojih specializacijah po delovnih področjih in tipizaciji objektov. Ob dejstvu, da je slovenski gradbeniški trg še zmerom neurejen, bi se morala industrijska gradbena podjetja med seboj čimprej dogovoriti tudi za enotno metoddogijo obračunavanja cen za stanovanjsko gradnja
PTT KRANJ
Centrala
V solidarnostno akcijo za obnovo Posočja so se na pobudo osnovne sindikalne organizacije vključili tudi delavci podjetja za PTT promet Kranj. Poleg enodnevnega zasluška in zbiranja pomoči pri posameznikih so
a Breginj
kranjski poštarji namenili bre-ginjski pošti novo telefonsko centralo, pomagali pa so še pri obnovi pošte v Kobaridu in pri telefonski povezavi najbolj prizadetega območja novogoriškega PTT podjetja
SALONIT ANHOVO
Obveščanje delavcev
V anhovskem Salonitu so te dni skromno proslavili 15- letnico izhajanja časopisa Naš list Na razširjeni seji uredniškega odbora je glavni urednik Orlando Nemec orisal pot časnika, ki se je že uveljavil med delavci. Poleg uredniškega odbora ima precej zaslug za to, da vsak član delovne skupnosti Salonita rad seže po svojem časopisu, tudi sindikalna organizacija, ki si je vedno prizadevala, da bi bili delavci dodobra informirani o dogajanjih v kolektivu, o poslovnih problemih, in uspehih, gradnji cementarne, aktivnosti ZK, §indikata, mladine ter o športni in kulturni dejavnosti v največji anhovski delovni organizaciji. Po besedah
urednika so v Našem listu zadnja leta najbolj brani pogovori z delavci o njihovih delovnih in življenjskih problemih. List redno objavlja tudi prispevke o delu krajevnih skupnosti na območjih, kjer živijo delavci Salonita, poroča pa tudi o tem, kaj delajo v občinskih samoupravnih interesnih skupnostih, v občinski skupščini in v družbenopoli tičnih organizacijah občine. Prizadevni člani uredniškega odbora so pridobili v Salonitu več kot 40 stalnih dopisnikov, ki ne sodelujejo s svojimi prispevki samo v mesečniku Naš list, temveč tudi v rednih dnevnih ali občasnih Novicah, ki jih izdaja anhovski Salonit
CELICA POD DROBNOGLEDOM # CELICA POD DROBNOGLEDOM • CELICA POD DROBNOGLED
Do prave samouprave delavcev ni samo korak
Res je, da v kolektivu Industrijskega montažnega podjetja Ljubljana v sindikalnih skupinah i razpravljajo in odločajo o vseh problemih gospodarjenja, o delovnih in medsebojnih odnosih, toda to ne pomeni, da je sindikat že postal last delavcev	!
Industrijsko montažno podjetje Ljubljana zaposluje v 17 temeljnih organizacijah združenega dela in v skupnosti skup-nih služb 5300 delavcev. Toliko članov šteje tudi njihov sindikat Ko smo se pred dnevi pogovarjali z Jožetom Šubicem, p redsednikom konference osnovnih sindikalnih organi zacij, nam je odkri to priznal, da pri njih osnovne organizacije še niso povsem doumele, kaj bi morale storiti, da bi se sindikalno organizirani delavec lahko uveljavil kot odločilen dejavnik v sistemu samouprav-Ijanja.
V IMP smo se oglasili zato, da bi zvedeli, kaj so delavci koristnega pridobili, ko so se odločili, da se bodo na novo sindikalno organizirali; kaj jim je torej prinesla sindikalna aktivnost po celjskem kongresu, posebno v zadnjih mesecih, ko so razpravljali in sprejemali osnutek zakona o združenem delu in ko so začeli razpravo o spremembah v samoupravnih aktih, ki jih morajo prilagoditi zahtevam zakona.
VEDO,
KAJ MORAJO STORITI
Na vprašanja nam je odgovoril Jože Šubic. ..Spodbudili so nas že amandmaji k novi ustavi, ki so na novo opredelili veljavo delavske samouprave in seve tudi našo sindikalno dejavnost. Že takrat smo spoznali, da si lahko ,,privoščimo" samo toliko resnične delavske samouprave, kolikor smo je sami sposobni organizirati."
Iz tega spoznanja so se oblikovale sindikalne skupine in v zadnjem letu so v IMP že marsikaj storili, da bi temeljne celice sindikata oblikovali tako, da bi v njih lahko vsak delavec uresničeval svoje želje in hotenja.
Po 8. kongresu slovenskih sindikatov so v IMP ustanovili 18 osnovnih organizacij, v okviru katerih delujejo sindikalne skupine, na ravni delovne organizacije pa konferenca OOS.
.,Zato danes v vseh naših temeljnih organizacijah z zadovoljstvom ugotavljamo koristi take sindikalne usmeritve", pravi Jože Šubic.
Jože Šubic: „Naša dejavnost je že tako razvejana, da bi motali celo v velikih osnovnih organizacijah zaposliti poklicne sindikalne delavce. Kako pa naj pridemo do njih, ko vodilni v podjetju nimajo posluha niti za redno namestitev poklicnega sekretarja sindikalne konference in organizatorja športne rekreacije, ki ju prav tako potrebujemo. V 17 temeljnih organizacijah in v skupnosti skupnih služb IMP pa je že 5300 zaposlenih . . .“
To pa ne pomeni, da v njihovi sindikalni aktivnosti ni problemov in težav. Večkrat se dogaja, da sindikalni aktivisti pri obilici nalog ne vedo. kako naj bi se jih lotili, da bi čimprej in predvsem dovolj učinkovito omogočili članom sindikata možnosti za odločanje o vseh pomembnejših delovnih in življenjskih vprašanjih v njihovih temeljnih organizacijah.
Jože Šubic pravi: „Organizi-rali smo več samoupravnih institucij, ki morajo skrbeti za delavce in v katerih delavci skrbe
sami zase; torej tudi to področje ni več naša glavna dejavnost. Tako sedaj skušajo sindikalne organizacije pomagati delavcem. da bi bili dobri samoupravljavci."
DELAVČEVA BESEDA NI BREZ ODMEVA
Povedali smo že, da je' skupina temeljna celica sindikata. ,V njej se je, sodeč po prvih izkušnjah, najlaže pogovoriti in če je treba tudi kritično in samokritično oceniti delo posameznika in vsega kolektiva. Šele ko smo se tako organizirali, smo lahko uveljavili težnjo, da bi prav vsi delavci sodelovali pri odločanju v delovni organizaciji. Naši delavci namreč delajo v izmenah po ves dan in skoraj nikoli ne moremo sklicali skupnega sestanka vseh zaposlenih. Seveda pa o p omemb nejših stvareh skušamo organizirati sestanek več skupin. Če se že ne morejo sestati vsi zaposleni, naj se sestanejo vsaj dve, tri ali več sindikalnih skupin", nadaljuje Jože Šubic.
Ker pa je samouprava v IMP organizirana tako kot sindikat, od samoupravnih skupin do centralnega delavskega sveta, se v zadnjih dveh letih še ni zgodilo. da bi delavski svet podjetja odločal o kaki zadevi mimo mnenja ali proti volji kolektiva.
Stališča, ki jih sprejemajo v skupinah, so zakon in če jih je treba spreminjati, kar se tudi zgodi, tega ni mogoče storiti tako, da bi ..prepričali" poverjenike skupin ali člane izvršnih odborov OOS, ki sodelujejo v delu konference osnovnih organizacij. Je že tako, da morajo hočeš nočeš svoja mnenja, predloge, pripombe ali zahteve spremeniti tudi delavci.
Kot nam je povedal Jože Šubic, v bistvu niti ne gre za usklajevanje mnenj ali za postopke. ki jih terjajo interni samoupravni akti. ..Če pride do spornih vprašanj, se ponovno dogovarjamo in ugotovimo, kaj je najbolje za ves kolektiv. Doslej smo še vedno našli možnosti za skupno akcijo.
Trditi bi si upali, da je samo upravna pot v IMP kar se ^ enostavna, vendar pa tudi d? volj učinkovita. Sindikat je v#' lej pobudnik akcij, o katerih^ po skupnem dogovoru s čla*11 j izvršnih odborov osnovnih org3'! nizacij dogovorijo še na politih nem aktivu na ravni delovfl6 organizacije, v katerem so pred' stavniki konference sindikalni1 organizacij, ZK, samoupravnil1 organov in vodstva podjetja. P0, tem pred vsako samoupravne odločitvijo obravnavajo gradiv0 še delavci v sindikalnih skup1' nah. Ko dobijo mnenja in st3' lišča skupin, je znano tudi mn0' nje kolektiva
i
j
!
t
:
1
t
i
t
;
I
t
l
I
l
IN VENDAR NI VSE ZLATO, KAR SE SVETI
,,Nova sindikalna organizi ranostje prinesla poleg številni!1 dobrih rezultatov tudi nekatet* slabosti. V naši konferenci 50 zavedamo, da je le od dobreg3 dela sindikalnih skupin odvisno, kako uspešni bomo v osnovni!1 organizacijah. Sindikalne skU' pine so resda zaživele, kot snio
pričakovali in želeli, vendar ^ nismo zadovoljni z aktivnostjo njihovih poverjenikov. Zato'V konferenci pogosto izgubljamo ,,zvezo" z izvršnimi odbori osnovnih organizacij. Ne pesti pa nas samo ta problem. Veliko bdj nas skrbi, kako uspešni bomo v bodoče v sindikatu, saj sloni delo v konferenci na peščici aktivistov, ki pdeg svp jega rednega dela ne morejo ve° prevzeti novih obveznosti in na-1| log. V delovni organizacija ki;v 17 TOZD zaposluje zdaj # 5300 delavcev, bi morali ime11 poklicnega sekretarja sindikaln0 konference. Pa tudi poklicnega organizatorja športne rekreaCj' je . . . Vodstvo delovne organ1' zacije, ki ima pri zaposlovanja novih delavcev svojo računicP’ doslej ni pokazalo pripravlj6' nos ti, da bi podprlo te naše p0; bude, čeprav vsi vemo, da P1 nam takšni ljudje še kako koh stili. ..“
IVO virnik
fc
e I ' c h
j
NAŠI PRIJATELJI
Inž. MILIVOJ LAPUH, Ljubljana
Se razmetavamo denar...
Pred dnevi smo se pogovarjali z inž. Milivojem Lapuhom, enim naših najstarejših naročnikov. Zaposlen je kot vodja oddelka za gradnjo in opremo šolskega prostora pri republiški izobraževalni skupnosti. S sindikalnim delom se je srečal že pred več kot 20 leti. V Projektivnem ateljeju v Ljubljani je bil predsednik osnovne organizacije sindikata, potem pa je še dolga leta delal v naši organizaciji.
Čeprav je danes, kot sam pravi, nekoliko »oddaljen« od sindikalnega dogajanja, s tem ni rečeno, da se je povsem ločil od družbenopolitičnega dela. Pripoveduje, da kot strokovnjak prispeva na svojem delovnem področju še marsikaj k uveljavljanju sindikata.
»Na naš časnik sem naročen od osvoboditve. Morda ne sodim v krog tistih, ki kritično ocenjujejo DE, vendar lahko kot dolgoletni bralec izrečem nekaj svojih mnenj o časniku. Želel bi, čeprav sem zelo zadovoljen z vsebinsko
zasnovo našega časopisa, opozoriti na nekatere anomalije, ki se pojavljajo na področju investiranja v družbene objekte. Ne želim izkoristiti te priložnosti samo zato, ker delam na tem delovnem področju, vseeno pa je treba povedati, da pri nas še marsikaj ni urejenega. Poglejte, kako in na kakšen način dobivamo, denimo šolniki, soglasja za gradnjo objektov. Ko pripravimo predračun in ga predložimo ustreznim organom, s tem naša obveznost, po njihovi presoji, še zdaleč ni končana. Če hočete, vam lahko pokažem kopico predračunskih elaboratov, v katerih so dogovorjene, torej trdne cene! Toda, kaj to pomaga, ko komunalna-podjetja in občine pristavijo svoj lončei. Če že združujemo sredstva delavcev v organizacijah združenega dela v obliki samoprispevka, potem je treba odpraviti profitarsko logiko občin in komunal-cev. Načrtovalci, kot vidite, ne izgubljamo samo čas, ampak predvsem denar.
Toda temu se doslej še nihče ni dovolj resno uprl. Ne bi bilo napak, če bi o teh anomalijah bolj podrobno spregovorili tudi v DE.«
Inž. Milivoj Lapuh nam je povedal še marsikaj: da je kot dolgoletni družbenopolitični delavec prizadet takrat, ko ne delamo tako, kot smo se dogovorili. Takih primerov je veliko. Kot strokovnjak lahko kritično oceni funkcionalnost in racionalnost gradnje družbenih objektov. »Tu razmetavamo denar«, nam je dejal.
»Vsako leto podeljujemo javna priznanja za najboljše urbanistične načrte. Vsi tisti, ki delamo na področju načrtovanja družbenih objektov, vemo, da so mnoge rešitve na prvi pogled idealne, vendar hkrati ugotavljamo, da niso racionalne ne funkcionalne. Kako lahko dovolimo, da dobi nekdo javno priznanje, čeprav se kmalu izkaže, da njegovo delo ni vredno tega.«
»Zakaj govorim vse to...?«
»Tako kot lani smo tudi letos zabeležili rekorden iztržek turistične sezone. Zakaj? Na račun višjih cen in vkalkuli-ranja zamud pri gradnji in tudi neracionalne gradnje v turistično ponudbo.
Nekateri si namreč s turističnimi jn |; g drugimi objekti resnično postavljaj0 [! i;; spomenike. Vendar vemo... Družba je I dala sredstva za gradnjo, odpovemo pa ! pri gradnji, kajti izgubljamo se v unika-tarstvu, kar ni družbeno potrebno, ; manj pa koristno.«
Tudi tem vprašanjem, meni na* govornik, naj bi v DE posvetili ve° zornosti. Gre za sredstva, ki j111 I tvarjajo delovni ljudje. Predvsem Pa | Ija ob takih primerih poudariti načel0 brega gospodarjenja. Delavci 10 j htevajo in upravičeno so jezni na
Med drugim je tudi dejal, da bi mo-rali zlasti na gospodarskih strand1 i našega lista več pisati o tem.
»Z zakonom o združenem delu d°' i biva sindikat veljavo v vseh sam°u' !Mne pravnih okoljih. Toliko moči pa b° pipr imel, kolikor mu bomo sami dali- Tuo1 i^oj, in predvsem bralci Delavske enotno-sti-«	'Ml0
»V našem časniku potrebujemo ve- | ^ liko pisanja o uresničevanju zakona 0 združenem delu, izmenjave mnenj in ^ izkušenj na tem področju, skratka
pobud, da bi to, kar je zapisano v zako- ^ c
nu, postala naša vsakdanja samoU' 1 ot' pravna praksa.«	,	, ^
1 VIRNlK ho.
l
Srečanje — petič
Že tradicionalni organizatorji so začeli organizirati peto srečanje Pesnikov in pisateljev začetnikov. Kot v minulih štirih letih so med organizatorji tega literarnega natečaja in prireditve kultumo-pro-svetno društvo Ernest Golob-Peter iz Gradišča skupaj s krajevnimi družbenopolitičnimi organizacijami Gradišča in občine Lenart, občinsko kulturno skupnostjo, .reviji Antena >n Mladina ter republiška konferenca ZSMS in zveza kulturno prosvetnih organizacij Slovenije.
Peto srečanje pesnikov in pisateljev začetnikov bo predvidoma v soboto, 5. in v nedeljo, 6. februarja 1977. leta v Gradišču v Slovenskih goricah. Prireditev ima svoj organizacijski odbor, ki bo do 15. decembra letos sprejemal literarne prispevke listih, ki žele sodelovati pri literarnem natečaju te prireditve.
Oglejmo si podrobneje, kakšne so otožnosti za sodelovanje. Organizatorji vabijo k sodelovanju vse' pesnike in pisatelje začetnike iz Slovenije, Slovence v JLA, v drugih republikah, v zamejstvu, na' začasnem delu v tujini ali izseljence. Prireditev naj bi torej postala vseslovenska ne glede na to, kje slovenski avtor — začetnik živi in dela.
Seveda je natečaj anonimen. Zato morajo tisti, ki bodo sodelovali, svoje prispevke poslati organizatorju (naslov: za srečanje pesnikov in pisateljev — začetnikov. Zveza kultur-no-prosvetnih organizacij Slovenije, Dalmatinova 4-II 61000 Ljubljana) Pod šifro v zapečateni ovojnici, v njej Pa v posebnem zaprtem pismu svoj točen naslov, ponoviti morajo šifro prispevka, navesti izobrazbo, poklic in starotst, da bodo organizatorji tako imeli na voljo osnovne podatke o sodelujočih.
In kako lahko sodelujejo kandidati? Z največ tremi prispevki v sloven-; skem jeziku. Posamezen prispevek iz poezije ne sme biti daljši od dveh tipkanih strani, črtica ne daljša od treh strani, esej ne daljši od deset Istrani, novela do petnajst strani, . , gledališki tekst do 60 strani in roman kol do sto strani, ni J
j Organizacijski odbor bo imenoval posebno tričlansko strokovno komisijo, ki bo vse poslane prispevke Vj Pregledala in ovrednotila. Avtorji , desetih najboljših prispevkov bodo, > rtako kot je to že v navadi, sodelovali ! na srečanju v Gradišču kot gostje organizatorjev in bodo prejeli spominsko plaketo Antene. Avtorji dvajsetih izbranih prispevkov pa bodo sodelovali na drugi literarni koloniji pesnikov in pisateljev - začetnikov, ki bo v oktobru prihodnjega leta v Gradišču. Izbor najboljših f' j L del bo predvidoma objavljen v posebnem zborniku petega srečanja pesnikov in pisateljev začetnikov.
»a
p-
ffl-
v 'I
že >ti te
^ i
;i-
Naj ob tej priložnosti tudi mi še posebej vabimo k sodelovanju vse, ki so literarni začetniki, so pa tudi naši redni, občasni ali naključni bralci.
Krk g
PO PETDESETIH LETIH:
Prijatelj
•%rm ■■
oživlja
poteze
prijatelja
Umetniki se rodijo stari in s starostjo postajajo vedno mlajši. In takšna, stara in modra sta bila mladeniča, ki sta se v Ljubljani dvajsetih let uprla okosteneli, puhli, pomeščanjeni umetnosti; zasanjani Kosovel in odločni Černigoj. Toda Srečko Kosovel nikoli ni doživel svoje mladosti.
V dvajsetih letih, ko so ljudje po Evropi obupno hlastali po užitkih, se predajali razvratu, v umetnosti pa nenehno odpirali nove poti, je Ljubljana živela v zavetrju, ki ga je le tu in tam razburkala »nora« misel vročeglavih mladeničev. Po galerijah so visele slike, polne svetlobe, nasičene z bogato paleto impresionističnih barv, na listih literarnih revij pa so objavljali na kupe tako imenovanih impresij in razpoloženjskih zapisov. Umetnost, ki je pred dobrim desetletjem še burila duhove in povzročala hudo kri, je našla svoje mesto in podporo v meščanskih krogih.
Medtem ko je Ljubljana tako samozado-. voljno ždela sama v sebi, je po svetu vrelo. Mladi so se napajali ob izviru novih idej, ki so zdaleč presegle impresionistični plain air in izmaličeni ekspresionistični pogled na svet. Umetnost so hoteli postaviti na drugačne, trdnejše temelje, jo postaviti v svet, ki je bil tam, čeprav je bil krut in grob, čeprav je Evropa, ki so jo vodili kavalirji v oblazinjenih naslonjačih, stala na hudo majavih nogah in je bil svit, ki se je kazal v daljavi, krvavo rdeč. Domišljiji je odklenkalo, sanje so sodile v kabinete, iluzije v muzeje. »Umetnost ni iluzija in ne luksus, ampak udejanjenje duha,« je trdil slikar in pesnik je zapel: »poglejte cjrugovi: iz naše moči, se novo, bodoče življenje rodi!«
-
Skozi sivino trdnih razmer, glej, ne izgreši svetle smeri v melanholijim, v dušeči temi, vzpni se kot ogenj preko ovir!
(SREČKO KOSOVEL: Rdeči atom I)
V______________________J
Portret Kosovela, preslikan iz Integralov, edini originalni portret, ki ga je v Ljubljani narisal akad. slikar Avgust Černigoj
Ljubljanska univerza je v dvajsetih letih že upisovala prve študente, ki so se z bledimi obrazi in neprespanimi očmi zjutraj odpravljali na predavanja, kajti ne v učilnicah, drugje je bil njihov svet. V zakajenem lokalu. v študentski kuhinji, v skromni podnajemniški izbi katerega od prijateljev so prebili ure in ure. Razprave so bile vroče in dolgotrajne, smele zamisli so se kresale v mladih glavah. Na nič niso pristajali, hoteli so se boriti. Zamaknjeno so brskali po pretihotapljenih francoskih tekstih, ki so jih pod naslovom Federation Balcanique izdajali mladi aktivisti na Dunaju, kajti »razvoj gre dalje: življenje ne zahteva le hipne odrešitve, odrešitve ene generacije, marveč rešitve človeštva. Človek ne pomeni cilja odrešitve, ampak postane temelj odrešitvi, pogoj novemu dobremu razvoju«.
To so besede, ki jih je zapisal vitek, zasanjan, takrat dvajsetletni mladenič, Srečko Kosovel. »Tih je bil in miren in skoraj nihče
Akademski slikar Avgust Černigoj, neutrudljivi revo- Černigoj: »Umetnost ni lucionar v svojem ateljeju nad nekdanjo Slovensko iluzija... je udejanjenje kmetijsko banko v Trstu	duha.«
med nami ga ni resnično poznal,« pripoveduje danes njegov nekdanji prijatelj slikar Avgust Černigoj. »Zasanjana duša je bil in prepričani smo bili, da so bile pesmi, ki smo jih prebirali v takratnih literarnih listih, celo v Ljubljanskem zvonu, edini pravi izraz njegove pesniške narave. Redkokdaj je vročekrvno, kot je bilo med nami v navadi, posegel v razgovor. Njegov glas je bil tih, zadržan, poln zatajevane bolečine. Redkokdaj se je razprl, nikoli pa se ni mogel razgaliti javnosti.
Zato smo le redki poznali Srečka Kosovela, človeka revolucionarja in pesnika revolucionarja. Morda še človeka, Lorca, toda ne pesnika, ne tistega pesnika, ki je v ubijajoči samoti pilil verz za verzom, dokler ni pesem zaživela v svobodni organski obliki, kjer sta se zlili vsebina in oblika.«
Bilo je poletje leta 1925, ko se je Avgust Černigoj vrnil iz Weimarja v Ljubljano, domov, kjer ga je čakala zaročenka Karmela Kosovel. Spoznal jo je že v Nemčiji in zdaj bi se morala poročiti. V družini pa so ga gledali kaj nenaklonjeno. Tega revolucionarja, tega komunista, tega kvaziumetnika? Kaj mu je bilo treba hoditi v Nemčijo, da se je vrnil z noro glavo? Slika same čudne, nespoznavne, nerazumljive stvari. To naj bi bilo slikarstvo! Vijuge, črte, razpredelnice, to je za tehnika in ne za pravega umetnika!
Tako se spominja zdaj že ostareli slikar. Ogorčeni niso bili samo sorodniki. Slovenska javnost je planila na noge. »Kakšen Bauhaus, kakšen Kandinsky! To, kar počenja tale Černigoj, je čisto norčevanje,« smeje in hudomušno oživlja spomine Avgust Černigoj, ko pripoveduje o svoji ljubljanski razstavi, kjer je namesto lepe, akademske umetnosti postavil na razstavni prostor razstavljene dele kolesa. »Izidorju Cankarju sem se na cesti moral od daleč umakniti. Ni in ni mogel prebaviti mojih eksponatov,« se mu razleze obraz.
»Zaroka je torej propadla. Kar je bilo, je bilo,« se spominja osemdesetletni Černigoj, ki je prepričan, da se umetniki nikoli ne postarajo, ampak nasprotno, postajajo vedno mlajši. Živahno pomisli na svojo ljubljenko Karmelo, nato pa svojo misel naveže na Srečka, s katerim sta skupaj »delala revolucijo«.
Srečko se je tisto leto namreč tesno navezal na mladega slikarja, ki je slikal enako brezkornpromisno, kot je on želel pisati. Ure in ure sta,prebila skupaj, z glavo ob glavi, ko
So se Černigojeve hudomušne šalcin popoprane popotne anekdote trle ob Kosovelova malodušna razmišljanja.
»Udarci, ki so padali z leve in desne, so naju samo še spodbujali. Kaj nama mar kabinetna umetnost! Kaj nama mar muzeji, pestunje malomeščanskih idej.« Z ostrim jezikom, ki mu zvesto služi še vedno, je Černigoj udarjal nazaj.
r	\
In kar bilo zatrto in steptano in kar bilo teptancem, sužnjem sveto in kur je v temni ječi zasijalo bo s svetlim, zlatim soncem obsijano * v
Petdeset let je minilo od takrat in pred pol stoletja revolucionarna umetniška prizadevanja danes že sodijo v muzeje. Varno in tiho so spravljena vanje. Nenevarna. »S konstruktivizmom se danes ne dela več revolucije. Ne z Integrali in ne z mojimi platni. Slovenci na veliko praznujemo petdeseto obletnico smrti pesnika Srečka Kosovela, mene pa so sneli prav na robu smrti, da mi še
v zadnjem trenutku potisnejo v roke Prešernovo nagrado za življenjsko delo. Kaj če sem preživljal družino kot luški delavec, če otroci niso smeli v državne šole. Pa vendar sem zadovoljen. Saj sem mlad, kajne,« lahkotno se obrne in nazdravi z domačo slivovko.
Mlad je Avgust Černigoj, verjetno mnogo mlajši, kot je bil ob svoji smrti 22-letni Srečko Kosovel in kot je bil on sam takrat, ko so mu po prvi razstavi v Ljubljani Slovenci za mnogo mnogo let zaprli vsa vrata. Sredi svojega ateljeja v podstrešju tržaške hiše, ki so jo slovenskim zadružnikom odvzeli fašisti, sredi jedkanic, kolažev in oljnih podob, kjer se na starem domačem gugalniku ziblje bela knjižica Integralov. Z edinim ohranjenim portretom pesnika, ki ga je pred več kot petdesetimi leti narisal njegov prijatelj, slikar Avgust Černigoj.
J. SEVER
: E Kako se izobražuje?
DIREKTOR
ŠTUDENT
Kar malce sreče morate imeti, da se ' sestanete z Albertom Praprotni-0,n- Seveda če gre za tak, povsem neu-“den pomenek. Direktor Praprotnik |. 0 namreč kaj malo prostega časa. Če f,e dela, če je prost, potem se uči. Tako
\ni
Pravzaprav nikoli prost, še v svojem
j °stem času ne. Vsak dan je zanj torej' f^kratek, kot je tudi za mnoge druge i!^° delovne ljudi.
tyato sva se sesta^a v soboto dopoldne.
Zakurjeni dnevni sobi na njegovem f>Vem domu v Celju sva pila kavo in se ?08°varjala o letih, ki jih je Albert Pra-?r°tnik preživel v celjskem Gradisu.
* Pri ^Gradisu sem že šestindvajseto ' °- J7 Celje sem prišel leta 1950. Bil
sem gradbeni tehnik, s pravim delom na gradbiščih pa sem se začel seznanjati kot pripravnik...« obuja spomine Albert Praprotnik. » Veliko sem bil na gradbiščih, kjer sem se seveda marsičega naučil. Po nekaj letih dela na terenu me je pot zanesla v kalkulacijski oddelek, leta 1964 pa sem prevzel gradbeno vodstvo Celje. Ko smo pred dobrimi tremi leti ustanovili pri Gradisu temeljne organizacije združenega dela, sem postal direktor celjske temeljne organizacije...«, je na kratko opisal del svoje življenjske poti.
»In kdaj ste se odločili, da nadaljujete s študijem?« vprašam sogovornika.
»Dobro vem, kdaj sem se vpisal, na
višjo šolo v Mariboru, kdaj pa sem spoznal, da bom moral svoje znanje še izpopolniti, bi pa težko rekel. Vseskozi sem namreč čutil, da se bom moral še učiti. Še veliko učiti. Ko sem bil mlad fant in dijak srednje tehniške šole, sem jemal študij kot dolžnost, danes pa mi pomeni učenje in spoznavanje novega veliko več. Lahko bi dejal potrebo, veselje... Včasih nisem natančno vedel, zakaj se mora človek učiti, zakaj mu je potrebno znanje. Z leti sem prišel do tega spoznanja, zato se je močno spremenil tudi moj odnos do učenja. V potrebo mi je in v veselje hkrati...«
Na višjo tehniško šolo v Mariboru se je vpisal direktor Albert Praprotnik v šolskem letu 1970-71. Odločil se je za ■ izredni študij, saj svojega podjetja ni hotel pustiti na cedilu. Zato je študiral ob delu. Učil se je v prostem času, ki pa ga nikoli ni bilo na pretek...
»Res, časa nikoli ni bilo dovolj. Delo v podjetjih učenje, izpiti pa še hišo sem začel graditi v tem času...«, mi je veselo pripovedoval Albert Praprotnik. »Kdaj sem našel kaj časa za učenje? Študiral sem zvečer, več ob prostih sobotah in nedeljah. Seveda sem za učenje izkoriščal tudi svoj redni letni dopust. Kaj prida
izbire tudi ni bilo: vsako prosto urico sem posvetil učenju, sicer ne bi nikoli končal...«
»Ste izkoristili pravico do študijskega dopustu?«
»Po pravilniku delovne organizacije bi seveda lahko dobil študijski dopust. Imel bi boljše možnosti za študij, pa še prej bi diplomiral. Vedel sem, da bo šlo tudi brez dopusta. In tudi hotel sem se dokopati do diplome brez posebnih
ugodnosti. Ob delu sem se želel učiti pa nič drugače...«
»In kdaj ste končali s študijem?«
»Letos sem diplomiral. Lahko bi prej, vendar sem bil pri učenju precej temeljit. Na izpite sem šel vedno dobro pripravljen. Ko je človek mlad in še nezrel, si morda lahko privošči vrzeli v znanju, pozneje ne več. Ko greš na izpit, moraš snov obvladati. In dokler je ne obvladaš', pač ne greš na izpit in se učiš. Ni druge izbire. Skratka, lahko bi se nekoliko prej dokopal do diplome, seveda z nekoliko manj znanja.«
»Dosegli ste cilj: diplomirali ste in postali gradbeni inženir. Verjetno ste se torej dokončno poslovili od študentovskih let?«
»Ne, še ne! Letos sem se namreč vpisal na drugo stopnjo tehnične ekonomije. Zanima me ta študij pa sem se odločil.,.«
»In..., oprostite prosim, mislite resno...?«
»Seveda, vedno mislim resno! Veste, ob študiju se počutim mlajšega. Poleg tega pa sem tudi prišel do spoznanja, da se mora človek vve življenje učiti, če noče, da ne zaostane, če' hoče vštric z razvojem in časom.	m a c \
DE
sindikati po Jugoslaviji
6. novembra 1976 stran
DRUŽBENE IN STORITVENE DEJAVNOSTI
ROKO NA SRCE -ZARADI IZGUB
»Paketi storitev«, in drseči delovni čas v službah in servisnih dejavnostih - dragocen prispevek k večji storilnosti in varčevanju
Nobena skrivnost ni, da družbene in storitvene dejavnosti pri nas s svojo razporeditvijo delovnega časa vozijo po enem tim, druge dejavnosti pa po drugem. Tako nasprotje seveda veliko prispeva k nepotrebnim izostankom z dela in posredno tudi k zmanjševanju družbene storilnosti dela. Pravijo, da smo lani v Jugoslaviji izgubili skoraj 69 milijonov delovnih dni. Kar lep delež od tega gre na rovaš družbenim in storitvenim dejavnostim, ki niso pokazale pravega razumevanja za potrebe občana. Lahko bi tudi rekli, da niso pokazale prave volje, da bi se mu »približale “.
V začetku leta sta sindikata delavcev družbenih in storitvenih dejavnosti začela akcijo za prilagajanje delovnika teh služb dejankim potrebam ljudi, kar vse naj bi bila pomembna sestavina naših prizadevanj za večjo produktivnost.
Predsednika zveznih odborov omenjenih sindikatov Jože Marolt in Predrag Petkovški zdaj ugotavljata, da akcija le ni izzvenela v prazno, da že lahko ugotavljamo prve konkretne rezultate. Jože Marolt posebej opczarja,da v-nekaterih občinah niso uvedli samo popoldanskega delovnega časa, temveč so se odločili tudi za tako imenovani „paket storitev “. Videti je, dav takem pristopu k stvari prednjačijo v Velenju in v Celju. Občan, ki je hotel priti „po starem “ do gradbenega dovoljenja, se je moral podati na pravo romanje od službe do službe, da bi prišel do blizu štirideset potrebnih dokumentov. Po novi organizaciji se mora občan obrniti le na določeno službo, ki mu za plačilo v okvira „paketa“ priskrbi vso potrebno dokumentacijo v zelo kratkem času. Ni treba posebej rpozaijati na koristi, če jih ocenjujemo z občanovega zornega kota. Navsezadnje tudi prihranek v delovnem času, potih
in jezi marsikaj odtehta ...
Razumemo lahko, da ponekod to splošno družbeno akcijo povezujejo z najširšimi prizadevanji za varčevanje. V pre-nekateri slovenski občini so tako ustanovili koordinacijske odbore, ki obravnavajo vsa vprašanja, povezana z varčevanjem. še posebej so se seveda morali soočiti z nepotrebnimi izgubami pri delovnemu času. V nekaterih občinah- naj omenimo Novi Sad, Subotico,Vršac, Maribor, Velenje, Celje, Ljubljano, Beograd in Čuprijo — pa so začeli delovnik družbenih služb prilagajati potrebam delovnega človeka.
Jože Marolt pravi, da namen akcije ni v tem, da bi docela spremenili delovnik v posameznih dejavnostih, temveč uvesti drseči delovni čas povsod tam, kjer je to v interesu delovnih ljudi.
Podobne razmere— po besedah Predraga Petrovskega — tudi v storitvenih dejavnostih. Zaposleni v posameznih servisnih in komunalnih dejavnostih prihajajo na delo ob šestih ali sedmih in odhajajo domov ob dveh ali treh popoldne. Kaj se dogaja kasneje, jim ni mar in še manj razumevanja kažejo za to, da morajo občani presedeti doma ure in ure, ko čakajo na mojstra, namesto da bi bili na svojem delovnem mestu.
Karkoli že obračamo razmere in si jih poskušamo razlagati, ne moremo mimo bistvenega vprašanja, zakaj - razen redkih izjem — še ni resnejših prizadevanj, da bi se vožnja po dveh tirih naposled nehala. V zadovoljstvo občana prav gotovo ... Vsaj kar zadeva posamezne servise, je odgovor lahko kaj hitro pri roki: zaposleni v servisih delajo popoldne kot zasebniki in jih seveda bolj malo zanima, kako bi s spremembo delovnika prispevali k večjemu učinku svoje organizacije. Tako stališče je na svoj
način tudi razumljivo, saj je očitno, da lahko najdemo pravi ključ za razrešitev uganke v stimulativnejših oblikah in načinih nagrajevanja. Dokler tega ne bo, si bodo serviserji samo pomagali s„timulacijo“ direktno od občana v svoj žep . ..
Akcija za korenite spremembe delovnega časa v družbenih in storitvenih dejavnostih bo po vsej verjetnosti lahko uspela le, če bodo prizadevanja usklajena. Tako v službah, ki skrbe za storitve, kakor tudi v krajevnih skupnostih. K. V.
DELAVCEM SMO DALI..
»Delavcem smo dali...« »To bomo dali delavcem...« »Morali bi jim dati...«
Take in podobne izjave lahko vsak dan slišimo na sestankih, v razgovorih in dogovorih. Več takih in podobnih izjav so pred nedavnim, med našim obiskom, izrekli tudi predstavniki delovnih organizacij, ki gradijo drugi pas avtoceste Beograd—Niš. Med tistimi, ki tako govorijo, je največ predstavnikov poslovodnih organov, vendar za njimi nič kaj ne zaostajajo tudi vsi drugi, predvsem predstavniki družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih organov.
»Delavcem smo dali...« »Delavcem bomo dali...« Dali jim bomo, torej, nekaj, kar je njihovo, kar jim gre po ustavi. Nesmisel: kako lahko dajemo delavcem karkoli, pravico ali materialno dobrino, če eno in drugo že imajo? Kdo jim to lahko da, kdo še delavcem deli pravice in materialne dobrine?!
Ali pa takšne izjave, morda, niti niso tako nesmiselne ali pa tudi povsem naivne. Po malem resnica vselej pride na dan: ta ali oni posameznik, ta ali ona skupina si je prilastila pravice delavcev in, to vemo, posledice so težke. Seveda takšni pojavi niso značilnost našega družbe-
nopolitičnega sistema, ampak gre le za posamične primere. Zato so toliko bolj nerazund' jive izjave: »Delavcem smo dali...«
Tudi če gre za prejšnji, neustrezni in doslej še nepreseženi način izražanja, vendarle moramo biti jasni: ljudje, ki so jim delavci namenili svoje zaupanje, ko so jih izvolili na to ali ono funkcijo, nimajo pravice, da bi se, čeprav le za trenutek, vedli kot oblast v imenu delavcev.
Te pravice nimajo niti takrat, kadar dajejo izjave.
P. VESELINOVIČ
Zamislimo se nad (ne)uspehi prizadevanj in sproti analizirajmo učinkovitost akcije
Na zadnji seji predsedstva sveta Zveze sindikatov Bosne in Hercegovine, na kateri so ocenili družbenoekonomska gibanja v prvih devetih mesecih letos, je bila še posebej zanimiva razprava predsednika Raifa Dizda-reviča. Med drugim je dejal: »Ne moremo biti zadovoljni niti z gibanji na področju pridobivanja dohodka niti z gibanji na
OD SARAJEVSKEGA DOPISNIKA * v
področju delitve dohodka in sredstev za osebne dohodke v tem letu. Ker gre pri tem tudi za odgovornost naše organizacije, moramo vedeti, kje so vzroki takih neugodnih gibanj. Dogaja se, denimo, da se podirajo temeljna delitvena razmerja v organizacijah, ki so poslovale ali ki še poslujejo z izgubo. Če bi se
v teh organizacijah osebni dohodki gibali skladno z določili letošnje resolucije o družbenoekonomskem razvoju, če bi torej v
Raif Dizdarevič:' »Javno moramo povedati: kjer se povečujeta produktivnost in dohodek, morajo naraščati tudi osebni dohodki. To pomeni, da se morajo realni zaslužki zniževati povsod, kjer usiha produktivnost in kjer se zmanjšuje dohodek.«
praksi uveljavljali v resoluciji napisano načelo, da organizacije združenega dela, ki zavoljo nizke
produktivnosti, slabe organizacije in drugih subjektivnih slabosti poslujejo z izgubo, ne bi smele povečevati osebnih dohodkov, bi danes ugotavljali drugačno stanje. Vendar pa v praksi nismo ravnali tako, kot smo se dogovorili. .. Zato tudi globalna delitev ni taka, kot bi smeli pričakovati. Ob vsem tem celo slišimo za primere, ko najbolj odgovorni posamezniki v organizacijah združenega dela govorijo nekako takole: »Pustite, no, tisto, kar piše v samoupravnih sporazumih!« Sporazume pa prav gotovo ne pišemo zato, da bi jih samo imeli, ampak da bi se po njih tudi ravnali!
Če govorimo o delitvi po rezultatih dela, se še nismo tolikanj spustili v TOZD in v delovne skupnosti, kot po navadi mislimo. Ne ukvarjamo se s konkretnimi življenjskimi vprašanji. Razumem, da republiški odbor sindikata delavcev industrije in rudarstva ali pa kakšen drug republiški odbor ne more obiskati vseh organizacij. Če pa deset velikih organizacij daje 65 % vse proizvodnje v panogi, si ne smemo dovoliti, da ne bi odšli vsaj v te kolektive. Če vemo, da 13 organizacij — ena prometna in 12 industrijskih, ustvarja največ izgube — moramo iti v te kolektive.
IZ RAZPRAVE RAIFA DIZDAREVlCA NA SEJI PREDSEDSTVA SVETA ZVEZE SINDIKATOV BiH
Spoštujmo dogovore
Tudi sicer se moramo odločne] spoprijeti s problemi delitve o° hodka v TOZD. Moramo javn povedati in se potem za to tudi za^ zemati: kjer se povečujeta Pr0^ tivnost in dohodek, morajo narašča tudi osebni dohodki. Obenem P, moramo vedeti, da se morajo reain zaslužki zniževati povsod, kjer usm produktivnost in kjer se zmanjšuj dohodek. Delovni ljudje vse t0 morajo vedeti, poznati morajo prave vzroke gibanj, saj jih lahko le sam' obrnejo v pravo smer.
Spregovoriti želim še o enl zadevi, v kateri je akcija sindik3' tov doživela polom. Gre za iz°' Stanke z dela. V minulem letu smo dvignili na noge vse osnovni organizacije sindikata, da bi se resno soočile s tem problemon1’ Po vsem, kar smo storili, pa za prvo polletje ugotavljamo, p3 je bilo izostankov z dela celo ve£ Kako se je to sploh lahko zg0(l1 lo? Bojim se, da te akcije n's? vodili obenem z akcijo za d° sledno delitev po rezultatih oe'.’ \ zato smo ostali le pri besedah j j pozivih... 'Gre za veliko ia j pomembno zadevo, nad kate se moramo zamisliti in ob nj6! analizirati učinkovitost naS
JC ESAD NJEMČEVIČ
Ljudje še jedo besede
Piše: Azra Kristančič, dipl. psihologinja
Človek! Živa beseda, človek, katerega moramo upoštevati. To je človek, o katerem nenehno govorimo v tej naši rubriki, kajti iz dneva v dan ugotavljamo, da živa beseda, razgovor med posamezniki, člani delovne organizacije najbolj zaleže. Zagotavlja nam tisto, k čemur težimo; da ne zanemarimo človeka, če gledamo le v papirje in pravila. Radi bi tisto, kar nam pogreje srca, ko siisimo: »Za človeka gre. Bodimo ljudje!«
Vendar marsikdaj in marsikje tako govorimo takrat, ko naj bi kdo kaj imel ali dobil, ko gre za nekakšne človeške pravice, in manj, ko gfe za dolžnosti in naloge, skratka, za obveznosti človeka do ljudi.
V delovnem procesu želimo odpraviti ali vsaj zmanjšati birokracijo. Z ljudmi se človeško
dogovarjamo.
In tako so se nekje dogovorili, da bodo z združenimi močmi odpravili probleme in izpolnjevali naloge, ki jih ni bilo veliko, Nekdo je bil zadolžen, da naveže stike s krajevno skupnostjo, v kateri je njihova delovna organizacija, drugi, da zastopa delovno organizacijo v samoupravni interesni skupnosti, tretji, da... »Tako smo se dogovorili, kdo bo kaj naredil. Navajeni smo bili, da dogovOr velja. Navajeni smo bili, da za izpolnjevanje nalog ni potrebno pisati posebnih zadolžitev, kajti med drugim smo se dogovorili, da tovariški in delovni dogovor velja kot napisana pogodba. Če ne bi bilo tako, bi morali sistematizirati posebno delovno mesto za tistega, ki bi samo pisal zadolžitve, ki sicer izhajajo iz samega dela vsakega
dejavca, kajti mislili smo tudi na stabilizacijo, povečanje storilnosti in produktivnosti. Vse tisto, kar lahko le realizira človek-de-lavec, kot nosilec in izvrševalec vseh nalog.
Tako smo se dogovarjali in se še dogovarjamo, vendar se zgodi, da človek, ki je bil na osnovi tovariškega dogovora zadolžen in je celo sprejel nalogo, ob pregledu, kaj smo naredili, »iz oči v oči« pove, da tega ni slišal, da se ne spominja, da bi bil prav on zadolžen.
In kaj zdaj? Naj začnemo pismeno poslovati in na veliko administrirati? Ne, kajti večina ljudi naredi tisto, kar reče. Seveda pa so bili, so in bodo ljudje, ki svojo besedo pojedo. Razlogi so različni. S takšnimi pa se je treba pogovarjati pred pričami in hitro bo jasno, kdo in kaj so.
KDAJ GRE ZA NESREČO PRI DELU
VPRAŠANJE:
V naši organizaciji imamo na dvorišču igrišče za odbojko, kjer si je v času odmora pri igri z žogo delavec poškodoval nogo. Ali je prav, da se mu poškodba šteje kot nesreča pri delu ter da ima zaradi tega 100-odstotno nadomestilo osebnega dohodka?
Zanima me tudi, ali se šteje kot nesreča pri delu poškodba, ki jo je delavec dobil pri igranju rokometne tekme, organizirane v okviru sindikalnih iger.
M. Z., Slovenj Gradec
ODGOVOR:
Za nesrečo pri delu velja poškodba, ki je posledica neposrednega in kratkotrajnega mehaničnega, fizikalnega ali kemičnega učinka kot tudi poškodba, ki je posledica hitre spremembe položaja telesa, njegove nenadne obremenitve ali kake druge spremembe fi-
ziološkega stanja organizma in če je taka poškodba v vzročni zvezi z opravljanjem dela na delovnem mestu ali z delom oziroma dejavnostjo, na podlagi katere ima delavec lastnost zavarovanca. Za nesrečo pri delu se šteje tudi poškodba, ki jo delavec utrpi na redni poti od stanovanja do kraja, kjer dela,
ali nazaj, na poti, da nastopi delo, ali na službeni poti. K°| nesreča pri delu se šteje tudi poškodba, ki jo delavec utrpi-
če sodeluje pri organiziranih javnih delih, reševalnih akcijah ali pri obrambi pred elementarnimi nesrečami.
Nezgodi, ki ju omenjate, se torej ne moreta šteti kot nesreči pri delu.

kupon
PRAVNIK SVETUJE
Mehiški sindikati in zamenjava predsednika
PODPORA REFORMAM
»Nujno je treba omogočiti • 0v°lj dela in hrane sedanjemu
v r
zavi
Prihodnjim rodovom ter dr-
zagotoviti potrebne vire
^nergije za pospešen razvoj. V ertl bo bistvo vse naše politike v Prihodnjih šestih letih,« je ne-avno v intervjuju povedal novi ?ehiški predsednik Jose Lopez Orrillo, ki bo 1. decembra zamenjal sedanjega predsednika
tcheverio.
Prihodnje najnujnejše naloge ^hiškega ljudstva ne bo lahko Uresničiti. Da bi uresničili cilje, 0 treba ponovno razdeliti na-' r°dni dohodek, saj zdaj 30 od-riotkov narodnega dohodka 0(tpade na 5 odstotkov prebival-Cev> ki jih je v Mehiki 62 milijo-
nov. Eden prvih ukrepov, ki naj bi prispevali k stabilnejšemu gospodarskemu položaju, je vsekakor 39-odstotna devalvacija mehiške nacionalne valute. Po tem sklepu, ki je bil sprejet ob koncu avgusta, so proizvajalci in trgovci takoj začeli dvigati cene. Kot je bilo pričakovati, so sindikati takoj reagirali. Trdijo namreč, da je nujno potrebno povečati mezde za 65 odstotkov in da je smešna ponudba delodajalcev za 8-odstotno zvišanje mezd. Pri tem sindikati poudarjajo, da so se življenjski stroški povečali najmanj za 25 odstotkov v enoletnem obdobju do devalvacije. To so podkrepili s podatkom, da so se cene po-
prečno zvišale za 50 odstotkov, so pa primeri, ko so cene narasle kar za sto odstotkov.
V takšnih razmerah so lahko le pogajanja med predstavniki vlade, delodajalcev in sindikatov omogočila izhod iz konflikta in omilila nesoglasja. Po teh pogovorih so se pogajalci zedinili, da se bodo prejemki povečali od 18 do 23 odstotkov. Dohodki se bodo najbolj zvišali tistiju, ki zaslužijo manj kot 10.000 pezo-sov na mesec (približno 500 dolarjev), 21 odstotkov več bodo dobili tisti, katerih prejemki se gibljejo od 10.000 do 20.000 pezosov, 18 odstotkov večji mesečni dohodek pa tisti z več
^KCIJA TURSKIH sindikatov za ukinitev posebnih SODISC
Dobljena bitka
°j za ukinitev posebnih sodišč za zaščito državne varnosti je v bistvu ^ Pprnenil le eno izmed bitk za spoštovanje demokratičnih svoboščin in f Slndikalnih pravic — To bitko so sindikati dobili, boj pa se nadaljuje
nekaj časa v Turčiji ni več P°sebnih sodišč za zaščito dr-avne varnosti. Čeprav zasluge ,a njihovo odpravo nimajo izkl-s'ndikati, je gotovo, da je 1' lz>d bitke med vlado, ki je že-*a za vsako ceno podaljšati ta Povračilni mehanizem, ter nje-• lrt1' nasprotniki v glavnem odlo-n, ko je na prizorišče stopila tre avska armada. Več tednov JUjajoči spopad, z aretacijami in ^.Sanjanjem sindikalnih vodi-„ Jev’ odpuščanjem delavcev in j 0 2 uboji pričajo o posebni živosti članov sindikata, ki niso ^Puščali niti še pred tako hu-v.1 Sužnjami.
m,TaP°Vedi o ostrejših sporih Se ^ ^Urško vlado in sindikati so ^Pojavile v začetku septembra. - uoa je skušala na izrednem za-ouanju parlamenta izsiliti akon, s katerim bi življenje po-
ebnih sodišč podaljšali po 11. Ktobru, zadnjem roku, ki ga je fsko ustavno sodišče določilo
uskladitev ustavnega dopol-> a o teh sodiščih — sprejeto je 'lo pred tremi leti — z ustavo. Pozicijska republikanska ranka, ki jo sindikati podpira-’ se je odločila za parlamen-arno obstrukcijo. Skušala je do-I Cl’ da z nesklepčnostjo v par-^ fuentu ne bi mogli sprejeti flv!1.11 predpisov o posebnih so-UsSC|ri- V tem je opozicija tudi
Najvažnejša in mnogo ostrejša bitka pa je potekala na ulicah velikih mest in v podjetjih. Sprožile so jo levo usmerjena konferenca naprednih delavskih sindikatov (DISK) in več strokovnih zvez. Čeprav po številu članov ta konferenca občutno zaostaja za drugo sindikalno centralo (Tir-kiš), se je pokazalo, da odločno in dinamično nastopanje proti nedemokratičnim družbenim vzvodom kot so posebna sodišča, lahko še kako vzvalovi široke delavske plati.
Ofenziva se je začela 14. septembra letos z razglasitvijo »dneva ljudskega žalovanja«. Kmalu zatem je sledilo več stavk v zasebnih in javnih podjetjih, še zlasti v komunalnih službah v velikih mestih. Ocenjujejo, da je stavkalo približno 80.000 delavcev. Strokovne akcije sb dobile tolikšen obseg, da so skoraj povsem ohromeli nekateri gospodarski sektorji.
Sledili so različni povračilni ukrepi. V Izmiru so odpustili 200 delavcev, zaposlenih v državni rafineriji. Delavce so odpuščali tudi zasebniki. Mnoge sindikalne aktiviste so aretirali in proti njim sprožili sodni postopek. Med njimi je bil tudi predsednik konference naprednih delavskih sindikatov Turkler, ki pa so ga kmalu izpustili. Sindikat prosvetnih delavcev s 130.000 člani
kot 20.000 pezosi dohodka na mesec.
Na privolitev sindikatov je vplivala obrazložitev predstavnikov vlade o nujnosti boja proti inflaciji in trdna obljuba, da cene ne bodo narasle za več kot 10 odstotkov.
Predsednik Portillo je pozval prebivalstvo, naj posveča več pozornosti boljši organizaciji proizvodnje na vseh področjih, še zlasti pa v kmetijstvu, ki ga je treba reorganizirati in modernizirati.
Ko bo to uresničeno, ko bo zagotovljena večja finančna disciplina v porabi, dosežene večje investicije in uresničena davčna reforma, naj bi se izboljšal položaj tiste polovice prebivalstva, ki je le s 15 odstotki udeležena v narodnem dohodku in sodi med siromašne plasti. Tako upajo tudi mehiški sindikati, ki so pripravljeni podpreti novega predsednika in vladno usmeritev demokratizacije, ekonomsko družbenih reform in obrambne narodne neodvisnosti.
V. VUGDELIČ

Na uradnem in prijateljskem obisku v naši državi je bil britanski zunanji minister Anthony Crosland. S svojim gostiteljem, zveznim sekretarjem za zunanje zadeve Milošem Miničem je izčrpno obravnaval odnose med Jugoslavijo in Veliko Britanijo ter več mednarodnih vprašanj, med njimi razmere v Evropi po helsinški konferenci, na kateri so jugoslovanski in britanski predstavniki uspešno sodelovali, ter priprave na beograjski sestanek o izvajanju helsinške listine. Croslanda so sprejeli tudi tovariši Vidoje Žarkovič, Edvard Kardelj, Stane Dolanc in Džemal Bijedič.
Na ameriških predsedniških volitvah je zmagal demokratski kandidat Jimmy Carter, za katerega se je odločilo 51 odstotkov volivcev. Dosedanji predsednik Ford, kandidat republikanske stranke, je dobil 48 odstotkov glasov. Po letu 1932 je bil to prvi primer, da je predsednik izgubil na volitvah, če se je potegoval še za en mandat v Beli hiši.
V Ženevi poteka konferenca o Rodeziji, vendar rasistični režim lana Smitha doslej ni pokazal niti malo dobre volje in pripravljenosti za sodelovanje z Afričani. Tako na primer nasprotuje volivnemu načelu en človek — en glas, kar zahtevajo predstavniki črnske večine. Še več, prav med ženevsko konferenco so rodezijske režimske enote spet izvedle agresijo na Mozambik in po trditvah tamkajšnjega radia pobile najmanj 700 ljudi, dvakrat toliko pa jih ranile. Med
žrtvami so predvsem pripadniki osvobodilne vojske Zimbabveja in begunci iz Rodezije. Rasistična vojska je, kot je priznal režim v Sailsburryju, popolnoma razdejala kar sedem begunskih taborišč.
Centralni komite kitajske komunistične partije in drugi vodilni organi so objavili uradno sporočilo in v njem potrdili, da bo Kitajska nadaljevala dosedanjo zunanjepolitično usmeritev, medtem ko naj bi na notranjem področju prišlo do rahlih sprememb. Pozornost je vzbudil podatek, da v sporočilu niso več omenili potrebe po kritiziranju Teng Hsiao-pinga.
Mehiški zunanji minister Garcia Robles je prvi dan razprave o razorožitvi v političnem odboru Združenih narodov predlagal, da bi se posebno zasedanje generalne skupščine ZN o razorožitvi začelo v maju 1978. leta. Za sklicanje tega zasedanja so se na predlog predsednika Tita odločno zavzele vse neuvrščene države na peti vrhunski konferenci v Colombu.
V Burundiju, afriški državici v srcu celine, je vojska strmoglavila vlado predsednika Michela Micombera, ki je pred desetimi leti tudi sam z državnim udarom prišel na oblast. Micom-beru so odvzeli vse civilne in vojaške funkcije in ga zaprli. Prva poročila o prevratu ne govorijo o tem, kdo je vodil prevratnike, vendar kot novega »močnega človeka« Burundija že omenjajo polkovnika Bagazo.
V. B.
so razpustili in se pri tem sklicevali na ustavno dopolnilo iz leta 1971, po katerem se državni uslužbenci ne smejo sindikalno organizirati. Notranji minister je zamenjal župana Ankare s pojasnilom, da je »spodbujal stavke« komunalnih delavcev. Spori so dosegli vrh, ko sta med streljanjem policije izgubila življenje dva delavca.
Vsi ti dogodki so ustvarili ozračje napetosti in hkrati pripeljali do zaostritve odnosov med vladajočo stranko premiera De Mirela in opozicijsko republikansko stranko. Očitno je, da je bitka okrog posebnih sodišč za zaščito državne varnosti — mimogrede povedano, odi. 1973 so ta sodišča obsodila v glavnem iz političnih razlogov skoraj 300 ljudi na dolgoletne zaporne kazni — dobila širši obseg in se spremenila v bitko za spoštovanje- demokratičnih svoboščin in sindikalnih pravic. Pri tem pa je prišlo do še bolj izrazite družbene polarizacije. Ne smemo pa pozabiti, da so v teh spopadih delavci izražali tudi nezadovoljstvo zaradi naraščajočih ekonomskih in socialnih težav, ki še posebej prizadevajo delavce. Zato lahko pričakujemo, da se bodo akcije sindikatov nadaljevale po znanem izreku: »Bitko smo dobili, vojno nadaljujemo«.
B. RAKIDŽIČ
kdo ie kdo
JIMMY CARTER
39. predsednik ZDA
Prvi novembrski torek leta 1976 je mejnik v politični karieri pripadnika' demokratske stranke, nekdanjega guvernerja Georgije, lastnika velikih plantaž arašidov Jimmyja Carterja. Potem kd je prepričljivo opravil s tekmeci v stranki in si zagotovil demokratsko nominacijo za predsedniškega kandidata, je y izredno razgibanem predvolivnem boju z republikanskim kandidatom, seffanjim predsednikom Geraldom Fordom uspel pridobiti na svojo stran zadostno večino ameriških volivcev, tako da se bo 20. januarja 1977. leta vselil v Belo hišo, kajti zanj so glasovali Američani v tistih zveznih državah, ki z elektorskimi glasovi najbolj vplivajo na izvolitev predsednika.
V Belo hišo bo sicer prišel nov človek, toda to še ne pomeni, da se bo z njegovim prihodom začela tudi nova ameriška politika, bistveno drugačna od te, ki jo je vodil Ford. Splošna politična usmeritev VVashing-tona bo nedvomno ostala nespremenjena, kajti programa dveh najmočnejših ameriških strank, republikanske in demokratske, se v bistvu kdovekaj ne razlikujeta. Seveda so se v predvolivnem boju pokazali različni odtenki v stdliščih Carterja in Forda. Tako je, denimo, na izredno pomembnem notranjem gospor darskem področju Carter dal prednost zmanjševanju nezaposlenosti, Ford pa je postavil v ospredje boj proti inflaciji. Prav tako je Carter drugače kot Ford razlagal nekatera zunanjepolitična vprašanja, a vendar so vse te razlike ie plod predvolivnega boja, ko je šlo za pridobivanje volivcev za vsako ceno, ne pa za izvajanje politike.
Jimmy Carter ima ne glede na kopico izjav pred volitvami le precej proste roke pri oblikovanju politike, ki jo bo vodil, kajti njegova stališča niso bila natančneje določena, tako da ima še veliko manevrskega

prostora; pa še eno prednost ima pred Fordom: ne bo se mu treba prepirati z zakonodajno oblastjo, s kongresom, kajti tudi v njem so demokrati na volitvah okrepili svojo večino.
V. BARABAŠ
?JRokovnjak opozarja na pravice in dolžnosti
O načinih povečanja produktivnosti
O vprašanjih, kako povečevati Pr°duktivnost, je veliko neja-Sn°sti in tudi nasprotij. Pogosto s lsimo mnenja, ki izhajajo iz Predpostavke, kot da je pove-nJe produktivnosti brezmejno. ne*tem tu^* zasiedimo, da mnogi Upoštevajo že doseženih sto-Penj produktivnosti. Povečanje . r°duktivnosti je torej vprašan-> na katerega lahko odgovar-am°vle s stališča vsakokratnih oliščin, časa in možnosti.
. Ugotovitve številnih strokovn-N °v za produktivnost dajejo 1 ali manj enoten odgovor v ec|e sredstev in načinov povelja produktivnosti ter glede H Sega povečanja. V nadaljnjem °mo prikazali odgovore na ta
vPraŠanja.
^ čim dosegamo najvišje °Pnje produktivnosti?
Najvišje stopnje produktivnosti dosegamo s temeljnimi raziskavami, ki določajo nove tehnološke postopke, kakor tudi s preučevanjem obstoječih tehnoloških postopkov z namenom, da bi jih,izboljšali. Sledijo temeljito preučene namestitve sodobnejših delovnih priprav in naprav večjih zmogljivosti ter modernizacija že obstoječih delovnih priprav in naprav. -
Oboje štejemo med investicije!
Sredstva za dosego tega so: osnovne tehnološke raziskave, laboratorijski preizkusi, poizkusna obratovanja, nabave in.preu-čevanja delovnih postopkov.
V obeh navedenih primerih so stroški za izboljšanje produktivnosti visoki ali tudi zelo visoki.
Rezultate izboljšanja pfoduk-tivnosti, ki temeljijo na raziskavah novih tehnoloških postopkov, dosegamo šele čez nekaj let. V drugem primeru, kadar preučujemo namestitev sodobnih delovnih priprav in naprav oziroma kadar moderniziramo že obstoječe delovne priprave in naprave, pa se produktivnost izboljšuje takoj po namestitvi.
Kaj je treba storiti, da lahko z ekonomsko upravičenostjo posegamo po investicijah in prek njih v novo tehnologijo ali v izboljšanje obstoječe?
V ta namen je treba predvsem zaposliti obstoječe zmogljivosti, sicer smo podobni tistemu, ki že dela nove dolgove zato, da bi z njimi odplačal anuitete prejšnjih
dolgov. Potrebna je temeljita študija uporabnikov ali potrošnikov izdelkov ali storitev iz nove tehnologije ali iz modernizirane obstoječe tehnologije. Preučeni in dognani morata biti tudi stopnja povečanja produktivnosti glede na sčdanjo ali prejšnjo ter doba, za koliko let jo bomo lahko uveljavljali. Še posebno pomembno pa je, da bomo uporabili ukrepe, s katerimi bomo povečan dohodek iz produktivnosti dela zanesljivo prelivali v interno akumulacijo. Če nam to uspe, bomo izboljšali tudi finančno substanco delovne organizacije. Le povečana, utrjena in prožnejša finančna substanca delovne organizacije omogoča tista poslovna tveganja, ki so nujna za uveljavljanje v mednarodnem trgovanju.
sprašujete -Odgovarjamo
Prosim za'pojasnilo na naslednji vprašanji:
—	Z obratom družbene prehrane imamo pogodbeno organizirano prehrano med delovnim časom. Pri tem pa nastane problem evidentiranja tistih dni, ko delavci niso na delu in tako tudi niso upravičeni do regresa za prehrano med delom. Kako naj organiziramo evidenco?
—	Katera organizacija združenega dela je delavcu dolžna izplačati regres za letni dopust glede na to, da je med letom spremenil delovno razmerje in s tem med letom prestopil v drugo organizacijo združenega dela?
L. Z. — Ljubljana, M. I. — Sečovlje
—	V primeru pogodbeno organizirane prehrane je možno »izplačevati« delavcem datirane vrednostne bone, pri čemer odpade evidentiranje tistih dni, ko delavec ne dela. V tem primeru namreč lahko delavec »vnovči« bon samo tistega dne, ko dela, saj bon velja samo za določen dan. Možno pa je seveda tudi sproti evidentirati odsotnost z dela in »izplačevati« bone tako rekoč za nazaj. Ob takem načinu regresirane prehrane med delom so organizacije združenega dela dolžne zagotoviti, da bo delavec res vsak dan, ko je na delu, zaužil obrok, ne pa »vnov-čeval« bonov enkrat mesečno.
—	Regres za letni dopust izplača delavcu tista organizacija združenega dela, pri kateri delavec izrabi svoj redni letni dopust ne glede na to, kdaj je med letom prestopil v drugo organizacijo združenega dela.
V CENTRALNEM KOMITEJU ZKJ O DEVIACIJAH V TELESNOKULTURNEM ŽIVLJENJU
ZA VEČJO ODGOVORNOST!
Številne aktualne probleme smo doslej zanemarjali, zato smo se v praksi odmaknili od začrtane poti in sprejetih sklepov
O dejavnosti organizacij za telesno kulturo pri uresničevanju družbenega in idejnopolitičnega dela na teles-nokultumem področju so te dni spregovorili tudi v centralnem komiteju ZKJ. Že v uvodnih besedah je sekretar izvršnega komiteja predsedstva CK ZKJ Stane Dolanc poudaril, da moramo posvetiti športu in telesni kulturi več pozornosti kot doslej, saj dobivajo nekateri problemi na tem področju našega družbenega življenja širše in večje razsežnosti, kot pa so samo športne.
Na omenjenem sestanku so razpravljali cf številnih aktualnih vprašanjih našega telesnokultumega življenja, ki v nemalo primerih niso v skladu z osnovnimi hotenji in smernicami, ki so jih začrtali komunisti za naš na daljnji družbenopolitični razvoj. Mnogi odstopajo od začrtane poti, mnogi bi radi delali po svoje, le v svojo osebno korist in ne glede na okolje, v katerem živijo in delajo. In med temi, so poudarili na sestanku v Beogradu, so tudi športne organizacije in posamezni športniki
S tem v zvezi so bile omenjene tudi naše košarkarske organizacije, ki zbirajo okrog sebe čedalje več aktivnih športnikov pa tudi gledalcev, v katerih pa povsod ni vse tako, kot naj bi bilo. Sami športruki 'niso dovolj angažirani, še posebej vrhunski, v družbenem in idejnopolitičnem delu v svojih okoljih. Kakor da so brez potrebnega in stalnega stika z uresničevanjem etičnih norm vedenja in vplivanja na oblikovanje družbene vesti članstva, so poudarili na sestanku v CK ZKJ.
Tako kot v nekaterih drugih športih je postalo tudi v košarki zelo pereče vprašanje profesionalizma. Sistem tekmovanja namreč zahteva,
da športniki vadijo dvakrat dnevno, da tekmujejo ob nedeljah in sredah, da veliko potujejo, tudi zunaj domovine. In v trenutkih, ko s polno pravico zahtevamo re-afirmacijo prejšnjih sklepov pa tudi stališč 'izvršnega biroja, da v naši državi ne smemo širiti profesionalizma, se upravičeno zastavlja vprašanje, kako vse to uskladiti Vsekakor gre za vprašanja, ki smo jih doslej zanemarjali in ki se jim bomo morali v prihodnje posvetiti z vso resnostjo.
Ker smo v zadnjem času priče povezovanju košarkarskih klubov z organizacijami združenega dela in ker gre pri tem za najrazličnejše razlage, so v centralnem komiteju ZKJ spregovorili tudi o tem. Poudarili so, da je tako povezovanje z ene strani koristno, ker postaja vrhunski šport bolj množičen, ker prihaja v tovarne. Športniki popularizirajo šport v širših plasteh delavske mladine, sami pa v stikih z 'njo bogatijo svoje samoupravne in idejnopolitične izkušnje. Vendar smo o.b samoupravnih povezovanjih z organizacijami združenega dela priče tudi poskusom vzpostavljanja delovnih odnosov. Klub nosi ime delovne organizacije, nekateri njegovi igralci pa pridejo na njen plačilni seznam. To pa ne pomeni nič drugega kot profesionalizacijo.
O vsem tem, in še marsičem drugem bi se morali komunisti, zlasti šporniki in funkcionarji odkrito pomeniti. Ekscesov v športu bi morali začeti razreševati tudi v socialistični zvezi, v občinskih pa tudi v centralnih komitejih zveze komunistov v republikah in pokrajinah. Čimprej mora uveljaviti načelo, da bo vsak odgovarjal za dogodke ali negativ ne pojave v okolju, v katerem živi in dela, so med drugim poudarili v CK ZKJ.
SKRB ZA MNOŽIČNO ŠPORTNO REKREACIJO V RADOVLJIŠKI OBČINI
Igrišča ob tovarnah
i
Z vse večjim zanimanjem za sindikalne športne igre se pojavljajo tudi težave, predvsem je premalo objektov in kadrov - Izdelati je treba programe za množično športno rekreacijo
Za sindikalne športne igre v radovljiški občini vlada vse večje zanimanje. Tako je na njih 1974. leta nastopilo 420 tekmovalcev iz 32 osnovnih organizacij sindikata, lani pa 860 iz 66 osnovnih organizacij, medtem ko je do konca letošnjega oktobra nastopilo na igrah že 1105 zaposlenih iz 93 osnovnih sindikalnih organizacij. Prireditelji pričakujejo, da se bo letošnjih iger udeležilo kakih 1600 članov sindikata ali skoraj 15% vseh zaposlenih v občini.
»Z vse večjim zanimanjem za športno Tekreativno aktivnost«, pripoveduje Vlado Matjašič, sekretar občinskega sindikalnega sveta Radovljica, »pa naraščajo tudi težave. Predvsem zaradi pomanjkanja rekreacijskih prostorov in majhnega števila športnih delavcev, ki bi bili pripravljeni sodelovati pri organizaciji iger. Zato bi morali v organizacijah združenega dela pričeti z načrtovanjem delovnih mest za organizatorje rekreacije ali pa ta problem rešiti kako drugače. Vodstvu našega sindikalnega sveta bi bil v veliko pomoč poklicni organizator športne rekreacije, ki bi delal bodisi pri temeljni telesnokul-turni skupnosti ali pri občinski zvezi telesnokulturnih organizacij. Vendar nas ne pesti samo ta problem. Zaskrbljeni smo tudi zavoljo tega, ker naši delavci ne morejo priti na vrsto v prenapolnjenih šolskih telovadnicah, saj so vsak dan zasedene tako rekoč od jutra do poznega večera. Zato smo organizacijam združenega dela predlagali, da bi, seveda v mejah možnosti, pričele ob tovarnah graditi lastna športna igrišča.«
zvajalcev, torej tistih, ki jim je aktivni odmor najbolj potreben. In ne samo to: posebno skrb bomo morali v prihodnje posvetiti tudi tistim delavcem, ki so zaradi narave svojega dela resno izpostavljeni možnostim poklicnih bolezni ali poškodb, med njimi najbolj vozniki viličarjev; takih pa je ta čas v občini že kakih 100 do 150...«
Sicer pa je bilo na seji slišati še več kritičnih mnenj, pripomb in predlogov, kako povečati aktivnost na področju športne rekreacije. Tako je Franci Vovk iz Verige povedal, da so za domala vse trim akcije v organizacijah združenega dela prepozno ob-
veščeni, da bi lahko prijavili
svoje ekipe.
»Poglejte, našega 1200-član-skega kolektiva ni lahko obvestiti, čeprav se ljudje zanimajo za sindikalne igre. Vendar večkrat ne vemo, kdaj in kje potekajo tekmovanja. Za te akcije bi bilo treba več propagande. Pa ne samo to... Izdelati bi morali točen koledar tekmovanj in z njim pravočasno seznaniti organizacije združenega dela, ki bi poskrbele za objavo programa v svojih časopisih...« je povedal Franci Volk iz Verige.
V pogovor je posegel tudi Vito Rems, prav tako iz Verige:
»Ne samo v Verigi, tudi v drugih večjih delovnih organizacijah v občini čutijo potrebo po poklicnih organizatorjih rekreacije. Če ne gre drugače, bi jih za začetek zaposlili vsaj štiri ure dnevno. Z njihovo namestitvijo bi delo na področju športne rekreacije zaposlenih vsekakor močno zaživelo. V Verigi se zavedamo, kaj pomeni za delavca športna rekreacija, saj zanjo namenjamo
II
DELAVCI OB STROJIH SO NAJBOLJ POTREBNI AKTIVNEGA ODMORA
Za sindikalne športne igre v radovljiški občini skrbi zadnja leta komisija za šport in lekreaci-jo. »Na razširjeni seji komisije sredi oktobra smo ugotovili,« nadaljuje Vlado Matjašič, »da bo treba posvetiti več pozornosti socialni strukturi nastopajočih na rekreacijsko-športnih prireditvah v občini. Izkušnje namreč kažejo, da je še vedno majhna prav udeležba neposrednih proi-
Pokritih igrišč je malo, veliko premalo, da bi lahko prišli vsi na vrsto.
vsako leto 6,5 milijona S d'n’ kar ni malo. Seveda pa tak^ možnosti nimajo manjše delovr^ organizacije v občini.«
Vinko Iskra iz podjetja Veze' nina Bled je na seji opozoril na visoke cene najemnin za up°' rabo šolskih telovadnic, ki p0S°I sto presegajo finančne možnos11 večine osnovnih organizacij s'n” dikata.
»Toda ne gre samo za ta pr°' blem, veliko bolj nas skrbi, kers° skoraj vse telovadnice v občin' dobesedno zaprte za popoldan' sko in večerno rekreacijo delav' cev. Skoraj v celoti so jih zasedi3 športna društva. Zgovoren P13’ mer je telovadnica blejske šole' ki jo po končanem pouku up0' rahljajo izključno odbojkarji’®
PROGRAMI ZA MNOŽIČNO REKREACIJO
Med sprejetimi sklepi kot
smernicah za nadaljnji razvo)
športno rekreativne dejavnostiv radovljiški občini velja posebej opozoriti na zahtevo članov komisije za šport in rekreacij0 pri občinskem sindikalnem svetu, da je treba tako kot za vrhunske športe izdelati pr°' grame tudi za množično športno rekreacijo, jih ovrednotiti in čimprej pričeti z njihovim uresničevanjem.
»Zavedamo se, da organizacije združenega dela tem nalogam še zdaleč ne bodo kos,« nam je dejal Vlado Matjašič, »zatq; naj bi jim poslej v večji mep: priskočili na pomoč TKS in občinska ZTKO. Na zadnji razšir-,; jeni seji naše komisije smo sklenili predlagati TKS in ZTKO, da zavoljo čedalje obsežnejšega dela in obveznosti, ki jih imamo r vodstvu občinskih sindikatov redno zaposlita poklicnega organizatorja športne rekreacij6-Izkušnje zadnjih dveh let s° namreč pokazale, da so nas' delavci in občani pripravljem sodelovati in se udejstvovati 113 področju množične športn6 rekreacije. Le omogočiti j'111 moramo to!«
I. VIRNlK
iir
L
KOPER
Kolesarska
akcija
Temeljna telesnokultuma skupnost korpske občine je poskrbela še za eno množično TRIM akcijo: TRIM kolesarjenje, ki so se ga udeležili predvsem mladi, saj starejši, kot kaže, za tak podvig niso zbrali dovolj poguma. Sončen jesenski dan je privabil na start, ki je bil pred tovarno Tomos, nekaj več kot 300 ljubiteljev aktivnega razvedrila. Pot je vodila do Pridvora, kjer so se udeleženci akcije odžejali s čajem in prejeli kontrolni žig, nato pa so se .vrnili na startno mesto, ki je bilo hkrati tudi cilj.
Organizatorji so nam povedali, da je akcija uspela. Udeležba je bila večja kot lani; škoda le, da so na start prišli samo mladi. Pa drugič! In da bi »drugič« še bolje uspeli, so se v Kopru odločili, da bodo takšne in podobne akcije propagirali predvsem v delovnih organizacijah. Tu so namreč ljudje, ki jim je aktivno razvedrilo še najbolj potrebno!
LJUBLJANA___________
Aktivni invalidi — športniki
•
Čeprav so se slovenski invalidi --športniki tako rekoč šele vrnili z državnega prvenstva v Ohridu,
Letošnjega devetnajstega krosa Politike v Beogradu se je udeležila ekipa delavcev Gorenja v sestavi Dragan in Peter Anic, Josip Šamu in Milan Balek. V konkurenci najboljših jugoslovanskih dolgoprogašev so nastopili na 8.000 m dolgi progi in osvojili ekipno drugo mesto za ekipo Crvene zvezde in pred atletskim klubom Partizan.
odkoder so prinesli najvišje lovorike in številna priznanja, ne držijo križem rok. Do konca letošnjega leta bodo namreč organizirali šemi republiška prvenstva.
Področna prvenstva v borbenih kegljaških igrah bodo 13. in 14. novembra, in sicer za področje Ljubljane in Dolenjske v Ljubljani, za Primorsko in Notranjsko v Kopru, za Gorenjsko in Zasavje v Škofji Loki, za Štajersko in Koroško pa v Mariboru. Republiško prvenstvo bo
Več letošnjih uspehov je spodbudilo prizadevne atlete iz Velenja, da so se odločili za nastop na velikem krosu Politike. Svoj nastop pa so okronali z naslednjimi mesti: Dragan Anic je bil peti, Josip Šamu sedmi, Peter Anič deveti, Milan Balek pa enajsti. Tb so najboljše uvrstitve predstavnikov slovenske atletike na krosu v Beogradu. H JERČIČ
12. decembra v počitniškem naselju vojaških vojnih invalidov v Strunjanu, kjer bo dan poprej tudi prvenstvp v plavanju. Republiško, prvenstvo v sedeči odbojki pa bo 22. decembra. Na različnih športnih prireditvah- je letos tekmovalo že blizu 18 tisoč invalidov — športnikov.
NOVI SAD
Vsak peti na DŠI
V Novem Sadu je bilo te.dni dvodnevno posvetovanje o telesni kulturi zaposlenih." Sekretar sveta Zveze sindikatov Jugoslavije Mustafa Plja-kič je ob tej priložnosti poudaril, da v zadnjih letih dosegamo pomembne rezultate pri razvoju športne rekreacije zaposlenih. Med drugim je tudi dejal, da sodeluje na delavskih športnih igrah že blizu milijon delavcev, kar vsekakor ni malo. Prav pa bi bilo, da sprožimo v osnovnih organizacijah združenega dela še širšo ak-
cijo za razvoj telesnokultume dejavnosti zaposlenih in da delovni ljudje v prihodnje še odločilneje vplivajo
na to, kam gre njihov denar, ki 8a dajejo za šport — je poudaril Mu' stafa Pljakič.
Namen mladinsko-sindikalne transverzale ITC, ki je razdeljena v td dele, je, da bi čim več ljudi začelo izkoriščati svoj prosti čas za aktivn° razvedrilo, za hojo po planinah. Letošnja druga etapa za srebrni zna je zajemala naslednje točke: Tončkov dom na Lisci, Partizanko na j Veliki kopi, Andrejev dom na Slemenu, Poštarski dom pod PlesP	t
cem, zavetišče Grohat na Raduhi, Menino planino, Čemšeniško pla^	q
nino, Partizanski vrh, Bolnišnico Franjo in Mirno goro na Dolel,J skem. Na našem posnetku so udeleženci pohoda na Paški kozjak--' (	;
(Foto: L Jurhar)
VELENJE
Drugi na krosu Politike
iz zgodovine delavskega gibanja
Stavkovno gibanje v tovarni verig lesce
(IV.)
i Enotni tudi v Najtežjih trenutkih
^40-letnici stavkovnega vala 1935-1936 ^6: Zorka Tribušon
Savska solidarnost POMOČ K ZMAGI
:	.	0 moralno pomoč so
. e'> stavkujoči kovinarji v ^Scah pri svojih somišljenikih
v jeseniških kovinarjih. »Delaki18 je 15. junija 1935. leta zapi-sa 0 tem: »Tretji dan po stavki 'tleli delavci tovarniški sesta-na katerega je prišlo do 40 seničanov, gospod zastopnik n.| 'l'ene oblasti pa jim je zabra-. Pristop na zborovanje, češ da ^?-borovanje samo za delavstvo .. ,arne> ne pa javno zborovanje, 61 ^ilo dostopno vsem. Prihod 0,kšnega števila jeseniških J^jšljenikov je dal spodbudo ^.sčanom, ki vedo, da v boju 0 osamljeni in da je delavstvo /*eJ državi na njihovi strani...« ^ okument Kominterne (po-)J1° za maj — junij 1935) j avkovno gibanje v Sloveniji« j^°le dokumentira dogodke V ^Scah: »... Stavka v Lescah pri enicah v Tovarni verig še traja . ® 18- junija 14 dni). Delavci in * 3vke se odlično drže, posebno "ske. Delavke imajo stav-vhč'straže podnevi, moški pa ®hoči. Delavci se bojujejo za '*»itev kolektivne pogodbe in Ponovno sprejetje odpuščenih j^cev. Solidarnost do stavku-h delavcev v Lescah so poka-, 1 tudi jeseniški železarji, ki so _ 1.500 dinarjev pomoči. 2Y .. lskv železarji so tudi organi-slm 1 Pohod v Lesce, kjer so imeli Pen zb°r solidarnosti. V času j .dl3 je 40 delavcev in delavk z ,00'c imelo stavkovno stražo ed tovarno v Lescah, da so vsi avkajoči lahko prisostvovali 0ru- Stavkokazi so bili samo °slovodje in majhno število reddelavcev. Takoj na začetku avke so ženske preteple nekega avkokaza in kasneje še enega andarja. V bližini tovarne so Plavili stavkajoči delavci svoje ^otore, v katerih so ženske pod-vevi pazile svoje otroke. Stavko , °d'jo borbeni delavci. Vsi stav-aJ°či so se odločili, da bodo
držali
do končne zmage.«9)
^ONOMSKI POLOŽAJ
delavcev se je
ŠE POSLABŠAL
, v času stavke so jeseniški marji na svojem velikem
protestnem zborovanju proti vodstvu KID v delavskem domu na Savi 31. maja 1935. leta sprejeli med drugim posebno resolucijo. V njej so izrazili solidarnost s stavko kovinarjev v Lescah in jim zagotovili vso podporo.
Tovarno verig so na tem zborovanju zastopali: predsednik stavkovnega odbora Lenart Petrač, glavni delavski zaupnik Alojz Stojan, predsednik podružnice SMRJ Janez Justin, tajnik Alojz Brenkuš in članica
Janez Zupan, član stavkovnega odbora.
odbora SMR3 ter predsednica podružnice zveze delavskih žena in deklet Marija Justinova. Ti zastopniki so na zborovanju tudi spregovorili o vzrokih stavke v Lescah.
Stavkajoče delavce v 'Lescah so podprli in jih spodbujali k vztrajnosti tudi železničarji, ki so se dnevno z vlaki vozili mimo.
Že tako šibki ekonomski položaj delavcev se je v tritedenski stavki še poslabšal. Stavkovni odbor je organiziral pomoč in stopil v stik s trgovci in delavskim konzumnim društvom na Jesenicah. Trgovci so pristali na kreditiranje živil v času stavke. Ko je konzumno društvo z Jesenic poslalo potrebna živila v Lesce, jih je stavkovni odbor razdelil med socialno šibke delavce. Dobili so tudi denarno pomoč od
oblastnega odbora SMRJ za Slovenijo iz Ljubljane, tako da so nekoliko ublažili materialno stisko.
SPORAZUM JE BIL PODPISAN 5. JUNIJA
Pogajanja so se začela šele šestnajsti dan stavke. Vodstvo stavkovnega odbora je iskalo stike z upravo podjetja, ki se je sprva izogibala razgovorov. Naročila podjetij so stalno naraščala, trgovci so brezuspešno zahtevali dobave blaga, tako je bilo vodstvo končno prisiljeno pogajati se z delavci, ki so kljub hudi ekonomski stiski vztrajali pri svojih upravičenih zahtevah.
Po dveh tednih je upravni odbor delniške družbe v Ljubljani poklical ravnatelja Hermana Hienga, ga opozoril na nevzdržno stanje in mu dal navodila za zaključek stavke. Pogajanja so bila v Ljubljani in v Lescah. Delniško družbo je zastopal ravnatelj Hieng, delavce pa zaupniki Alojz Stojan, Jože Tomejc, Metod Zrnec in Janez Frelih, predsednik stavkovnega odbora Lenart Petrač in predsednik podružniške SMRJ Janez Justin (vsi člani SMRJ). Sporazum je bil podpisan 5. junija 1935, zahteve pa so bile rešene z naslednjim rezultatom:
—	urne mezde so se delno zvišale v nekaterih najbolj kritičnih obratih s pripombo, da se bodo druge mezde povfcčale po stavki;
—	priznan je bil 7-dnevni plačan bolniški dopust;
—	priznan je bil plačan letni dopust (na deset let službe 3 dni);
—	sprejet je bil sklep, da se zgradi kolesarnica in uredijo umivalnice ter kopalnice s prho.
9) Fotokopija dokumenta Kominterne je v zgodovinskem arhivu CK ZKS v Ljubljani.
10) Ustni vir: Lenart Petrač
J^lavke Tovarne verig Lesce slikane pred stavko leta 1935. Druga od leve stoji Kati Triplat, članica stav-0 .Vn®8a odbora, tretja pa Marija Justin, predsednica Zveze delavskih žena in deklet. Obe sta bili po stavki ''Puščeni iz tovarne.
6. novembra 1976
stran

— Ko sem povedal svoj predlog, so sicer dvignili roke, ampak ...
nadme . . .	Karikaturi: A. Novak
NAGRADNA
KRIŽANKA
Rešitve pošljite do 11. 11. 1976 na naslov: ČZP Delavska enotnost, Ljubljana, Dallmatinova 4, s pripisom na ovojnici NAGRADNA KRIŽANKA. Nagrade 200, 150 in 100 din.
DE	RtttkES	šubdski ' PCUTlk (TA&ej	USESNI OKRASU 1 OTOČKI	ŽILA COOHICA	TERMIN	onmvAtF JE	ČEHOTA PUSA	AFRIŠKA ARA&KA republika	HŠ.T&ČV imucuF- (AEMoNA)	taflN na or. hgnšu 30G3 tm)	NBTo V SAUDIMU) ZNANO PO SIKO)	SOL VINSKE k IGLI NE
ENO IZMED, NActL MSE ZUNANJA PourKE-												
Stmjno- SUDVUA												
DEM PfJ Plotu							tTALUAUgU NOG.' KLUB OZVEZDJE	-				
FtžKcoeA tkiva					KANOM TANTAL				sm ŠLOAM			
iiftumc NAFTNI- KONCERN				OLIKA iLEK) VEDEnTE KCŽČEVO OKODTfT					STffiOPERl. VLADAR GLAfiO UINO			
ENAKA 'DutteNh U.A			NEH. IDEAL. filozof					GORA NA-kOROŠk£M				
			MDftANSCl OTOU.					(bPRAjONI! H0C6EW£				
Arhitekt SMRjnen					DOHAČA 06UKA MC&KE6A IMENA					AfA&SKI ŽREBEC PREDUJEM		
TIPIČNA . PacPATlNA VNAŽEM PUWfCtJ					ffit-CNNA MERA RAZDELITEV ZREZAN©						(TALPANSKO FRJstMSI C8TAMN- SKEMMOO)	-Maria RILKE
		NOČNI LOKftL				KIRURŠKA IGLA						
						SPLIT						
up			RADO eordon	VISOKA IGR. icaRta PREBIVALEC A0NITE			Phavogl IFUK KRŠKI HRBET					
			►									
	PESNIK.		►			Tl TAM NAGIB, Pobuda za KA3			GLAS, ZVOK.			
THOrtte MANN		▼	slEMiRNCSr IZMERJENA Uš. TOČKA						DMMAT. Žensko IME			
NEVARNA SOOČENA BOLEZEN				GPOZ.A					RUSKI VLADAR			
				LESENA POSODA					STAROZIM. NARA\06UM£			
&CRA $AMcsrwa V&RČlTl					oklepna VOZ. 1 LA NlKOuAZ omessa		tr				CETINJE	EU&ENE 0'MEILL
CtoAUSRE STOTINE 5 KIR&NILNC Skopimo							MESto AVMOTA					
ruski SklA&TOJ (ANATCL)	-						MUZA LJUBEZEN PESNIŠTVA					
^	^ v
REŠITEV NAGRADNE KRIŽANKE IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE
Komercialist, avanturistka, nadav, Andrej, tlak, gnu, ilo, gobi, je, kramarček, ta, Oise, ortogon, kokra, talent, Adana, Amin, Eros, iktus, SJ, selena, PT, partner, ora, una, Kopitar, tesar, Takovo, nitka, ISO, NS, Irena, Kandit, korab, Atenka.
IZŽREBANI REŠEVALCI IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE:
L nagrada, 200 din: Štefka Volavšek, Rogatec 74-a, 63252 Rogatec;
2.	nagrada, 150 din: -Nina Pogačar, Meškova 8, 61000 Ljubljana;
3.	nagrada, 100 din: Olga Rituper, Kidričeva 16, 69000 Murska Sobota.
Nagrade bomo poslali po pošti.
________________________________________/
»V ospredju vsega našega prizadevanja mora biti človek, njegove življenjske in delovne razmere in možnosti, da svobodno uveljavlja svoja samoupravna družbena hotenja.«
Tako je konferenca osnovnih sindikalnih organizacij v OZD IKS zapisala v svoj srednjeročni delovni program, podobno misel pa lahko najdemo tudi v njihovem statutu in v samoupravnem sporazumu o združitvi temeljnih organizacij v skupno delovno organizacijo.
In se je zgodilo, da je v ospredju njihovega tritedenskega prizadevanja v letošnjem avgustu res bil človek.
Stef Podgornik.
Pred dvemi' leti je zapustil svoje rodne Haloze in prišel v Ljubljano po kos kruha in lepo obleko in vse tisto, kar mesto obetavnega nudi nadebudnemu kmečkemu fantu brez strokovne izobrazbe.
Ko se je zaposlil v OZD IKS, je že preskusil svoje delovne zmogljivosti v štirih organizacijah združenega dela, kjer niso bili kaj prida zadovoljni z njim, je pa bilo to nezadovoljstvo obojestransko. Povsod so namreč terjali, da mora priti na delo točno ob šestih zjutraj vsak delovni dan. Fanta, ki je doma v gorici delal, kadar je pač bilo treba delati, in ležal pod hruško, ko je bilo v vinogradu že vse postorjeno, ta tovarniška disciplina ni kdo ve kaj veselila. V petem podjetju, kjer je zakuhal »zadevo Podgornik«, o kateri govorimo, so ga v treh mesecih dvakrat javno opomnili, ker je zamujal na delo, imel je devet plavih, ki so mu jih odšteli od dopusta. Bil je torej dokaj nediscipliniran neposredni
proizvajalec in ko v začetku letošnjega avgusta več kot teden dni ni našel poti v tovarno, je njegovo delovno razmerje pri OZD IKS samo po sebi ugasnilo. In to mu je organizacija združenega dela skušala tudi pismeno sporočiti, ko se je Štef, ves nasmejan, ponovno pojavil na svojem delovnem mestu in delovodji razložil, da je bil »nekaj bolan«, pa nikakor ni mogel razumeti, da se je sam izključil iz kolektiva.
Podgornik se je pritožil. Napisal je pismo delovni organizaciji in v njem tole povedal:
»Ne strinjam se z odločitvijo o prenehanju mojega delovnega razmerja, kajti vi vidite zg°lj posledice, ne pa. tudi vzrokov. Predvsem niste upoštevali, da že dve leti, odkar živim v Ljubljani, nimam niti postelje, kaj šele stanovanja. Do pozne jeseni spim na senikih v okolici mesta, pozimi pa v čakalnici na železniški postaji, vendar le nekaj ur; tamkaj so hudi miličniki in me preženejo v park pred postajo, kjer počakam jutro. To dejstvo je bistveno vplivalo na mojo delovno sposobnost in povzročilo tiste disciplinske prekrške. Vsega tega ne bi bilo, če bi imel stanovanje.«
Podgornikovo pritožbo je OZD sprejela ob koncu avgusta in takoj so jo vzeli v postopek ter pri tem upoštevali vsa pravila, zapisana v zakonu o delovnih razmerjih in v samoupravnih aktih podjetja.
Najprej so o njej razpravljali na sestankih sindikalnih skupin v Stefovem nekdanjem tozdu, kjer so se dogovorili za stališče do omenjenega problema, ki so ga potlej do-
končno oblikovali na skupni seji poverjenikov in izvršnega odbora osnovne sindikalne organizacije. Sklenili so, da njegove »pritožbe zavoljo resnih kršitev delovnih dolžnosti ni možno upoštevati, čeprav je res, da je neurejeno stanovanjsko vprašanje pomembno vplivalo na nedisciplino omenjenega delavca.« Rekli so tudi, da bi kazalo v bodoče »bolj pozorno spremljati življenjske razmere mladih delavcev, zlasti njihove stanovanjske tegobe, in ta sklep so zapisali v svoj sindikalni program, tja, kjer tudi pravijo, da bpdo stanovanjske probleme v njihovem podjetju rešili do konca leta 1983.
O tem sindikalnem stališču so potem razpravljali na zborih delovnih ljudi, kjer so razpravljala govorili vse tisto, kar so že povedali na -sestankih sindikalnih skupin, zlasti pa o potrebi po izboljšanju delovne discipline, ki pri njih, kot kaže, še ni dobila domovinske pravice; predlog sindikata pa so z glasovanjem potrdili.
S tem je bila »zadeva Podgornik« končana.
Temeljna organizacija, v kateri dela 1.400 delavcev, je zanjo porabila skoraj 2.800 delovnih ur, in izračunali so, da bi v tem času, ko so stroji stali, lahko ustvarili 26 milijonov starih dinarjev dohodka. Toliko pa je treba dandanes odšteti za majhno enosobno stanovanje.
Zdaj je Štef že tri mesece nezaposlen in vsak drugi teden pride na sindikat po podporo.
Toda to je že drugo področje naše družbene skrbi za človeka.
JANEZ VOLJČ
!
*
\
\
J
?
*
*
*
*
*
*
*
\
5
\
#
S
*
*
*
4
4
4
4
4
*4
4
4
4
*4 4 4 4 4
HUMORESKA
METLE IN PALICE NIKAR!
Takoj ko predsednica mladine, Polonca Fričko, odide, Tine Brihta kar pade v naslonjač. Kako močno človeka zdela takle pogovor. Ko bi rekla le eno besedo o delu, ki da se ga bodo lotile bolj z vnemo. Kaj še! Kar naprej ista pesem: smo premalo plačane, se nas premalo upošteva, zakaj so le ta stare lahko tajnice in še druge takšne... Vrag naj vzame vse skupaj! Metle bi bilo treba in palice, ne pa kar naprej božati. Riba smrdi pri glavi!
Joj, moj pritisk! pomisli Tine Brihta in seže v predal po tableto. Tovariš, ne razburjajte se! Da, tako je, zdravnik že ve, zakaj človeka svari. Le mirno kri pa bo vse dobro!
Na vrsti so zdaj akti. Hiša se bo vsak hip razletela, šefi pa bašejo vanjo nove in nove ljudi. Ko bi človek vsaj vedel, po kakšnih kriterijih! Prišel je Tone. Na zavodu so se oddahnili, da so se ga znebili, ker ni bil za nobeno rabo, tu pa zdaj izsiljuje. Zaradi njega je bilo treba tisto delovno mesto napihniti do stropa, zraven pa, kajpak, še stanovanje. Pripeljal ga je Tomaž, razumljivo. Pa Cvetka, Stefan, Polde... A najhuje je, ker nihče ne ve, kdo vse stoji za temi ljudmi. S sistemizacijo je pa tako kot s harmoniko: če hočeš spraviti koga pod streho, jo raztegneš, če bi se pa rad koga znebil...
In kaj je zdaj to!? Spet nova prošnja! Naša barka je že tako.in tako prepolna. Le kam naj potaknem vse te ljudi!? Kam plovemo!? In Tine Brihta vzame v roke prošnjo in bere:
»Podpisana Tonka Visočnica, rojena 27. maja 1948 v Ljubljani (delavska družina), zdaj stanujoča v Mariboru, ulica Treh cesarjev št. 18, se na osnovi razgovora z vašim tovarišem direktorjem Janezom Železnikom in članoma kolegija Štefanom
Ovco ter Tinetom Pohlevnom prijavljam (v primeru sprejetja mojih pogojev) na prosto delovno mesto referanta za reševanje perečih ekonomskih problemov v oddelku za tekočo gospodarsko situacijo.
■ Moji pogoji izhajajo tako iz sedanjega položaja, ki ga posedujem, kakor tudi iz plansko odbranih smotrov v svrho dokončanja magisterija iz visokega programiranja poslovnih ciljev kot perspektivne discipline v sklopu novih ekonomskih znanosti.
Kar se položaja tiče, naj omenim, da sem vodja ekonomske ekipe, to je štabne službe direktorja, ki zajema plan, analitsko obdelavo podatkov in organizacijo razvoja. Tu imam možnost makroekonomskega študijskega poglabljanja, interdisciplinarnega kompariranja z določenimi izsledki pa tudi vpogled v mikroeko-nomske premike določenih procesov v organizaciji dela in realizaciji rezultatov. Mesečno dosegam 880 tisoč starih dinarjev poprečja brez nadur, kilometrin in drugih dodatkov, ki mi po pravilniku pripadajo na sedanjem delovnem mestu. Vaša odločitev bi se morala v globalu nanašati nekako na ta podatek.
Kar se pa magisterija tiče, sem v zaostanku s plačilom t ,200.00(fstarih dinarjev na račun prevoznih stroškov in 250.000 dinarjev vpisnine oziroma šolnine. Če se boste odločili za moj sprejem v delovno razmerje z vašo delovno skupnostjo, dopuščam možnost za odpis teh stroškov s pripombo, da bom naknadno priložila potrdilo v zvezi s stroški absolventske strokovne ekskurzije maja 1977 na Kitajsko.
Nadalje potrebujem vsaj dvosobno stanovanje s centralno kurjavo. Če prakticirate odobravanje kreditov za nakup lastnega stanovan-
ja, bi vsekakor prvenstveno ref le k tirala na nakup lastnega stanovanja, ker imam že privarčevanih nekaj lastnih sredstev, kar naj bi stimuliralo vašo dokončno odločitev.
■' S spoštovanjem, vaša Tonka Visočnica. «
Ta ženska je pa od vraga! mrzlo spreleti Tineta Brihto. Niti toliko ne počaka, da bi prestopila prag, že od zunaj strelja. Le kdo ji daje municijo. Kaj če ne Slavko sam. Z njo bodo še križi.
Brez razburjanja! Za vsak primer poseže Tine Brihta še enkrat v predal po tableto, potem pa sklene: Jaz žene bom proti! Zakaj bi za druge hodil po kostanj v žerjavico!? Kakor si bodo postlali tako bodo ležali. Če bodo kdaj šli ali bodo morali iti, bodo morali potegniti tudi svojo kadrovsko kolono za seboj. Če je ne bodo, njihova stvar; se bo vsaj videlo, kakšne barve so. Tudi v tem primeru velja: le mirno kri!
Ampak nekaj je kljub temu treba storiti za večjo aktivizacijo strokovnega in administrativnega aparata, sklene Tine Brihta. Če se zaradi drugega ne — zaradi pritiskov od zunaj. Ali je sploh možno povečati delovni učinek takšnega aparata, kakršen je naš. To nikakor ni neumno vprašanje! ugotovi Tone Brihta in nekoliko mu ddleže. Kaj ko bi o tem povprašal kakšnega strokovnjaka?
— Tovarišica Francka?
— Prosim, tovariš Tine!
— Zvežite me, prosim, s tovarišem Lojzetom Drilom, direktorjem inštituta za metrološko merjenje produktivnosti dela!
— Meteorološko?
— Ne, metrološko!
— Takoj, tovariš Tine!
VINKO BLATNIK
SLOVENSKA AKADEMIJA ZNANOSTI IN UMETNOSTI V SODELOVANJU Z RAZISKOVALNO SKUPNOSTJO SLOVENIJE, REPUBLIŠKIM KOMITEJEM ZA VARSTVO OKOLJA IN REPUBLIŠKIM KOMITEJEM ZA ZDRAVSTVENO IN SOCIALNO VARSTVO
objavlja, da bo v maju 1977. leta — v ljubljanskih ekoloških dnevih ob 2. mednarodni razstavi »tehnika za okolje 77« priredila strokovno posvetovanje
»VPLIVI OKOUA NA ČLOVEKOV ORGANIZEM«
Namen posvetovanja je
—	pregledati medicinska in druga znanstvena spoznanja o učinkih in posledicah različnih zunanjih vplivov na človekov organizem, -
—	spoznati prizadevanja in uspehe naših zdravstvenih, pedagoških, raziskovalnih, socialnih, varstvenih, proizvajalnih, upravnih in drugih družbenih dejavnikov glede varstva človeka v njegovem naravnem in družbenem okolju,
—	spodbuditi raziskovalno delo, ustrezno družbeno organiziranost in aktivnost, družbene dogovore in ukrepe za zagotovitev zdravih pogojev delovnih ljudi in občanov za življenje in delo.
Na posvetovanje zato vabimo vse strokovnjake, znanstvenike in predstavnike organizacij, ki lahko prispevajo k uspešnosti posvetovanja, zlasti če se želijo vključiti v ustrezna proučevanja raziskovalne naloge in v eksperimentalno delo.
Posvetovanje je odprto tudi za druge udeležence, ki (s kotizacijo) prispevajo, h kritju stroškov.
V ta namen razpisujejo prireditelji pogoje in roke za
PRIJAVE POROČIL IN SPOROČIL
1.	Poročevalci prijavijo —- V NOVEMBRU 1976. LETA NASLOV IN ORIS TEME
2.	POROČILA, za katera avtorji ali organizacije želijo, da so objavljena v publikaciji posvetovanja, morajo biti
oddana — V JANUARJU 1977. LETA
3.	Prireditelji sklenejo (praviloma v decembru 1976) s poročevalcem p0" godbo o pogojih za pripravo poročila in 0 avtorskem honorarju za poročilo.
4.	Publikacija posvetovanja (Naše okolje) izide — V MARCU 1977. LETA, da bi se v aprilu 1977. leta sestale sekcije, pregledale dospelo gradivo, se zavzele za uspešno izvedbo posvetovanja in pripravile predloge stališč in priporočil.
Prireditelji pozivajo vse organizacije, ki skrbe za zdravje ljudi in za njihovo dobro počutje, varno in uspešno delo, urejeno okolje in za ustrezne dejavnosti v njem, da prispevajo k zasnovi in izvedbi posvetovanja ter k čim preglednejši oceni razmer pri nas. Vse intenzivneje proučujemo vplive okolja na človeka in sprejemamo različne ukrepe, v tem srednjeročnem obdobju (do 1980) pa smo se dogovorili o zelo pomembnih nalogah in preureditvah našega okolja-
Na osnovi teh spoznanj bodo predlagani različni družbeni ukrepi za varstvo okolja.
Vsa sporočila in vprašanja naslavljajte na odbor posvetovanja:
SLOVENSKO AKADEMIJO ZNANOSTI IN UMETNOSTI, Svet za proučevanje in varstvo okolja
61000 Ljubljana, Novi trg 3-H., tel.: 23-961
4	j
Delavska enotnost, glasilo Zveze sindikatov Slovenije. Izdaja ČZP Delavska enotnost. List je bil ustanovljen 20. novembra 1942. leta. Ust urejajo: ANDREJ AGNlC, VOJKO ČERNELČ (glavni urednik in direktor), SONJA GAŠPERŠIČ, MILAN GOVEKAR, MARJAN HORVAT, RAFAEL LINDIČ (tehnični ured-
nik), BORIS RUGELJ, BOJAN SAMARIN (odgovorni urednik), JANEZ SEVER, IGO TRATNIK, ANDREJ ULAGA, IVO VIRNIK in JANEZ VOLJČ. Naslov uredništva in uprave: Ljubljana, Dalmatinova ulica 4, poštni predal 313/VI; naročninski oddelek tel.: 310-033, int. 278; uredništvo, tel.: 316-672, 323-554, 316-695 in 310-033;
komerciala: Ljubljana, Tavčarjeva 5, tel.: 312-691. Račun pri ^ Ljubljana, št. 50100-601-11807, devizni račun pri Ljubljanski han št. 501-620-7-121100. Posamezna številka stane 3,00 din, letna n ročnina je 150,00 din. Rokopisov ne vračamo. Poštnina plaaa v gotovini. Tisk »Ljudska pravica«, Ljubljana.