Iz seje višjega šolskega sveta za Slovenijo v Ljubljani, dne 26. oktobra 1922. Predsednik dr. Beuk poroča o tekočih po- slih: Ekskurendne šole in nameščenje let. maturantov. Preklic odlokov, s katerimi so se vsled prepičlih postavk v proračunu ukinile zasilne šoIt, in se je bilo prepovedalo okrajnim šolskim svetoin nastavljanje letošnjih učiteljskih maturantov. Vse zasilne šole torej ostanejo in so do malega vsi letošnji maturanti že nameščeni. Neobveznl predmet! na srednjih šolah. Za poučevanje neobveznih predmetov na srednjih šolah in za katehetske nagrade se je pri ministrstvu zahteval naknadni kredit. — Katehetske nagrade in nagrade profesorjem za pouk neobveznih predmetov se izplačajo, čim dobi ministrstvo naknadni kredit. Obmejno šolstvo. Ureditev šolstva ob severni meji lepo napreduje in je upanje, da se dobijo denarna sredstva za nagrade učiteljstvu v teh krajih. — V Libeliče pride zakonski par Močnik. Zastopnik za srednje šole v ministrstvu. Ravnatelj Vajda je postal inšpektor v miristrstvu prosvcte in ima tako Slovenija tam svojega zastopnika za srednie šole, kar bo za lazvoj našega srednjega šolstva velike važnosti. Vedenje dijakov na železnici. Inšpektorat državnih železnic in direkcija južne železnice sta se naprosila, da bi železniško osobje pazilo na vedenje učencev, ki se vozijo po železnici v šolo. Sprevodniki bodo pazili na vedenje potujočih dijakov. Pušenje dijakov in obisk gostilen. Sklep višjega šol. sveta, da se prepove dijakom pušenje in obisk gostiln, je dobil potrjenje in je že v rokah šolskih ravnateljstev. Diiaška društva. Pravila .društva »Razor« niso dobila ministrskega potrjen.a in društvu »Preporod« se je r.aročilo, naj spravi svoja pravila v soglasje z obstoječimi šolskimi postavami. Premeščenja in šola za slepe. Predsednik je na to odgovarjal na interpelaciii kanonika Nadralia glede nekaterih premeščenj na Štajerskem in glede šole za slepe v Kodevju. — Nadzornik Gabršek prebere zapisni- ke o preiskavi glcde premeščenja. — Nadzornik Gangl je izjavil glede šole za slepe, da višii šolski svet ni imel namena, nadomestiti usmiljenihsester s svetnim učiteljstvotn in da se ni nobe- nemu učitelju reklo, da se mu bo izročil pouk nazavodu. Poslala sta se t.ia en učitelj in ena učiteliica samo zato, da bi tam hospitirala in se usposobila za pouk slepcev. Viš. šol. nadzoroik dr. Poljanec poroča: Obvezen izpit iz telovadbe in petja. Na predlog višjega šolskega nadzornika Poljanca bodo imeli učitelji, ki imajo usposobljenostni izpit iz petja in telovadbe prednost pri tiameščenjih. Zato bodo oni učitelji, ki po letu 1912. niso napravili usposobljenostnega izpita iz teh predmctov, morali iz petja in telovadbe delati usposobljenostni izpit naknadno, ako bodo hoteli tekmovati s tovariši, ki že imajo ta izpit. Ker ne gre, da bi silili stare učitelje delati to skušnjo, je zbor določil, da naj velja to za učitelje, katerih službena doba se začenja z letom 1912. Prirodopis na srednjih šolah. Sprejel se je tudi predlog istega referenta glede izpremembe učnega načrta za prirodopisni pouk na srednji šoli ter glede oddaje službe za telovadnega učitelja na realni gimnaziji v Ptuju. Na novo se razpiše služba za 1. strokovno skupino in za petje ter glasbo na I. deški meščanski šoli v Ljubljani. Višji šol. nadzornik Wester poroča: Učni uspehi na srednjih šolah. Višji šolski nadzornik Wester je poročal o učnih uspehih na srednjih šolah v II. polletju leta 1921/22. Uspehi so v splošnem veliko boljši kakor so bili v I. tečaju. Nad eno tretjino nezadostnih uspehov to je 40.3 odst. izkazuje le še realna gimnazija v Murski Soboti, ki je vendar v primeru s I. polletjem, ko je imela 67 odst. nezadostnih uspehov lepo napredovala. Po učnih uspehih zavzemajo: I. mesto gimnazija v škofovih zavodih v Št. Vidu, ki ima samo 5.6 odst. nezadostnih uspehov, drugo mesto državna gimnazija v Kranju z 11.3 odst. nezadostnih uspehov, tretje realna gimnazija v Kočevju z 11.9 odst., četrto mesto gimnazija v Ptuju z 12.7 odst., peto dekliška realna gimnazija in licej v Ljubljani z 12.8 odst, šesto mesto mariborska gimnazija s 13.4 odst, sedmo Ljubljana I. gimnazija s 14.9 odst., osmo mariborska realka s 15.8 odst., deveto realna gimnazija v Ljubljani s 17.8 odst., deseto realna gimnazija v Novem mestu z 20.5 odst., enajsto realka v Ljubljani z 20.9 odst. nezadostnih uspehov, dvanajsto III. realna gimnazija z nemškim in slovenskim učnim jezikom v Ljubljani z 21 odst, trinajsto mesto Celje, realna girnnazija z 22 odst. Na vseh teh zavodih so uspehi povoljni, ker ni nikjer cela tretjina nezadostnih uspehov. Vzroki slabih uspehov. Vzroki slabih uspehov so: Pomanjkanje krjig in tekstov. Slaba obleka in obutev. Dom se piemalo briga za napredek, 75 odst. staršev nič ne povprašuje po uspehih. Ena šestina dijakov stanuje izven Ljubljane. Nezadostna predhodna izobrazba. Odprava šolnine, dasi je nevarnost, da se uradnikom, kojih otroci ne uspevaio v šo!i, odvzame draginjska doklada za otroke. Ntzdravo javno rovarenje in brezplodno zabavljanje. Prevelika obremenitev dijakov prvcga razreda, kjer se uče treh jezikov. Družba h podbija avtoriteto države in ugled profesorjev. Prcpogosto izostajanje iz šole ob podpori stark-V Vpliv javnosti na mladino. Nezadostno znanj<. slovr.ice ob vstopu v šolo. Pomanjkanje nadarjonosti. Siabo nadzorstvo dijaknv in nezadostna stanovanja. Vožnia po železnici. Visoke cene učriil' in leposlovnih knjig. Dijaške gospo:linje in.ajo premalo inteligence in poguma za strogo nadzorstvo dijakov. V splošnem so, kakor kažejo rspehi v Murski Soboti, dijaki s kmetov pridnejJi kakor dijaki iz mesta. Denar je vse, vzgoja malo, posebno pri premožnejših slojih . . . Statistika naših srednjih šol. Vseh srcdnješolcev je v Sloveniji 5354, med njimi 950 i.čuik Vseh razredov in oddelkov je 154. N;< vseh gimnazijah je: prvošolcev 1053, drugošclcev 866, tretješolcev 691, četrtošolcev 552, petošolcev 338, šestošolcev 279, sedmošolcev 218, osmošolcev 205. Skupaj 4202. Na realkah je: prvoSolcev 284, drugošolcev 228, tretješolcev 181, četrtošolcev 182, petošolcev 119, šestošolcev 85 in sedmošolcev 73. Skupaj 1152 med njimi 31 deklic. Razmerie med gimnazijci in realci je 100 :31. Na 100 gimnazijcev dečkov pride 12.4 odst. deklic. Dovoljeno je sprejemati v mestih v srednje šolske zavode 10% in do 20% deklic na kmetih. Na realkah je razmerje dečkov in dekiic 100 : 4.7%. Na učiteljiščih v I. letniku je 84 moških in 145 ženskih, v II. letniku 70 moških in 142 ženskih, v III. letniku je 72 moških in 132 ženskih, v IV. letniku je 79 moških in 188 ženskih. Skupaj 305 moških in 607 žensk. Torej 100 : 200, na enega gojenca prideta dve gojenkl. Izkljiičitve. Na predlog istega poročevalca sta se izključila 1 udenec I. a razreda realne gimnazije v Novem mestu in en učenec tretjega razreda realne gimnazije s slov. in nemškim učnim jezikom \ Ljubljani ter se je ugodilo prošnji za zopetni sprejem enega lokalno izključenega dijaka V. a lazreda gimnazije v Ljubljani in enega učenca I. a razreda realne gimnazije v Mariboru, ena prošnja pa se je zavrnila, ker ni bila vredna zadostnega uvaževanja. Učiteljski dopusti — poostreni. Višji šolski nadzornik Gangl je poročal, daima v novem šolskem letu 36 učiteljic in 7 uči-teljev bolezenski dopust. Ker je tudi pri višjem šolskem nadzorniku g. Gabrščku letošnje leto že 42 bolezenskih dopustov, se bodo predložill vsi spisi nad mesec dni dovoljenih dopustov zdravstvenemu odseku, ki bo odločil, katere učne moči se bodo pozvale k nadpregledu pred komisijo treh zdravnikov. Plačati bodo morali sami tozadevne stroške, ako se jim dopust ukine. Upanje je, da se več učiteljskih moči javi zdravim, v bodoče pa bodo tudi okrajni zdravniki pri dovoljevanju dopustov morali strožje postopati. Kmetijske nadalievalne šole. Odobril se je načrt za te šole, ki ga je priobčil svoječasno »Učiteljski Tovariš« v posebni piilogi. Višji šolski nadzornik Gabršček poroča o načrtu kmetijskonadaljevalnih in gospodinjskonadaljevalnih šol, ki se z malimi izpremembami sprejme tako kot so ga sestavili veščaki. Kmetijske šole bodo prinesle ljudstvu veliko koristi, če jih bo financirala država. Vse to se je na seji povdarjalo. Načrt se je odobril s to spremembo, da naj bodo te šole pod oblastjo in l.adzorstvom prosvetne uprave. Oddelek za kmetijstvo naj ima strokovno nadzorstvo. Sklenilo se je tudi, naj se na teh šolah goji tudi rokotvorni pouk, da bodo znali učenci teh šol napravljati in popravljati kmetijsko orodje. S tem, da je višji šolski svet ta načrt odobril, kmetijsko-nadaljevalne šole še niso ustanavljene, a začela se je delati pot, ki bo pripeljala k njim. Vi.šji šolski nadzornik Gangl poroča: Pridelitve. Na to so se odobrile pridelitve, ki jih je nadzornik Gangl izvedel razven enega slučaja. Tudi so se vzela poročila o raznih drugih tekočih poslih z odobravanjem na znanje. Inšpekcija v Prekmurju. Isti šolski nadzornik je na to izcrpno poročal o svoji inspekciji 14 šol v Prekmurju. Ugotovil je, da »prišleki« — nedomačini v Prekmurju težko izhajajo, v splošnem pa da so se razmere na šolskem polju v Prekmurju izdatno izboljšale, osobito v krajih, kjer se preveč ne tolče po učiteljih na shodih in v novinah. Prisostvoval je tudi I. okrajni učiteljski konferenci v Dolnji Lendavi, ki je izpadla zelo povoljno osobito vsled izbornih referatov okrajnega šolskega nadzornika in referatov Ferdinanda Spragerja in Julija Kanklerja. Na njegov predlog se izreče priznanje nadz. Jurku in prek. učiteljstvu, ki vse žrtvuje svojemu poklicu. Statistika področja v šol. nadz. Gangla. Vseh šol je v njegovem območju 306 na kmetih, 308 v mestih, kjer deluje 564 učiteljev in 771 učiteljic. Skupa; 1545. Vse mladine je 80.507 v začetku in 70.511 ob koncu šolskega leta. Imenovanje. Na to so bi!i inienovani Andrej Birsa in Frančiška Zorčeva v Št. Vid pri Stični (zadnji se izroči dekret za drugo šolsko leto), Fran Kogoj za kateheta v Št .Vid nad Ljubljano, katehetska služba na mešč. šoli v Prulah se takoi razpiše. Gustav Lukežič se imenuje za naducitelia v Črnomelj, Avgust Tschinkel je premeičen v Subor, na šoli v Planini se uvede slovenski učni jezik s šolskim letom 1922/23. Služba v Radovici se vnovič razpiše. Josipina Miheličeva iz Preddvora se prideli II. m. deški osnovni šoli v Ljubljani, če oddelek za prosveto in vere ne bo ugovarjal; za učiteljieo v Trbovljah-Vode Ilka Meško, za nadueiteljico v Ljutomeru Marija Kocovan, za nadučitelje na Stari cesti Gabrielčič, v Vučji vasi Franc Cvetko, v Vitanju Franc Golež, pri Sv. Ožbaltu ob Dravi Andrej Visočnik, v Trbonjah Martin Krajnčič, pri Sv. Andražu v S!ov. goricah Ant. Predan, v Št. Janžu pri Dravogradu Ignacij Kaffon, na Polzeli Sotlar Martin, za učiteljice pa na Kapli Marija Sadnek, roj. Vučnik. pri Sv. Ožbaltu ob Dravi Matija Dugar, v Majšpergu Amalija Armela-Širok, v Slovenjgradcu Josip Šerbec, v Slov. Bistrici Franc Martinc in Anton Metlika, na Plešivcu Josip Čuček, v Šošt-inju Martin Vrečko, za nadučitelja na celjski okoliški šoli Fran Voglar. Oddaja službe v Studencu pri Mariboru se odloži. V Reko pri Laškem se prideli Roza Seliškar, k sv. Lenartu Janja Šugula, na Vinsko Koro Eliza Ternovič. Prošnja treh nemških učiteljic v Mariboru, da bi ostale v Mariboru, se c.dkloni Predlogi za upokojitev. Za upokojitev se predlagajo: Maks Zemljid, Jane,; Robič, Ivan Weber, Karla Kocijančič, Franm Novak, Kristina Doljak, Franc Brence, Edvard Vohinc, Vekoslava Henričko, prof. Kožuli, Adela Mahnid in Jernej Jezlovšnik. Razširjenje šol. Ra?iirijo se naslednje šole: Zgornja Šiška v 5razrednico, Rakitna v dvorazrednico, Dobrovnik v Piekmurju v petrazrednico, Zgornja Polskava v štirirazrednico, Veržej v trirazrednico, Kropa v trirazrednico. Otvorita se dve novi meš.'a..ski šc-Il in siccr v Vojniku in pri Sv. Lenartu v Slcv. gnicah. »Slovenski učitelj«. Kanonik Nadrah predlaga, da naj se zopet dovoli, da smejo učiteljske knjižnice naročati »Slov. Učitelj«. Njegov predlog je propadel. Ukinitev zasehnih ženskih učiteljišč. I.avnaielj Jelenc predlaga, da naj se vsled prev.-likcga naraščaja ženskih učiteljic prosi miiiist'^tvo, da ukine vsa zasebna učiteljišča. G. Nadrah meni, da bo to izzvalo kulturni boj. Te dt-bate s1.1 še udeleže gg. Wester, Poljanec in Ribnikar, nakar je bil prelog g. Jelenca sprejet. Vštetie službene dobe. Nežiki Zadnikovi, učiteljici na meščanski šoli v Celju, se šteje službena doba od 1. okto(v-a t. 1. dalje .