— GOSPODINJSKI APARATI, NOTRANJA OPREMA, PROCESNA OPREMA, ELEKTRONIKA ŠIROKA POTROŠNJA, COMMERCE, SERVIS, RAZISKAVE 1 laorerij« IN RAZVOJ, INTERNA BANKA, MALI GOSPODINJSKI APARATI, ELEKTROKOVINARSKA OPREMA, NARAVNO ZDRAVILIŠČE,DSSS SOZD		
	Leto mi.	Številka 12
, Gorenje se pripravlja za vstop v Evropo 1992
Med
i#
>oi:
ian"
gol-
ilenj*
dat bivanjem v Sloveniji je tn e?aEa Skupščine SFRJ v ,. ?*> 21. marca 1989, obiska-
Gn°Va.rne Gorenja v Nazarjah, 0renju in v Titovem Velenju.
°9ledu proizvodnje malih gospodinjskih aparatov v Nazarjah, (jJ^HJICnih ploščic v Gorenju,
?niski aparati in razstavno-pro-
tehnike v Gorenju Gospo-d o aparati in razstavno-pro-ainega centra v Titovem Velen-se je delegacija sestala s Predstavniki Gorenja. Pogovora s, le udeležil tudi predsednik šulek^'ne ol3®ne Velenje Drago
gostje so si z zanimanjem ogle-kratek film o Gorenju, pod-^Odsednik PO Gorenje Andrej him Pa jih je seznanil s trenut-n Položajem našega poslov-9a sistema, letošnjimi delovni-hačrti ter prizadevanji za čim .Pešnejše premagovanje nega-hin gospodarskih tokov. Pou-B .nl ie predvsem prizadevanja (j Prijavljanju Gorenja kot so-ono organizirane evropske
lovne,
Poracije z vsemi atributi sve-
osm,
!9a proizvajalca. K temu so
urjene že izvedene in pri-'ie načrtovane številne teh-
hodnl
^ške posodobitve, o katerih je
hike^neie sPre90V0ril pomoč-pO Gorenja Mitja Jenko, fenjeva tehnološka moderni-1^5'ja in samoupravna decentra-a, r l acija ob centralizaciji znanja in ka^ niifl,ala ie’ P° besedah predsed-Ka PO Gorenje Hermana Ri-
96lnik;
a, pot odpiranja v svet in
trajnega uveljavljanja na svetovnih trgih. Zato se Gorenje zavzema za jasno opredeljeno načelo samoupravnega produkcijskega odnosa, ker na njem sloni polna motivacija delovnega človeka. Smisel Gorenjevega vlaganja v konkretne industrijske programe v manj razvitih krajih države ob izobraževanju bodočih delavcev za delo v teh tovarnah se dokazuje z uspešnostjo teh organizacij, ki so danes med prvimi izvoznicami v poslovnem sistemu Gorenje.
Gorenjevo strategijo trženja ter politiko cen na domačem tržišču je gostom predstavil podpredsednik PO Gorenje Commerce Jure Toplak. Pojasnil je vzroke za višje cene Gorenjevih izdelkov v primerjavi s cenami domače konkurence, kar je bilo vprašanje enega izmed delegatov. Poslovni sistem Gorenje načrtuje proizvodnjo in jo uresničuje za tekočo prodajo tako doma kot na tujem in sicer brez razlike v kakovosti, funkcionalnosti in desi-gnu izdelkov za domače in tuja tržišča. V te izdelke sta vgrajeni in z izvozom uveljavljeni svetovno znanje in kakovost, ki se dokazujeta s pridobljenimi atesti in znaki za kakovost. To znanje ima v svetu visoko ceno in bo vizitka za vstop v Evropo po letu 1992. To vizitko Gorenje ima in je ne bo prodajalo pod ceno samo zavoljo usklajenosti s cenami drugih domačih proizvajalcev.
Dušanka Založnik
Dan Komunista
Milan Kučan na javni tribuni ”(Nova) jugoslovanska demokratična sinteza” v Gorenju
Med javne akcije slovenske izdaje Komunista sodi tudi "Dan Komunista”. V občini Velenje bo ta manifestacija v četrtek, 30. marca.
V okviru Dneva Komunista bo v Gorenju, v prostorih Družbene prehrane, s pričetkom ob 17.30 javna tribuna "(Nova) jugoslovanska demokratična sinteza”.
Vas zanima (Nova) jugoslovanska demokratična sinteza, o čemer bo tekla beseda na četrtkovi Javni tribuni? Imate kakršno koli pobudo oziroma predlog v tej zvezi?
Vprašanja, razmišljanja, pobude in predloge oddajte v nabiralnik v Družbeni prehrani v četrtek, 30. marca.
Že nekaj časa govorimo o tem, da potrebujemo (novo) jugoslovansko demokratično sintezo, vendar pa ni znano, kdo naj bi bil pobudnik in nosilec izdelave te sinteze in kakšna naj bi bila pri tem vloga ZK in drugih dejavnikov naše družbe. Javna tribuna, katere gost bo tudi Milan Kučan, predsednik Predsedstva CK ZK Slovenije, bo poskušala odgovoriti na nekatera vprašanja, ki se
porajajo v zvezi z (novo) jugoslovansko demokratično sintezo. V okviru Dneva Komunista v občini Velenje bodo v četrtek, 30. marca tudi okrogle mize: "Prenova ZK, informiranje, Komunist”, "Knjižnica - temeljna sestavina kulturnega standarda”, "Izobraževanje odraslih" in "Metode delovanja (vodenja) v ZK”. Zvečer pa bo na Konovem "Večer mladih ustvarjalcev”.
Razvoj - stalnica našega dela
Komunisti Gorenja Gospodinjski aparati se bodo v petek, 31. marca 1989, sestali na razvojni konferenci, na kateri se bodo pogovorili o razvojnih usmeritvah delovne organizacije.
Komunisti največje delovne organizacije v poslovnem sistemu Gorenje in največjega jugoslovanskega proizvajalca in izvoznika bele tehnike se bodo dogovorili za izhodišča in usmeritve razvoja delovne organizacije, ki bo omogočil še prodornejši in trdnejši nastop na tržišču in uveljavitev v svetu.
D.Z.
Francoski dijaki so si podrobno ogledali proizvodnjo na novi liniji za preoblikovanje pločevine v tozdu Štedilniki Gorenja Gospodinjski aparati. (Več na 2. strani)
ca 1
Nov delavski svet
Inovatorka meseca
V Gorenju Mali gospodinjski aparati so 14. marca 1989 izvolili člane novega delavskega sveta delovne organizacije, prav tako pa še nov odbor samoupravne delavske kontrole ter disciplinsko komisijo. Prihodnji dve leti bo tako njihovemu delavskemu svetu predsedoval Jože Klemenšek, njegov namestnik bo Marjan Preskar, člani pa Angela Arnič, Mija Bukovec, Anton Cigale, Irena Koren, Peter Leskovšek, Zlatko Pajk, Ana Piki, Manca Potoč-
nik, Terezija Šinkovec, Jožica Veršnik, Slavka Vidmar, Ljudmila Zamernik in Vera Zaverš-nik.
V novi samoupravni delavski kontroli bodo Marija Kreti, Miran Podpečnik, Filip Strnišnik, Marija Štiglic in Romana Štiglic. Predsednik disciplinske komisije Gorenje Mali gospodinjski aparati bo odslej Silvo Zdolšek, njegov namestnik Franc Tajn-šek, člana pa Ljuba Ostojič in Brane Zavolovšek.
DR.
Obisk v Gorenju
V okviru študijske ekskurzije so v ponedeljek, 20. marca 1989, Gorenje v Titovem Velenju obiskali dijaki in profesorji srednje ekonomske šole iz francoskega rudarskega kraja Montceau-Les-Mines. Bivanje v Sloveniji in obisk v Gorenju, kjer so si ogledali proizvodnjo in se seznanili z vsebino socialističnega samoupravljanja kot tudi novimi reformskimi usmeritvami v Jugoslaviji, so dijaki
izrabili za poglabljanje teoretičnega znanja iz učnega predmeta socializem. Zato so se med razgovori v Gorenju največ zanimali za vlogo delavcev v samoupravljanju, v odločanju in utrjevanju lastnega socialnega položaja. Gostje iz Francije so se srečali še z dijaki velenjskega Centra srednjih šol in obiskali tečaj francoskega jezika, ki ga obiskujejo tudi delavci Gorenja.
D.Z.
Mladi delali udarniško
Po opravljenem rednem delu se je 10 mladih delavcev tozda Vzdrževanje v ponedeljek, 27. marca 1989, lotilo čiščenja in urejanja prenovljenih garderobnih prostorov in okolice tozda.
S prizadevnim udarniškim delom
so v šestih urah očistili vsa okna, talne obloge ter več kot 400 kvadratnih metrov keramičnih ploščic ter okolico tozda. S tem so mladi vzdrževalci dokazali svojo skrb za prijetno in lepo urejeno delovno okolje in nenazadnje mladostno delovno vnemo. D.Z.
Interna 133
Hiti počasi
Delavca delovne skupnosti skupnih služb Gorenja sozd je zanimalo, kakšna je dovoljena hitrost vožnje v območju tovarn v Gorenju in kdo jo nadzira. Prav tako pa je opozoril, da tovornjaki Surovine, ki odvažajo odpadni material (tudi odpadno pločevino) pri prehitrem zavijanju izgubljajo del tovora, kar je lahko tudi nevarno.
Odgovor smo tokrat poiskali v službi za varstvo pri delu.
Vojko Prelovšek, referent za varstvo pri delu v Gorenju Gospodinjski aparati pravi:
"V bistvu lahko obe vprašanji združimo v eno, oboje sodi v področje varnega transporta in prometa. Notranji transport v proizvodnih prostorih se mora izvajati skladno z navodili o kontroli brezhibnosti in varni uporabi vozil. Ta navodila so dolžni upoštevati vsi vozniki transportnih sredstev v industrijskem območju Gorenja. Hitrost premikanja vozila je določena z 19. členom Pravilnika o varstvu pri vzdrževanju motornih vozil in prevozu z motornimi vozili (Uradni list SFRJ, št. 55/65). Ta pravi, da hitrost
premikanja vozila po dvorišču organizacije ne sme presegati 10 kilometrov na uro, v delovnih prostorih pa ne 5 kilometrov na uro. Zato je v industrijski coni Gorenja urejena in nameščena tudi ustrezna prometna signalizacija.
Glede nepravilnega, nevarnega načina transporta pa opažamo, da ni akutni primer samo z zunanjimi izvajalci, ampak so tudi naši "domači" vozniki lahko deležni enake ali pa še večje kritike. Nakladanje in prevoz raznovrstnih tovorov regulira Pravilnik o varstvu pri nakladanju in razkladanju tovornih motornih vozil, po katerem je treba tovor zavarovati tako, da se med vožnjo ali pri naglem zaviranju ne more premakniti. Zavarovati ga je treba s sredstvi, ki v tehniki varnega transporta veljajo za ustrezna. Če ugotovimo, da delavec krši ta predpis, podamo njegovemu predpostavljenemu predlog za ustrezno sankcijo in tudi prepovemo nevaren način transportiran ja.
Če naši delavci vidijo transportno sredstvo, ki neposredno ogroža varnost ostalih udeležencev prometa v Gorenju, so to dolžni nemudoma javiti službi varstva pri delu ali referentu za varstvo pri delu v svoji delovni organizaciji, kjer bodo nemudoma ustrezno ukrepali.
V vseh delovnih okoljih nas zahteve po kakovostnejših izdelkih, narejenih s čimmanjši-mi stroški, silijo v iskanje novih, boljših rešitev.
Inventivno razmišljanje v Gorenju spodbujamo že nekaj let. Letos pa so se v Gorenju Elektronika Široka potrošnja odločili za mesečno izbiranje najboljšega inovatorja. Seveda njegov predlog nagradijo, poleg tega pa dobi v njihovi čajni kuhinji vsak dan, ko je inovator meseca, še skodelico kave in sok.
Marca je bila za inovatorko meseca izbrana Betka Onuk, ki v Gorenju Elektronika Široka potrošnja dela v medfazni kontroli platin. Ta naziv pa so ji podelili za spremenjen tehnološki postopek v montaži, kjer je predlagala boljši način sestavljanja dveh modulov. Izboljšala se je kakov-
ost, saj je manj možnosti meh’ anskih poškodb, obenem pa ie ves postopek sestavljanja tu® bolj čist.	D.P
Betka Onuk pozorno pregib duje platine
Znanje tujih jezikov vstopnica v Gorenje
Svetovni razvojni in integracijski procesi narekujejo obvladovanje najsodobnejših znanj. Prenos teh znanj kot tudi na njih zasnovane tehnologije pa ni mogoč brez kakovostnega obvladovanja znanja tujih, v prvi vrsti svetovnih jezikov.
Zato so delavci Gorenjevega Izobraževalnega centra pripravili projekt za sistematsko, kvalitetno in hitro učenje tujih jezikov. Temeljna cilja tega projekta sta dvigniti raven splošnega znanja tujih jezikov in v proces vključiti večje število sodelavcev, v prvi vrsti vodilne in vodstvene, strokovnjake, ki se morajo še hitreje in pogumneje povezovati in vključevati v mednarodne razvojne, gospodarske in poslovne tokove.
Namen projekta je tudi, vzpostaviti sistem nenehnega izobraževanja in izpopolnjevanja znanja tujih jezikov na različnih stopnjah zahtevnosti in glede na posebnosti določenih delovnih področij. Takšne usmeritve so narekovale tudi ugotovitve lani izvedene ankete med delavci, o kateri smo že pisali.
To zahteva tudi različne (kakovostne) izvajalce doma in v tujini. Izvajalci tečajev bodo Center srednjih šol, Delavska univerza Velenje, Center za tuje jezike iz Ljubljane, skupina Lo-gos, v tujini pa v povezavi z delavci Gorenjevih poslovnih enot v tujini priznane jezikoslovne institucije. V začetne tečaje 1. in 2. stopnje angleščine in nemščine se bodo lahko vključili delavci brez predhodnega znanja teh jezikov, ki pa ga potrebujejo pri svojem delu. Trajali bodo 80 ur v popoldanskem času. Nadaljevalni 80-urni tečaji 3., 4. in 5. stopnje so namenjeni delavcem, ki želijo izpopolniti osnovno znanje. To bomo predhodno preverili s testom. Obnovitveni 30-urni tečaji so namenjeni za obnovitev slovnice oziroma znanja tujega jezika.
Delavcem, ki želijo izpopolniti tekoče ustno in pisno izražanje v tujem jeziku, so namenjeni 80 in 120-uri kon-verzacijski tečaji po predhodnem testiranju znanja. Delavcem s posebnimi delovnimi zahtevami po znanju tujih jezikov so namenjeni posebni tečaji, kot je, na primer 80-uri tečaj poslovnega jezika za strokovne delavce v zunanji trgovini, 5-dnevni te-
čaj za poslovne komunikacije za P°s lovodne delavce, 80-urni tečaj za jjj ženirje in tehnike, namenjen ob'® dovanju tujega strokovno-tehniškefl* izrazoslovja. Za zunanjetrgovinsk delavce je prav tako pomemben teM tujega jezika za pridobitev znanja ( uspešno poslovno sporazumeval1) oziroma za pridobitev zunanje!# vinske registracije. Prevajalci in ra ziskovalci, ki aktivno obvladajo M jezike, bodo lahko svoje znanje bolj izpopolnili in poglobili. Visor izobraženi strokovni delavci z vs« srednjo stopnjo obvladovanja tujeS' jezika oziroma mladi perspektiv" strokovnjaki, vodilni tehnični po# vodni in vodstveni delavci bodo lab* svoje znanje tujih jezikov izpopoH11 tudi v tujini.
Za zagotavljanje kakovosti in učink® vitosti učenja tujih jezikov bodo v ^ renjevem Izobraževalnem cent' uveljavili preverjanje znanja in ocei* uspeha posameznika ter razgovore slušatelji in izvajalci tečajev. Upo# vali bodo mnenja in predloge tečaj® kov o primernosti vsebine in izvedb* posameznih tečajev in jih sproti1 vgrajevali v učne procese. Prizadevali si bodo, da bo znanje V jih jezikov pomenilo vstopnico v Ge renje, ki je poslovni sistem, usmerj6*
Dušanka Založb*
Naravno zdravilišče Topolšica	j
v Gorenju
Delavski svet sestavljene 0' I ganizacije združenega d&' Gorenje je na zadnji seji, * , ■ marca 1989, verificiral sklep) S pristopu delovne organizacij l Naravno zdravilišče Topoli ’ k Samoupravnemu sporah' mu o združitvi v sozd Goreif , Gorenje Naravno zdravilišč© ' j polšica je 23. delovna organiz* i cija v okviru poslovnega sisted” i Gorenje.
Prejeli smo...
Dvajset let pozneje
®fra, /e goro perila, ne le za f®° štiričlansko družino tem-zd' se nama, za vse so-»eflsfvo, sa/ takrat, leta 1969, veliko gospodinjstev imelo P'7'*10 in dragoceno napra-i° ’ Pišeta v svojem pismu srn/fca Gorenjevega 20 let n°rega pralnega stroja ob nje-kr,Vern delovnem jubileju, za-onca Marta in Zvonimir Vučo p B°sanskega Šamca. udarjata, da v 20-letnem delu r°l ni potreboval servisnega
popravila, da po tolikih letih izgloda kot nov, brez rjave pike in ga ne bi zamenjala za novega. Imata sicer še druge Gorenjeve aparate in sta z vsemi prav tako zadovoljna.
Zakonca Vučo Gorenju čestitata za visoko kakovost izdelkov in se zahvaljujeta za vsa leta neo-majanega zaupanja, zadovoljstva in poštenja do potrošnika ter želita še veliko delovnih uspehov.
e tujih jezikov
Sn?Voiem kratkem pismu, ki <° 9a prejeli v uredništvo In-^atorja, se Drago Koren ah yaij uje za pomoč, ki smo VJ° nudili pred leti, in se na-ieriif0 na članek Znanje tujih obiaur ,e Produktivno znanje, ,°lfv'ien v 7. številki Informa-\°ria.
en', da gre za "lepo gesto, se-a’ če bi se uresničila, da bi sli.^k ,ovarniškem krogu, po zbl' učili tujih jezikov. Učenje
v tovarniškem krogu bi zmanjšalo stroške učenja in bi bilo časovno prilagodljivo”.
Povemo naj, da so in še bodo tečaji tujih jezikov potekali pri Centru srednjih šol, Delavski univerzi in v Topolšici in ne dobesedno v tovarniškem krogu, imeli pa bodo vse prednosti, ki jih je naštel Drago Koren. O možnostih pridobivanja, poglabljanja in utrjevanja znanja tujih jezikov pišemo tudi v tej številki Informatorja.
Ostanimo prijatelji
oir !Varsikaterem delovnem i*°lu v Gorenju za sodega, ki se upokojijo, pripravo tovariško srečanje. Takš-Br: Predvsem iskreno in srčno, je bilo minuli petek, vh fnarca 1989, v oddelku aikje kontrole tozda Štedil-
Mira Potočnik se je v Gorenju zaposlila leta 1972 in vseskozi delala v montaži štedilnikov, zadnja leta kot kontrolorka proizvodnega procesa. Morala se je, žal, invalidsko upokojiti. Pa bi še tako rada delala in prihajala med sodelavce, kjer se je vedno dobro počutila, je povedala ob srečanju.
B njeno prizadevno delo v oddelku kontrole kakovosti DSSS |tonja Gospodinjski aparati se je Miri Potočnik v imenu sode-Cev zahvalil Ivan Turnšek
[zobraževanje
^kT
^ninar
Kdaj
Namenjeno
o sodobni problema- 18. in 19.5.89
Poreč hotel Delfin
Portorož
strokovnjakom za zaščito pred statično elektriko, službam varstva pri delu in požarne varnosti diplomantom VŠOD
jk. ul«sooooni prooiema-j "'stanju zaščite pred geo-^ statično elektriko
dela *)osve'ovanie organiz.	3.,4. in 5.4.89
temo organiziranje -
Sbnejše informacije dobite v izobraževalnih službah svojih delovnih organizacij Gorenje ali v Izobra-<™jemMntru SOZD Gorenje, telefon 337 ATC II. _______________________________________________________
Srečanje na delovnem mestu
Zdravko Pačnik
Mladost ima nek občutek za boljše, naprednejše, čeprav ji izbiro poti narekuje srce. Brez modrovanja, a z mladostno zaverovanostjo sledi svojim željam in hotenjem.
Ko se je Zdravko Pačnik, 21-letni mladenič, pred dvanajstimi leti soočil z vprašanjem, kam na delo, si ni dolgo belil glave. "Za Gorenje sem se odločil preprosto, ker je bilo že znano in plače so bile večje kot drugod." Prvi delovni stik z Gorenjem pa je bil skorajda plašen, begajoč. Velike tovarniške hale, številna postrojenja in množica obrazov. A trajalo je le kratek čas, saj so ga sodelavci hitro vključili v delo. Vsak nov dan mu je prinašal novo izkušnjo, novo spoznanje in novo tovarištvo. In ob tem bogastvu tudi molčeči stroji spregovorijo, mlad človek najde sebe in smisel svojega početja. Vsak nov del stroja ali naprave, ki ga je Zdravko izdelal in vgradil v napravo, je pomenil "življenje". Zdravko danes ni le strojni ključavničar, vzdrževalec, temveč oblikovalec in ustvarjalec naj-
zahtevnejših delov, strojev in naprav, ki jih Gorenje Procesna oprema izdeluje po naročilu Gorenjevih in drugih tovarn po Jugoslaviji. Na oddelku strojegradnje, kjer dela, pospešeno dokončujejo dele postrojenja za Gorenje Tiki in naprave za tozd Zamrzovalna in hladilna tehnika Gorenja Gospodinjski aparati. Skupaj s tremi sodelavci Zdravko hiti dokončati priprave za merjenje točnosti in priprave za varjenje sedežev za avtomobile Golf sarajevske tovarne Tas. Zaradi tega je Zdravko prejšnjo sredo delal skupaj 16 ur. Čeprav so naložbe v upadanju, jim dela ne manjka. Na oddelku teamsko izdelujejo naprave za Iskro, naprave za posodobitev tehnologije predelave žice v tozdu Galvana Gorenja Gospodinjski aparati, čaka pa jih še veliko dela pri obnovi in spremembah obstoječe tehnološke opreme v Gorenju. "To delo mora človek opravljati z veseljem, sicer izpod rok nič ne pride. Sam se ga veselim, saj mi vsak izdelek, dosežek, podari notranje zadovoljstvo, ki se ne da opisati in vrednotiti kar tako,” meni Zdravko. Zato o nagrajevanju dela ni veliko govoril, saj so drugi plačani, da to področje inovirajo in delu, ki proizvaja dobrine milijardnih vrednosti, dajo ustrezno veljavo in ceno.
Nekdanji športnik, član mislinjske odbojkarske ekipe, z nasmehom prizna, da je zapustil športne vrste, v katerih je doživel veliko lepega, "saj človek prihaja v tista leta, ko se mora posvetiti še drugim odgovornim nalogam, družini, otrokom." Šport pa mu je razvil tisti, danes prepotreben, tekmovalni, vedri duh. Obogatil ga je še z eno modrostjo, da lahko človek izrazi svoje bistvo le med ljudmi, sodelavci, prijatelji. Sam in v samoti ni nič.
Dušanka Založnik
Naša 10. bralna akcija
Konec lanskega leta smo v Gorenju začeli z jubilejno, deseto bralno akcijo, v kateri naj bi delavci Gorenja prebrali vsaj deset del domačih in svetovnih književnikov.
Vitomil Zupan:
APOKALIPSA
VSAKDANJOSTI
Apokalipsa vsakdanjosti je zadnji Zupanov roman. Slogovno tudi v tem delu avtor ostaja zvest samemu sebi. Vsebina se nanaša na staranje, minevanje človeka. Kljub temu, da je junak duhovno čil in poln volje do življenja, se mu starost izkazuje v čisto vsakdanjem, materialnem pomenu besede. Kot vpliv od zunaj. Člo-
veka začne zdelovati material (upre se mu kolo, stopnice itd.).
Zgodbo poveže s poletno ljubezensko avanturo z mlado tujko, kjer plastično izrazi delovanje starosti tudi na tem področju. V delu se v prispodobah vseskozi odraža njegov pogled na svet, politiko, ekonomijo, novinarstvo itd., kar je dovolj za zdrav smeh in za premislek.	v K
Vrnite izposojene knjige
V vzajemni knjižnici bodo knjige zamenjali za nove, zato naprošajo vse bralce, da vrnejo izposojene knjige do petka, 14. aprila 1989. Naj še enkrat napišemo, da je vzajemna knjižnica v Gorenju odprta vsako sredo od 13. do 15. ure.
	TOZD Štedilniki		'	43.202
Gorenje Gospodinjski aparati	TOZD Pralno-pomivalna tehnika	Pralni stroji	. ^	 'A dflr	28.600
		Progra- matorji	■5	22.440
	TOZD Zamrzovalna in hladilna tehnika	Zamrzo- valne omare	Ez S 11 K.—	22.161
		Zamrzo- valne skrinje	1—-5	26.400 ■* ■
		Hladil- niki	•J	8.900
	TOZD Kompresorji			74.800
	TOZD Kondenzatorji		i Sili	93.836
Gorenje Notranja oprema	TOZD Gradbeni elementi (m2)		[J|	85.000
Gorenje EŠP	Barvni TV aparati		. II	|	8.400
Gorenje MGA	Mali aparati		*■ d	S 102.720 1
Gorenje Servis	Servisni posegi		■T	1 t |	83.037
Podatke za delovne načrte nam posredujejo planske službe delovnih organizacij. Vsi podatki so v naravnih enotah, zato za delovni organizaciji Gorenje Procesna oprema in Gorenje EKO, kjer izde-
lujejo več različnih izdelkov, ki so tudi vrednostno zelo različni, planov ne objavljamo. Prav tako ne objavljamo planov za tozd Pohištvo Gorenja Notranja oprema, kjer proizvodnjo načrtujejo tedensko.
V 11. številki Informatorja sta v uvodnem delu seznama Jubilanti dela zamenjana dva datuma.
Čeprav ste verjetno to "uganko” razvozlali že sami, naj vseeno še enkrat napišemo, da bo podelitev jubilejnih nagrad in priznanj 21. aprila in ne 31. aprila
kot piše. Nagrade oziroma pn2' nanja pa bodo prejeli tisti, ki s° 10, 20 ali 30 let dela dopolnili 31 decembra lanskega leta in r* kot je bilo narobe napisano, decembra. Vsem bralcem, 5Č posebej jubilantom, se za nap3' ke opravičujemo, čeprav nis6 nastale pri nas.
Koledar planinskih izletov
Tokrat objavljamo program izletov, ki jih Planinska sekcija Gorenje pripravlja v prvi polovici letošnjega leta. V eni prihodnjih številk bomo objavili kdaj in kam so planinci namenjeni še v preostalih letošnjih mesecih.
Datum izleta	Cilj izleta	Višina^,
2. april	Sv. Križ	1044 m
9. april	Rdečk! vrh	866 m
16. april	Boč	979 m
23. april	Polhograjska grmada	898 m
27. april	Kum	1220 m
6. maj	Menina	1508 m
7. maj	Strelovec	1763 rd
13. maj	Donačka gora	882 m
14. maj	Šmohor - Mrzlica	1122 m
20. maj	Limbarska gora	773
21. maj	Golica	1835 m
27. maj 4. junij 10. junij	Stol Matkov škaf	2236 m
	Uršlja gora	1699 m
11. junij	Mozirske planine	1563 m
17.	junij 18.	junij 24. junij	Okrešelj Slivna - "Geoss" Sleme - Smrekovec - Raduha	1378 m
29. junij	Velebit (Servis)	1757m_
Kegljanje
Kegljači Gorenja so začeli s pripravami za letošnje igre emajlir-cev, ki bodo od 26. do 28. maja v Osijeku.
Že na začetku so se pomerili z nekaterimi občinskimi ekipami in čeprav niso nastopili v popolni postavi, so dosegli dobre rezultate.
Za nastop v Osijeku bi se kegljači radi čimbolj pripravili, zato bosta dve stezi ob ponedeljkih, ko je na kegljišču Termoelektrarne v Šoštanju organizirana rekreacija za delavce Gorenja, do konca maja rezervirani za trening ženske in moške kegljaške ekipe.	F.T.
Gorenje prvo v šahu
Na občinskem in sindikalnem prvenstvu v šahu za leto 1989 je sodelovalo 13 ekip.
Zmagala je ekipa Gorenje I. s 13 točkami, 7. mesto so dosegli s 7 točkami šahisti Gorenja EKO in 13. mesto ekipa Vzdrževanja Gorenja Gospodinjski aparati s 3 točkami.
Mali nogomet
Za prvenstvo delovnih organizad in skupnosti Gorenja v Titove^1 Velenju in Gorenje Mali gospodinjski aparati Nazarje se je phlj' vilo kar 42 ekip, od tega 9 ženski" Tekmovanje v predtekmovalnih sW' pinah se je pričelo 16. marca v RdeC dvorani, kjer se bo nadaljevalo J” četrtkih do 20. aprila 1989. ŽensK" tekmujejo v eni starostni skupinj moški pa v skupini A z 21 ekipai* skupini B s 7 in skupini C s 5 ekip3' mi.
Izlet na Boč
Planinci Gorenja se bodo to nedd' jo, 2. aprila, ob 7. uri od dvorane odpeljali proti Poljčanov in se nato povzpeli na 980 m visO vrh Boča.
Z vrha je lep razgled na Pohorje, Siv venske gorice in tudi na Donačko 9°' ro. Pod kočo raste posebej za BO3 ( značilna zaščitna velikonočnica. Z3 ( ta izlet, ki bo le ob lepem vremenu,n potrebna posebna planinska oprem3
Malica
Dietna	:
Dušena govedina, šir. režah0 Rižota, solata Piščančja obara, pecivo Štruklji, čežana
Navadna
Četrtek	Dušena govedina, šir. rezanci
Petek	Rižota, solata
Sobota	Piščančja obara, pecivo
Ponedeljek	Vampi po tržaško ali
svinjski paprikaš, jabolko Torek	Ocvrt sesekljani zrezek, solata
Sreda	Kare v omaki, dušen riž
Četrtek	Krompirjeva omaka, safalada
Pri nabavi živil imajo v tozdu Gostinska enota včasih težave in takrat morajo spremeniti tudi jedilnik.
Sesekljani zrezek, solata Pečen piščanec, dušen riž Krompirjeva omaka, hrenov™
INFORMATOR, list za obveščanje delavcev delovnih organizacij in skupnosti Gorenja v Titovem Velenju' . Gorenja Mali gospodinjski aparati Nazarje in Gorenje Naravno zdravilišče Topolšica. Družbeni organi: IZ’ '■ dajaleljski svet. Ureja Uredniški odbor - Glavni in odgovorni urednik: Hinko Jerčič. Izhaja tedensko. N3’ klada 9650 izvodov. Grafična priprava, tisk in odprema: REK DO Tiskarna Titovo Velenje. Oproščeno pf0' metnega davka po sklepu 421-1/72 z dne 23.1.1974. Poštnina plačana pri pošli Titovo Velenje.