lÂsl na ogled'. 1. Stey. 'f^ J V Novem mestn 1. januvaija. Izhajajo 1. io 15. Tsaeega meaeea. Cena jim je za celo leto 1 gld., za pol leta 50 kr. — Naročnino in dopiae eprejema J. Kra]ec v Movem mestu. Kdor želi kako oznanilo v „Dolenjske iiOTÎee" oa-HsDÎtî dati, plača za Tsako vrsto z navadnimi Črkami 8 kr. za enkrat, dvakrat 12 kr., trikrat 15 kr. Kaj je norega v Novem mestu? Najnovejše je to, da so začele izhajati tu za Dolenjce „Dolenjske Novice", ki bodo prišle vsakih štirnajst dni enkrat m svetlo. To bode gotovo Dolenjcem po Tolji, da bodo imeli tudi svoj časnik, ki jim bode prinašal vselej vse polno novic, od blizo in daleS, vesele in žalostne dogodke, pa tudi vse polno lepih naukov, vmes pa kako smešnico in kratkořasnico. Pa kaj ga bomo sami hvalili! Naj ga vsak, komur pride ta řasnik v roke, prebere, pa se bode koj prepričal, ali je vreden jeden goldinar na leto ali ne. Kdor hoče torej „Dolenjske novice" celo leto prejemati, naj kar gre na bližnjo poŠto, pa naj plaia 1 gld., ali pa naj se oglasi prisvojeni g. duhovniku, učitelju, županu ali katerem drugem človeku, ki zna pisati, pa mu bode v Novomesto tiskarju J. K r a j e C u odposlal 1 gold, naročnine za naš list. Pa tudi samo 50 kr. se sprejme za pol leta. Najboljši nauki za kmeta. „Dolenjske novice" so' namenjene v prvi vrsti našim kmetom, katerim'hočemo dâjati T njih tudi najboljše nauke, katere le'vemo. — S Čim hočemo danes začeti ? Z najboljšim ! Kaj je pač to? Nič novega —'pa vendar moramo povedati, ker smo Vaši prijatelji. Mi Vam, ljubi kmetje, rečemo ; M o 1 i in d e 1 a j ! Če rečemo, „m o 1 i", ne mislimo, da bi moral vedno v cerkvi čepeti ; tega ne, kmet nima toliko časa. Ali mesto v ^rčmo hoditi ob nedeljah in praznikih, idi raje .. Ti in Tvoja družina v cerkev; namesto prekli-"nj^ti, spomni se rajše Boga! -"Widel bodeŠ, da ti bode Bog dal potem večjo srečo. Ali tudi delati : moraš. „Brez truda ni kruha", je že star in resničen pregovor. Kranjci pravijo; „Brez muje ''se še čevelj ne obuje." Le delo, pridno delo daje človeku užitek in dobiček, pa tudi le delo 'Človeka časti; le pošteno -delo je slehernemu v ^ čašt, le pošteno delo človeka dolgo redi in na svetu neomadežvanega ohrani. To je zlati nauk, ki vsacemu velja. Torej : Moli in delaj! Pa še nekaj : Tudi uči se ! Bodisi mlad ali star, uči se! Dandanes je svet prekanjen. Zabitega človeka ljudje hitro opeharijo. Zavoljo tega Ti svetujemo; Poslušaj pametne ljudi, prebiraj bukve in časopise, napreduj v vseh rečeh. Svet se je dandanašnji tako spremenil, da se mora tudi kmet učiti. Zavoljo tega Vam tisti prav ne svetujejo, ki Vam edino le delo privoščijo. Torej moliti pobožno, delati pridno in učiti se bistro. il. J Trtna uô na Dolenjskem. Veliko let se je že govorilo o trtni uši, vep-dar dolenjski vinorejci nismo hoteli dosti vedeti, da utegne tudi našim vinogradom škodovati ta drobna živalica, katero s prostimi očmi še videti ne moremo. Trtno uš so namreč našli lani v vinogradih V e U k e d o 1 i n e in v fari sv. K r i ž a pri Kostanjevici, in še celó v imenitnih vinogradih rGradovi peči. Vpraša se, ali se je mogoèe tej škodljivki ubraniti? Ali se dá pregnati ? Kako je mogoče, od trtne uši poškodovane vinograde popraviti ali nadomestiti ? Samo na poslednje vpr^j -šanje je mogoče dati tolažilen odgovor, ker zatre ti trtne uši skoro ni mogoče. Kedar se je ta mrčes v vinogradu vgnezdii, treba je trte poruvati in fiežgati in vinograd z nova zasaditi — in sicer z amerikanskimi trtami. Teh se namreč uš ne loti. Ker pa amerikanske trte ne dajejo dobrega vina, treba jih je prej z našimi žlahtnimi pocepiti. Tako delajo zdaj Francozi, katerim je trtna uš že eno petino vinogradov uničila, tako delajo Ogri, kateri imajo že v 132 in več občinah to škodljivko. Velika nesreča je ta mrčes za ti najboljši. vinski deželi, a ondašni vinorejci se ne dajo plašiti in ne obupajo. Kjer vidijo, da se je trtna us vgnezdila, pokončajo vinograd, ter ga zasadé z novimi trtami. :Aiuerikanske trte pa preskrbljuje Francozom in Ogrom država. Prvi in drugi imajo veliko vinorejskih šol z velikanskimi trtnicami, v katerih redé in cepijo omenjene trte. Tudi mi Dolenjci bi potrebovali take šole, da bi iz nje brez plačila sJi vsaj po jako nizki ceni dobivali novih trt, in pa da bi ona naše dolenjske vinorejce učila tudi umnejse vinoreje. O trtni nši je razlagal kmetom kaj dobťj v šestih krajih krškega okrajnega glavarstva g. Pire, -—^ v 2. stran. DOLENJSKE NOVICE. J— s štev- 1. kmetijski potovalni učitelj za Kranjsko, pred 4 tedni. Kdor ga je poslušal, naj se ravna po njegovih naukih. Našim rokodelcem moramo tudi besedo spregovoriti. Posehno dobro se jim ne godi. V starih iasih je bilo skoro boljše. Dan danes izdeljujejo tovarne ali fabrike ceneje več izdelkov, kakor more to rokodelstvo storiti. Ljudje pa rajše kupujejo to, kar je bolj dober kup, Če tudi ni tako dobro. Tudi to rokodelcem ni po volji, da smejo kupci in kramarji prodajati izdelane rokodelske reči, n. pr. obleko, obutev, klobuke itd. Morebiti se bode dalo to kdaj odpraviti. To se pa po novih rokodelskih postavah že zdaj ne sme zgoditi, da bi se kdo pečal s kakošnim rokodelstvom, katerega se ni izučil. To zabranjuje nova obrtniška ali rokodelska postava, ki je tudi Y druzih rečeh dobra za rokodelski stan. Za rokodelce in obrtnike sploh bodo se ravno po novi postavi vpeljale zadruge, t. j. društva rokodelcev, enako kakor so bili v prejšnih časih tako imenovani cehi ali cunfti. Za danes le toliko o rokodelskih zadevah. Spregovoriti pa hočemo še večkrat o potrebah obrtniškega stanu. Kaj je Dovega po avstrijskem cesarstvu. Na Dunaji, v glavnem mestu našega mogočnega cesarstva, kjer toliko ljudstev mirno med seboj živi, je bil v tem mesecu skozi 14 dni državni zbor, kjer delajo državai poslanci za celo cesarstvo veljavne postave, katere potrdé tudi na§ presvetli cesar, Če so dobre. Že dobrih pet let je star sedanji državni zbor, ki je bil precej dober, ker v njem je bilo veS Slovanov in dobrih katoliških Nemcev, kakor pa tako imenovanih liberalnih Nemcev in nemškutarjev, ki Slovanom, to je Čehom, Poljakom, Slovencem, Hrovatom pa tudi katoliškej cerkvi neČejo biti pravičai. Ka-koŠne postave so že naredili v državnem zboru, in kakošne bodo še delali, o tem bomo že še govorili v listn. V Lincu na zgornjem Avstrijskem je nedavno umrl imeniten škof Kudigier, ki se je zeló potegoval za katoliško vero ; je bil pa tudi spoštovan od vseh poštenjakov. To se je pokazalo posebno pri pogrebu, ki je bil tak, da ga mu ni kmalu para. Celo cesar so poslali imenitnega gospođa, da je šel mesto njih za pogrebom. V naši polovici cesarstva je še zeló vse v redu, le liberabii Nemci, to so taki, ki ne marajo ne za vero ne za pravico druzih narodov, bi sedanji vladi radi nagajali. Na Ogerskem in na Hrovaškem so si pa Ogri in Hrovati precej v laséh; tudi se drugim Slovanom, ki so pod ogersko krono, slabo godi. Nas Slovencev je skoro poldrugi milijon, ki stanujejo po Kranjskem, spodnjem Štajerskem in spodnjem Koroškem ter po Primorskem. Ko so pa gosposke pred petimi leti ljudi Štele in popraševale po jeziku, katerega kdo govori, je mnogo rojenih Slovencev zatajilo svoj jezik. Takim Slovencem, ki ne spoštujejo svojega jezika, pravimo nemškutarji, ki rajŠe po nemško slabo rožljajo, Če tudi slovensko boljše znajo. No, kako se pa godi poštenim Slovencem, ki se svojega jezika ne sramujejo? Na Kranjskem se pod sedanjo vlado, kateri je na čelu že pet let ministerski predsednik grof Taaffe, Slovencem boljše godi. Zdaj lože dobi cesarsko službo uradnik. Če tudi se vé. da je trd Slovenec. Tudi po uradnijah in kaocelijah se zdaj veČ po slovensko piŠe, kakor pred. Kjer se pa to Še ne zgodi, naj vsak dober Slovenec, bodi si kmet ali gospod, na spodobno vižo terja, da naj mu v domačem jeziku pišejo. — L. 1884. je bil v jeseni kakor vsako leto deželni zbor v Ljubljani. V njem je več slovenskih deželnih poslancev, kakor pa nemških; kar je Čisto prav, ker je na Kranjskem veliko veliko več Slovencev kakor pa Nemcev. Naši slovenski poslanci so se priduo posvetovali, kako bi se revni kranjski deželi, posebno kmetom pomagalo. Kedar bode priložnost, gotovo pa takrat, ko bo zopet deželni zbor, bomo že več povedali, kaj in kako se potrebe naše dežele pre-tresujejo. — V kranjskem deželnem zboru so se nekateri poslanci potegovali za kmeta, posebno je to storil g. dr. VoŠnjak. Posvetovali so se letos naši poslanci tudi n tem, kako zabraniti, da ne bi ljudje pili šk;dljivo žganje, posebno tako, v katerem je sam „špirit". Govorilo se je, da so v nemških deželah morali postave zoper žganje narediti in še se ne morejo ogniti strašnemu žganjepitju. V Berolinu, kateri je vendar središče nemške kulture, in Iger živi čez 1 milijon ljudi, je IIUOU krčem, Iger se žganje toči. V zadnjih letih so žganjarije jako narastle, leta 1860 je bilo 3337 tacih krčem, in je na 136 ljudi bila jedoa žganjarija, leta 1880 je pa bila že jedna žganjarija na lOO ljudi. Tudi na Kranjskem je preveč žganjarij. Na Dolenjskem kmetje še malo poznajo s špiritom pomešanega žganja; le na Gorenjskem je te slabe navade več in v te kraje se je nesrečna razvada največ s koroškega sem ugnezdila, kjer je, posebno na nemškem Koroškem žganjepivstvo tako razširjeno, da v nobeni deželi ne tako hudo. Govoril sem, rekel je g. dr. VoŠnjak, z nekim koroškim državnim poslancem o tem, pa ga vprašal, zakaj postave proti žganjepitju ne napravijo.. Pa se je izgovarjal, da bi potem svet zvedel, da je toliko žganjepivcev na Ko- 1. âtev. -( roškem. Na Nemškem imajo zakone, da ljudje od 10. ure zveier do ». ure zjutraj ne smejo žganja piti. Pri nas na Kranjskem so tudi taki Šnopsarji, ki že zjutraj mislijo na tistega grenkega, pa velika veiina ljudstva ni taka. Na Gorenjskem se res nekoliko krajev nahaja, kjer je žalibog ta slaba navada, da delavci že v jutro zaČnó žganje piti. To kvari ljudstvo in zato je treba skrbeti, da se tej slabi navadi čim prej pot zapira in da se Čim prej ta kuga iz nagega naroda odpravi. Prepričan pa sem, da se bo dalo to doseči pri našem narodu. Treba je le nekoliko dobrih vinskih letin in ako jih Bog dâ, se bodo ljudje lahko žganja odvadili in se zopet poprijeli poštenega vina, kakor poprej, kadar ga namreč ne bo treba plačevati po 48 kr., ampak po 20 ali kr. liter. Ali žalibog, nesreča nas preganja že od 187u, leta, od katerega časa naprej imamo zmiraj slaba in draga vina. Ko bi tega ne bilo, sem jaz preverjen, da bi žganjepitje pri nas samo po sebi prenehalo. Sicer pa bi se pri nas ne pilo toliko žganja, ko bi se ne uvažalo toliko špirita, ki je silno po ceni, kar je žalibog tudi Galicijo popolnoma onesrečilo. Mi se sicer nemamo bati take nevarnosti, kakor je zavladala v Galiciji, kjer so vsej tej nesreči židovi krivi. Tam je že tako daleč prišlo, da gališki židje, kedar ljudje iz cerkve gredo, poškropijo ceste s špiritom, da duh špirita ljudi v nos bôde in da potem res, kakor muhe na med, padajo v žganjarije. Tako zvito, kakor Židje, nihče ne zna ravnati, ker židje na niČ druzega ne mislijo, nego kako bi si na lahek način denar pridobili. Pri nas do sedaj nemamo še toliko Židov v deželi; po sejmih se paČ zeló klatijo. Varajte se jih, ljudje! Konec 1. 1884. 14, grudna so prišli v L ju b-Ijano novi škof, doktor Misija; milostljivi g ospod so učen mož, vneti za duhovski stan in po rodu štajerski Slovenec, doma blizo Ljutomera. Po druzih slovenskih deželah se Slovencem slabše godi, to pa zato, ker jih je manj nasproti Nemcem ali Lahom. Na Štajerskem in na Koroškem nagajajo Nemci, posebno pa nemškutarji mirnim Slovencem, kateri v deželnem zboru kar niČ opraviti ne morejo. V slovenskih šolah na Štajerskem, posebno pa na Koroškem je le preveč nemščine, in otroci se v nobenem jeziku ne morejo prav dobro izučiti. Latinske šole, realke in pa pripravnice za učitelje so pa čisto nemške, čeravno bi za slovenske študente morale vsaj na pol slovenske biti. Na Koroškem se je nemški deželni poslanec zaganjal celo v našo prekoristno „družbo sv.Mohora". Mož je bil Slovencem gotovo nevosljii, ker imajo tako društvo, kakoršnega v celem cesarstvu veŽ ni. Jezilo ga je pa tudi to, ker se v tiskarni te družbe tiska list „Mir", ki koroške ín drage Slovence tako lepo podučuje, kakor mi nameravamo T naših ^Dolenjskih Novicah". Lahi na Primorskem škilijo preveč na Laško, pa tudi ne pripuaté, da bi se opomogli ondi Slovenci in v Istri pa Hrvati. Je pač žalostno : Slovanov je več na Primorskem, kakor Lahov (Italijanov) in Furlanov, vendar imajo prvo besedo v Trstu in Istri le Lahi, v Gorici pa Furlani. V tem mestu so hoteli Slovenci napraviti v jeseni lepo veselico s službo božjo, a reklo se jim je, da morajo v cerkev iti po stranski poti, koder po navadi živino gonijo. To jih je bilo, seveda, hudo razkačilo. Pa Slovenec je dobra in krotka doŠa; in včasih je prav tako, ker na,ša pravična slovenska reč zmaguje, če tudi mi nobene sile ne delamo. O, pravična reč je še vselej zmagala. Kaj je novega po širokem svetu. Na Laškem in na B^rancoskem je bila kolera; pa je zdaj zmrznila. Na Nemškem gospoduje svoje ljudi železni kancler Bismark, ki je prvi minister cesarski, ta mož je Nemcem pripomogel do velike časti, ki je pa tudi zdaj proti njim samim zel(i oster. Za veliko število nemškega ljudstva poskuša nv praviti Bismark naselbine v vroči Afriki. Na Španskem so nagajati vladi ne davno Študentje in drugi mladi ljudje. V Turčiji je zelo gnjilo gospodarstvo; vse kaže da Turk ne bo dolgo gospodaril. Bog daj ! Angleži bi radi svoje gospostvo ustanovili v Sudanu, to je južno od Egipta v srednji Afriki. Tam so pa za-nje strašne nevarnosti, ko se jim je bojevati z raznimi nepoznanimi kraji in divjaki. Pa je Že tako, kdor hoče povsod gospodariti in dobiček imeti, kakor ga imajo ti kramarski Angleži, mora veliko prestati. — Ta kraj v srednji Afriki, v katerem imajo Angleži sitnosti, je tista dežela, kjer je začel zamorce spreobraČati naš slavni rojak Ignacij Knoblehar, doma iz Ško-cijana na Dolenjskem — Skoda, da ga je vroče afrikansko podnebje tako kmalu spravilo v grob! — Radovedni ste gotovo, kako je pa sedaj tam z našo sv. vero? — Upamo, da bomo imeli priložnost, vam o tem še kaj mičuega povedati. Danes samo to, da so med zamorci vehke težave — ni jih lahko spreobrniti. Vendar so sveti mo^e in pobožne nune že marsikaj storile. Pa glejte, tu se je vzdignil krivi muhamedanski ali turški prerok Mahdi, in je lepo delo spreobmenja kar ustavil. Veliko mesto Kartum je že dolgo oblegan od njegove drbali; ravno tu se je pa največ delalo za katoliško vero. VeČ druzih krajev pa, ^'er so tudi bili goreči misijonaiji, je premagal in tudi nekaj misijonarjev in nun vjel. Da se jim pod takim nevernim človekom in njegovimi divjaki ne godi dobro, si hihko mislite. Vendar jih je Bog varoval doslej, da jih krvolok vsaj ni Še umoril! ■4. stran. DOLENJSKE NOVICE. 1. štev. Pa čujte, kaj se je zgodilo zadnje dni! Namestnik našega prearitlega cesarja v Egiptu, kateremu pravijo konzul, je pisal temu nevemiku Mahdi-ju v imenii našega cesarja, ki povsod pomagajo kakor najboljši oče, naj spusti nedolžne misijonarje, jih bode U spustil ali ne, še ne vemo. Ko se zre, vam bomo sporočili. Upamo pa, da se bodo mogočne besede naSega preljubega cesarja ustrašil tudi ta afrikanski divjak. Francozi se bojujejo s Kitajci ali Kinezi T daljni Aziji, Stane jih to kaj veliko, ker morajo po moiji tako daleč veliko vojakov pošiljati. Tudi ta vojska je strašna za tamošnje kriatijane. Lani so se bili Francozi južno od Kine v kraljestvu Anam-u, kjer Je precej katoličanov. Ali ajdje so bili jezni, da se tujci vtikajo v njih deželo. Pa kaj storé v svojem srdu? Pomorili so veliko nedolžnih kristjanov. Nektere so strašno trpinčili, mmogo jih sežgali, živih v nekej cerkvi zaprtih. — Letos so pa Francozi v vojski proti severju od Anam a tam v daljnej Aziji s Kinezi, kakor smo zgoraj povedali. Potolkli so jih parkrat strašno — posebno na morji — ali ubogi kristjani! Iz jeze, ker so bili tepeni, so počenjali a-jdovski Kinezi pred par meseci po nekaterih krajih nepopisljive grozovitosti in ostudnosti nad katoličani. Samo t veliko mesto Šangaj, kije pri morju, je pred pre-ganjavci prihežalo čez 300 kristjanov. Nam se piáe: Iz Smihela poleg Novega mesta 1. jan. — Ljudje po okolici že vedo in tudi rekateri časniki ao sporočali, da dobomo letos nirvo šoleko poslopje. Toda zidala ga ne bode še občina ampak uatav ,,revnih šolskih sestra". Potrebni smo v resnici takega poslopja, ker Sola, ki jo imamo le v najemačini sedaj, ne zadostuje potrebam. V šolo bi moralo hoditi blizo 300 otrok dopoldne in popoldne, prostora imamo pa komaj za 40 otrok. Vasi so nekatera tako oddaljene, da otrokom v slabem vremenu priti ni moffoče. Dogovarjali so se možje ze večkrat, da bi zidali v Šmihelu in pa na obeh konceh fare šole. Ali kaj hočemo ker bi nas to stalo preveč denarjev, ljudstvo pa je tukaj ubožno. Tej sili in potrebi odpomogle bodo gospe šolske sestre z ustanovitvijo sole za deklice, katero začno zidati s prihodnjim šolskim letom, Podučevale se bodo deklice, zraven tega pa bode lepa prilika dana tudi premožnim staršem, da bodo lahko semkaj poslali svoje hčerke, namesto da bi jih pošiljali v kak drug zavod, p. v Ljubljano ali Škofjo Loko, kar bode posebno Dolenjskim krajem v resnici v veliko korňt. Apno, les, opeka in kamenje za samo- stan je že večinoma skupaj, v spomladi pa se prične z božjo pomočjo delo. Bog povrni sto-terao dobrotniku, ki je v ta blagi namen podaril lep znesek! Tudi ljudstvo je že zaslužilo in se bode, marsikak goldinar pri napeljavaaji tvarine, kar mu toliko bolj prav pride, ker ni v našem kraji za kmeta po zimi nikakoršnega druzega zaslužka. Mogoče je, da za nekoliko Časa po dogovoru, prepuste šolske sestre pri tleh tudi eno sobo za dečke in tako bi se rešili v resnici sedanje pretesne in tudi nezdrave šolske Bobe. Prav iz serca bodemo hvaležni za to gospem in dotičnemu gospodu, ki imajo prvo besedo pri tej stvari, če se nam izpolni ta želja! — Prav lepo slovesnost obhajali smo přetečeno roženkransko nedeljo v Šmihelu Slovesno smo ustanovili „bratovščino sv, rožnega venca". Omenim to zaradi tega, da naj si vsakteri, ki pride v Šmihel, ogleda prekrasno podobo sv. Dominika, katero nam je za to slovesnost izdelal gosp. Simon Ogrin iz Vrhnike. Z dobro vesÈjo ga najtopleje priporočamo vsem tistim, ki Žele lepih slik in zraven tega pa še ne po prenapeti ceni. — Naj omenim se to. Po novem leta precej si bo volila občina StopiĆe-Šmihel nov občinski odbor in župana. Možje ! že sedaj se pripravite na volitev, da pridete k volitvi že pripravljeni Ln ne bodete zgubljali dražega Časa z ugibanjem, koga in koga naj bi izvolili. Ta občina je ena izmed največih na Kranjskem, spodobi se, da ima pa tudi na čelu vrle odbornike z županom vred. Toraj ne dremajte ! — m. — Gospodarske strarL Nauki za gospodinj«. Poglavitna skrb vsaki gospodinji je čistost in snaga v hiši. R^d in čistost nam kažeta omiko naše gospodinje. Nikakor naj ne bode gospodinji vse enako, kako jo kdo sodi; tujec naj nikdar ne najde stinovalisča nerednega ali neSistega. Zaradi družine, posebno zaradi otrok in poslov treba, da gospodinja ostro pazi na red in čistost. Posli so večinoma itak premalo redni in snažni. V omarah naj gospodinja vže zarad sama sebe ljubi red. Pohišje naj se prav pogostoma obriše. Pametna in varčna gospodinja ne dovoljuje otrokom, da bi se 2 dragim pohištvom igrali, po njem skakali ali ga drugače oŠkoiovali, Stenice, ki se rade kamor si bodi vgneidijo, kakor v posteljiSče, v spahe pri oknih in durik, v votle stene, v razne okvire, so zelo nadležna gomazen, katera se včasih tudi v naj-čisteje sobe vrine. Ako se le dve ali tri z&trosijo, hode jih sčasjma vse polno. Neprestano čiščenje je najboljši pripomoček, da se jih iznebimo. Kakor r" 1. štev. DOLENJSKE NOVICE. stran 5. f je ta nesnažna gomazen zavolj svojega smradu še po nofii ljudem nestrpljiva, ravno tako so molji zavolj škode, ki jo delajo , kaj nadležen mrčes. Tudi ti se lahko in nevidomá vgnezdijo, posebno T pavoljnatih in drugih mastnih (kožnatih) režeh. Ljuba jim je tema; zato obleko, ki več tednov v omari mimo leži, hitro poškodujejo. Iz obleke se spravijo T pohištvo, s perjem ali z žimo napolneno, Iger jih ni mogoče pokončati dnigače, kakor s tem, da se žima prekuha. Najzdatheji pomoČek proti moljem je večkratno in pridno otepanje in krta-Čenje obleke in pohištva. Vsa druga sredstva, kakor kafra, tobak i. t. d., so večinoma brezvspešoa. — Nočemo pa reči, da bi bile naše slovenske gospodinje nesnažne, Bog obvaruj ! Priporočamo pa snažnost zavoljo tega, ker je nikjer ni preveč. Poljedeljstvo. Spiaal Dtagotin Ripil, inpnik. Poljedelstvo pri nas ae res ni na višji stopnji, kakor v poprejšnjem stoletji, ker naši kmetje zemljo še zmirom tako obdelujejo, kakor so se učili od svojih starih, in se bojé vsake novotarije; zato pa tudi toliko zaostajajo. Le tu pa tam se vidi kak boljši pljug, veternjača za žito, stol za rezanico in v novejših časih mlin za grozdje. Drugih strojev za poljedeljstvo kmetje nimajo, prviČj ker so za naše majhne posestnike še predragi ; drugič, ker je le v ravnini polje za poljedelske stroje, T hribih pa se stroji za obdelovanje polja rabiti ne dajo ; tretjič, ker naši kmetje takih strojev se videli niao, toraj njih koristi ne poznajo ; in četrtič, ker v naših krajih še ni takih rokodelcev, ki bi znali drage stroje popravljati, če se med delom kaj poteró. Le grašČaki rabijo velike stroje. Ko bi kmetje bolj premožni bili, da bi si lehko strojev kupovali, bi kmalu spoznali, da ae pri semenu, pri delu in na času v kratkih letih toliko prihrani, da je s tem strošek za stroj več ko enkrat povmen. Ker je zemlja rodovitna in podnebje ugodno, pridelujejo pri nas vse sorte žita in soČivja, kolikor jih je v naSih krajih pridelati mogoče. Pšenica se seje, se ve da v hribih manj, ko v dolini, in sicer le navadna, ker se ptuje sorte v naših krajih niso dobro obnesle ; pri priliki bomo že opisali nove sorte pšenice, ki se dobro obnašajo tudi pri nas. Semena se za eno oralo potrebuje poldrugi do dva vagana, pridela se pa na enem oralu do 20 vaganov, Če le koliko kaj obrodi. — Pšenica se seje v mladem mesecu v deteljišče, prosisČe, v turščišče in tudi v krompirišČe, v mokrem vremenu; zakaj paenica pravi: „Vrzi me ti T blato, bom ti dala zlato!" (Da se ljudje ozirajo na mesec pri setvi, je brez potrebe in le vraža.) Dasiravno pa nasi lonetje precej veliko pšenice pridelujejo, vendar le malo sami uživajo, ampak veiji del jo prodajo, posebno če se je ajda dobro obnesla, — in le za visoke praznike, za botrinjo, za ženitnino in za seme si jo doma prihranijo, kolikor je treba. Ozimino pšenico je najbolje sejati na deteljišča ali praho. Drugo leto imej na tem prostoru kuho. Tretje leto posej jaro pšenico in Četrto pa zopet deteljo. — Pšenica ne da več toliko novcev, ker jo uvažajo tudi v naše kraje iz daljnih krajev, iz Hrvatske, Banata, Ruskega in celo iz Amerike. Zato bi se pri nas bolje spečala živinoreja, ker se v Avstriji sme klati samo domaČa živina. Rži se nikoli več ne seje in ne prideluje, kakor pšenice. Rež cenijo zavoljo lepe skope, ktero za strehe rabijo; tudi se iz rži, koruze in pšenice dela dobra zmes, ki daje izvrsten kruh, kakoršnega pa le v boljših hiŠah nahajaš. Seje se v suhňm vremenu po dva do dva in pol vagana ozimine na jedno oralo za rano v jeseni, da se dobro v korenini, sicer rada pozebe. Pridela ae rži 18 do 35 vaganov najednetn oralu, tako da se zrno desetkrat povrne. Jare rži tukaj ne se-jejo, ker ne stori. O reži velja prigovor: „Ke-dar ti seješ reži, naj se od pljoga kadi!" — Ječmtiaa sejejo tukaj zimskega in jarega, pa ue obilo. V hribih ga sejejo v praho, pa t deteljišče, ovsiŠče ali pseničišče, in prav dobro izhaja. Uevníšim posestnikom je zato ljub, ker jim spomlad' daje precej rano živeža, kedar jim je že dru^i živež črez zimo pošel. Za prodajo se ječmen ne seje, temveč le za domačo rabo. Ker ozimini ječmen rad pozebe, najraje jarega sejejo ; ta stori v mrzlih kakor v toplih krajih dobro. Seje se po dva in pol do tri vagane na jedno oralo, in jeden vagan povrne jih 15. Ječmen je velik sovražnik plevela, toraj se mora zarano popleti, sicer se ni nadejati dobre žetve. (Dalje prihodajii.) Domače vesti. — Presvitli cesar, ki pri vsak! nesreči pomagajo, darovali so pogorelcem T Podlogu pri Loskovcu 300 gld. — V Novem mesta so Slovenci dokončali letos svoj „N a r o d n i do m", kjer bodo prebirali časopise, imeli poštene slovenske veselice in druge reži. To je prav, da bodo tudi Slovenci, katere je to poslopje veliko stalo^ imeli čedno hišo. Naj bi gospodje, ki imajo prvo besedo pri „Narodnem domu" še kmete in rokodelce iz okolice včasih v „Naroini dom^^ povabili, ali pa :£a-aje napravili posebno ,,kmečko čitalnico.'- Kaj ne? — Novomeška čitalnica je imela 21. t. m. svoj letni zbor, t. j. pogovor o gospodarstvu v miiiolcm letu in posvetovanje za novo leto. Čitalnica novomeška zasluži zdaj vso podporo, ko biva v tako lepih prostorih. i, 6. stran. DOLENJSKE NOVICE. šter. 1. — Kakor čujemo, bode ee letos zopet pred-staTljal Miiller-jev božični oratorij, ki se je bil lani tako ze]<5 prikupil. Če smo prav slišali, bode predstava 4. in 6. januvarja. Pevalo se bode letos v slovenskem jeziku. Kdor ima priložnost, naj pride gledat, ne bo mu žal. Vabila se bodo pozneje izdala. — Dolenjsko pevsko društvo go ustanovili v Novem mestu prijatelji lepega slovenskega petja in se prav marljivo v pe^'i Tadijo. Tako je prav ! Prvo veselico s zelá lepim petjem je imelo to društvo 2\). novembra T „Narodnem domu." — 18. novembra, na predvečer veselega godu presvetle cesarice Elizabete so napravili študentje v Novem mestu kaj lepo veselico. — V Dobličah pri Črnomlji se je osnovala nova Čitalnica, To je prav ! Naj tudi kmetje beró razne časopise. — Na Mirni so izvolili zopet zs. župana znanega omikanega domoljuba, g. K o r ač i n a. — Novica je tudi to, da bode na Mirni šola dobila drugi razred. — N a R a k i je dosta čez tri sto otrok. Za to se bode morala šola razširiti na tri razrede. — Neprilične so šolske razmere Êe v teh velikih farah na Dolenjskem: Trebnje, Mirna peč, Leskovec, Št. Jernej in Škocijan. — Na Studenec je prišel za drugega učitelja g. Š^ribar, na novo šolo na B r a n-skem pri Št. Janžu g. Jezernik, na Poljanico pri Toplicah pa pride g. Venedig, — Za šolo v Dragatušu so darovali presvitH cesar 300 gld. — Občina Bučka je izvolila za župana gosp. Seljaka iz Zagrade a. — Iz M e 11 i k e je odšel v Postojno priljubljeni okrajni sodnik g. Leop. Žužek; na njegovo mesto prišel je iz Novega mesta g. Trene, novo imenovani sodnik, od katerega metliški Slovenci tudi pričakujejo, da bode slovenski uradoval. — V Metliko pride tudi nov notar — g. Fr. Štajer, prav dober narodnjak. — (Nesreča na lovu.) V Mokri-c a h je lovec Jelinek mladega fanta pri lovu nevarno obstrelil. Hujša nesreča pripetila se je na Raki. Kmet B. (dober lovec, a dober lovec ni Tselej dober kmet) je šel s svojim prijateljem Žabkarjem, tudi lovcem, iz krčme. Med po^o se menda B. spodtakne, puške petelin se ob grmovji sproži in smrtna krogla gre Žabkaiju globoko v telo. Žahkar je zavoljo tega umrl, a prosil na smrtni postelji, da bi prijatelja B. ne kaznovali radi tega, ker a© mu je le ponesre-řilo. — O lov, o puške, o vino — vi imate za petami nesrečo ! — Y H o t i č u pri Litiji je bil za župana izvoljen posestnik Jo s. Zupančič. — Dolenjsko železnico, ki bode Sla iz Ljubljane čez T r e b n j e ali Ž u-žemperk v Novomesto in morebiti še naprej, utegne se zidati, ko ne bo dolgo. Pravijo, da jo bo delala neka banka, Imenovana „deželska banka". Deželni zbor Kranjski je letos tudi privolil, da rad plača nekaj tisuč za to, da bi ee načrt naredil, kod bi Šla. Naj bi tudi naši državni poslanci na Dunaji govorili za dolenjsko železnico. — Starinskih posod iz silno starih grobov je letoSnjo jesen gosp. P e 6 n i k v Krškem vse polno zopet iskopal v nekaterih vaséh leskovske fare. Kdor enake reči v zemlji najde, naj jih dobro shrani. Učeni možje po mestih drago plačajo imenitne stare denarje, piskre, stekleničice, leŠčerbe in drugo. — S cigani se bode ostrejše ravnalo. Tako je sklenil Kranjski deželni zbor letos. Bog daj, da bi se te želje in prošnje dolenjskega ljudstva apolnile. — Vsaj vsakdo vé kakošna nadloga so nam cigani. — Vinorejsko in sadjarsko šolo utegnemo tudi dobiti čez nekaj let na Dolenjsko. Letos je deželni zbor v Ljubljani sklenil, naj bi se enaka šola na S 1 a p u na V i p a vs k e m opustila in na D o 1 e n j s k o prestavila. Iskali bodo pripravnega kraja za-njo, in to bode, ali blizo Novegamesta alivKostan-j e v i C i ali pa v K r Š k e m. Vlado bodo naprosili, da bi deželi nekaj pomogla. O, kako bi taka šola nam Dolenjcem koristila! Kako je je treba posebno že zdaj, ko nam preti trtna uš! — V Krškem so ustanovili posojilnico, kakoršno imajo že veČ let v M e 11 i k i, kjer so ljudje že veliko denarja pri posojilnici vložili in prihranili, kjer pa tudi na posodo dobivajo. Na Dolenjskem drugje posojilnic še nimajo. Drugod na Kranjskem so pa štiri taka društva že, namreč v Ljubljani (2), Vrhniki, Postojni; po druzih deželah pa vse polno. O posojilnicah bomo že večkrat se kaj spregovorili. Za danes priporočamo posebno novo posojilnico v K r S k e m. Kdor hoče kot družabnik k tej posojilnici prestopiti, naj se oglasi v Krškem pri šolskem ravnatelji gosp. L a p a j n u , ali pri gosp. vikarju K n a v s u ali pa pri trgovcu g. J. P f e i f e r-ju v Leskovci. Ti so v odboru, pa tudi še župan g. V.Pfeifer in g. Ju go ve c. Plača enkrat za vselej 1 gld.; potlej dve leti vsak mesec najmanj 50 kr. Ta denar je pa njegov, dobiva tudi obresti ali činž od njega ; pa ima pravico do dobička, ki ga bode društvo imelo, in pravico od druStra na posodo dobivati. Mora pa tiidi za zgubo dober stati s svojim ■i L premoženjem, ako bi bilo potreba. Toliko za danes, prihodajič kaj Teč. — Zdravilo zoper mehkonož-nost pri goveji živini. Izkušen gospodar Jožef Grrilec, rabil je 2')per to bolezen pri svoji govedi „jesenovo olj e". Pa trdi tudi, da vselej prav z dobrim vspehoTi. Kako se to olje napravi? Pripravi prav dobro suhih jesenovih tresak in deni jih v velik, cel lonec, v dnu pa -mu naredi majhno luknjico, pod katero postaviS posodo, da vanjo olja nastrežes. To posodo p-jstavi toliko globoko v zemljo, da lonec, v katerem so treske, stoji nad zemljo. Potem ga dobro s kakim pokrovom pokrij, in zakuri okrog njega tolik ogenj , da bodo euhe jesenove treske dale nekoliko kapljic iz sebe, katere se steko v spodnjo posodico. Naprej lahko veš, da bos le nekoliko kapljic dobil iz suhih tresek, zato ponavljaj to delo toliko časa, da ga dov(dj dobiš. S tem oljem namaži mehkonožne paridje živini in v par dneh postanejo trdi, da živince zopet lahko vprežeš. Baje pomaga to olje tudi zoper „gobe", ki se večkrat na ljudeh izpuŠčajo. Ker je olje popolnoma neškodljivo, ni se ti bati pri tem kake nesreče. Poskusite gospodarji, ki imate táko bolno živino! Zoper krč v želodci pomaga, kakor popise nemški časnik, „eterično ali učisteno kimljevo olje". Tri ali štiri kapljice tega olja popij v žlici močnega žganja, ruma aH araka. To zdravilo pomaga navadno za vec let, pa tudi popolnoma ozdravi krč v želodci. Naprodaj je to olje v vsaki lekarni aH apoteki in je prav po ceni. V nobeni kmečki hiši, posebno Če je kdo podvržen tej bolezni, nebi se amelo pogrešati tako olje. Gospodinje ! prvi pondeljek, ko pridete domu iz rae.sta prinesite saboj tudi ,,kimljevega olja"! Razue vesti. * (Tat v mrtvaški trugi.) Iz mesta Mehike 86 poroča: Ob vroStm ćaau ni nié posebnega, če se mrliči koj v rano jutro pokopavajo, zaradi tega se duhovniku v cerkvi sv. Križa tiidi ni zdelo ćud[io, da ee je pogreb na 4. uro zjutraj določil ter da so ga prosili, naj dovoli, da smejo večer pred pokopom mrliča prinesti v cerkev. Dovolilo se je. TeZka truga postavila sc je pred veliki oltar in cerkev so zaprti. Po noči pa 80 nenadno začeli hudo lajati duhovnikovi pai; duhovnik hitel je povsodi pogledat n tudi v cerkev — in glej! tu je videl, da je nekdo skočil z velikega oltarja. Nikjer niso mogli najti sledu da bi bil kdo ulomil, naposled pa so pogledali tudi v triigo m tam našli ao mestu mrliča živega tatu, kateri je imel poleg sebe vse cerkvene dragotine. . * (Skopuh.) Jednoóki skopuh umrl je brez so-rodniltov in prijateljev. Svoje imetje zapustil je drugemu, sosednemu skopuhu, ki je bil na ravno tako slabem glasu, kakor umrli. Glavni vzrok, da je le-ta dobil premoženje jednoókega prijatelja, je bil naznanjen t oporoKi Tvoj anačaj mi je priča, bilo je zapisano, da ne bodeš s tolikim trudom pridobljenih novcev zapravljal in trosil... Umrli skopuh se ni zmotil, kajti erečui dedič je takoj pokazal, da je vreden zaupanja umrlega. V oporoki je namreč poslednji odločil sto goldinarjev za onega, ki mu bode zatisnil oči. Dedič pa je vložil pravdo zoper to točko in hoče dotičnemu izplačati samo 50 ^Idinarjev, ker je bil umrli akopab jednodk in mu je bilo treba zatisniti le jedno oko. Smešnica. • (Razgovor med gospodarjem in najemnikom.) Gospodar: „Ali imate otroke?* — Najemnik: „Ne." — Gospodar: „To je prav, kajti najemniku z otroci ne oddam stanovanja." — Najemnik: „Aii imate vi otroke?-' — Gospodar: „DajStiril" — Najemnik: „O, škoda, pri gospodarjih z otroci ne vzamem stanovanja v najem!" Uganke. 1. Koliko klinov imajo nebesne lojtre ? 2. Koiiko grč imajo nebeške vrata? 3. Koliko let je z;akon star? 4. Katera je najslajša drobtinica? 5. Koliko ačeuikov ima vsak katoliški kristjan? (Kdor do prihodnje številke „Dolenjskih Novio" vseh pet ugank prav ugane, dobival bode ^Dolenjske Novice" celo leto brezplačno. Če se jih večogaai, odloči žreb ali lozanje, kteri jih prejme.) Letina. Vinska letina ni bila nikjer letos prav dcora. Na Ogerskem večinoma le srednja, ravno tako po Štajerskem iu Dolenjskem. Pa nekod še prav slaba, zlasti kjer je bila toća. — Za žito je bila prav dobra letina menda povsodi, ker ima pšenic» in moka tako nizko ceno. Koruza se je na Kranjskem le srednje obnesla, ajda pa dobro. — Zimske setve stoje dobro, O vremenu. Vreme je zelo imenitno za kmeta, pa tadi za druge ljudi. Za to bomo vselej tudi o vremena govorili, o vremenu ugibati in povedali prihodnjič enkrat, kako učenjaki za en dan naprej določujejo, ka-koSno vreme bode. Za danes pa povemo samo nekaj starih vremenskih pregovorov. Za mesec januvar. KakorsU'ï vreme na prvi bo dan, Taksen bo tudi veliki srpan. — Če zima je ugodna ia prosinec volán, Spomlad bode zgodna in gorek lotni dan. — Kakšno je bilo Makarja (2.) vreme, Takšno prihodnjega kimovca je. — Ďe svetih treh kraljev dan jasen bo, Za dolgo si zimo varuj seno. — Solnce svetega Pavla (10.) puščavnika, Obilo vina in žita da; — Ce pa sneži, se žito draži. — Stoletni koljdar prorokuje, da bode 1. 1885 bolj mokrotno iiakor suho, preoej soparno in toplo. Da taki pregovori ia prorokovauja niso dosta vredna, žo tako šlehem vé. I I î II 8. stran. DOLENJSKE NOVICE. štev. 1. 1 Sejmi na Dolenjskem. Za živino je 8. dan vsakega meseca v Ljubljani, prri poadeljek y vsakem mesecu pa v Novem mestu, — V Ribnici (2. januarja). — Na Vidma poleg Krke (pcndeljek po av. treh kraljih). — V Metliki (torek po sv. treh kraljih). [1-1] zaloga solskih knjig. Pofipitana knjigarna ima vedno veliko skladišče od c. kr. zaloge na Dunaji izdanih šolskih knjig. Ivan Krajec, tiskar in knjigar v Novem mestu. 50 krásnil aierihiisřii Mm 50 naprodaj in aicer komad po 25 gld. 50 kr., 27 gld. in 28 gld. 75 kr. Ti diTajii preoblečeni so z najboljim seduj iPCderaÎM jlit-blegom tE bogsto okrnleni z temrio-rudpfim , tístaiilBí íť metom. Delo je solidno, kar v z^essi x «kvantna IDBDj«ttj« di-fsca gc.tovo ranltixi, da ni hrSe brez lakcgn divauii. Cena je ■iija Tiego navadnim diTeitom, tako da je reakemu mognje, «nialiti »i to hrasno pohiítYeno orodje, líajboíj unanja doU gcit teh dÍTatioY, (z piedoloin ali brez rjega) je Hi ctm., rekost pa ^ ctm. Ka zahtevanje izdelujem tudi vafje, kteritn ja cena priireroitia veí.ia. Izgotovljene divane imam v sTojem aUnoTřanji na ogled. ŇaroÓniki z dežele naj pri naroćeTauji naznanijo, kskib bam btsgn iete, kakor tudi, ktera naj najbolj preTlada. Sicrtr pa resnim kupcem na zahlenanje poSijem Tiorce ti'SBC«, kakor tudi podobo diTana. = Ker ao gornje ct^ne tako nizke, umeju se -= iate le, čo su plača naprej ali na povzetje. Anten Obreza^ tapeciral-^ kllučarske ulice èt. 3 (pnd mentiiim trgom) v LJubljani. Priporoča ÍB tudi za izdelovanje vseh drvgih, c njegovo tfroio ípo(ři « oblno sadovoljnost. Naroiilojn z đeiele obraća se poscbnrt pozornost. [j_ij Eksehutivne prodaje. Zemljišče Janesa Ktemenčiea, Mačkovec (M&. tlika) 9. januvarja,— Marko Bajaka, Radovica (Metlika) 950 gld. 7, Jan, — Niko Zupanifi, Metiik» 477 gld, lO.jan. — Jan. Plelee, Želebej Metlikř* 1359 gld., 10. jan. — Niko Simsié, Radovica (Ki tlika), 405 gid,, 7. jan. — J. in K. Stu bi ar, Ktul (Metlika), 1140 gid., 7. jan. — Miko Oemaa, Črnomelj, 512 gld-, 9 jannarja. ^—Iv. Kodrič, Brezje, 820 gld., 7. jan. (Kostanjevica). — V Črnomlju 9. jan, zemljišče v Dobliski gori stev. 153. (120 gld, cenjeno).— Zemljišče Earol Zupančiča v Svibniko, 9. jan. (ceD). 300 gld.) v Cniomlji. — Zemljišče Iv. Juričevo v Brezovici 21. jau,, 150 gld., v Metliki, — Zemljišče Franc Rob asa v Metliki, cenj. 3400 gld, 7. jau. — V Krskem 10. jan. Ivan Dvorniki posestvo v Krški vasi. Tržne cene v Novem mestu 3. decembra 1884, Po novi meri in vagi Pšenica, hektoliter Eež Ječmen „ Oves „ Sorlica „ Ajda Proso „ i Debelača „ Krompir. 100 kil Leča, hektoliter Grah, Fižol, „ Maslo, kila Svinaka mast, kila Špeh, ír. Špeh prek. kila Jajca, jedno Mleko, liter Goveje meso, kila Telečje meso, J, Preaičevo meso „ Koštrunovo meso ki. Knretina. jedna Golohje, jeden Seno, 100 kil Slama, „ „ Drva, trde, kahikm. „ mehke „ Vino, rud. lOO litr. „ belo, „ fl. |kr. 58 40 ■21 77 ,88 521 488 80 16 lo; 96 88 60 80 2 8 52 52 42 3U 20 71 Po stari meri in vagi Pšenica, mernik Eež Ječmen „ Oves „ Sorsica „ Ajda Proso , Debelača „ Krompir, 1 cent Leča, mernik Grah Fižol „ Maslo, funt SviDska mast, funt Speb, fr., funt Špeh, prek., funt Jajca, jedno Mieko, bokal Goveje meso, funt Telečje meso „ Prešičevomeso, „ Koštrunovo m. „ Knretina, jedna Golobje, jeden ' Seno, 1 cent iglama, 1 ceut Drva, tida, sežen „ mehka « Vino, rud., av, vedro „ belo, , , fl. Ikr. 55 85 40 95 65 75 65 56 i 55 i 46 f 35^ 42 7 30 i 30 t 2& 301 20 I 10 80 Ivan Lapajne v Krškem je izdal ravnokar novo knjigo, ki bode posebno štajerskim Slovencem dobro došla. Jmenuje se : „Politična in kulturna zgodovina štajerskihi Slovencev". Lepo vezana stane 1 gld, 30 kr. Fri njem se dobé tudi razne šolSke knjige in drugo šolsko blago, n. pr, pisanke in risanke iz njegove zaloge, MAHZJA, kraljica sv. rožnega Tenca, udom te bratovščine cena 4 kr. in ^ Petirnati škapulir, Kj' di-nžbenikom petirnatega skapu-lirja, eena 12 kr,, je ravnokar izišlo in se dobiva v Šmihelu v farovži in pri g. J. Krajecu * v Novem mestu. OdgOTorni urednik, izdajatelj in zsJoisik J. Erajeo, Kovomeato. — lifatisnil S, Krajec. I