PtiluiM platen« .* ' V « or . jiasi. kv,y»fp i.jabljaaa. H. juuri« 1941 bu m : 'b 7 ■ ■ mpn.rmi . leto M dii — PttetU ral.: LfiUfui litK — MoImt m Traiaa« iftastesVinsfe .rt«ai?'«.»ra «i^r«»aiB i£_ Ha«***'**« - UU I - Sl. 1 OillOV fl£ jUh/UMt I.j53ilAafl(iiCji i3iiOV U k dia, M pol lata 80 dia, w rae leta •_____________________ __________________________________ Oglati pa tarifa — lakaja vsakega 1., 11. ia tl. r bhni — Tinka tiakaraa M. V lainejitve «a th Hraratia ▼ LjiMjaai / « -j H i~K ’ >y'{. L»ft. f Stari in mladi Centralistična zakonodaja Mladina v deški dobi naravnost ljubko smešno skuša posnemati odrasle. Tedaj Vladina kar ne more dočakati, da bi bila odrasla, in zato ima za vse značilne lastnosti odraslih kar pretirano spoštovanje. Ko pa mladina popolnoma doraste, se pokaže nov pojav. Mladina hoče postaviti in potrditi svojo laptno. značilno podobo in jo hoče kar najbolj, ločiti od ppdpbe starejšega rodu. Zato poslane ravno nasprotno silno kritična naproti starejšemu rodu. Z ostrim pogledom odkriva nj,egove napake in slabosti. Tedaj nastane,.stiska ali odlo-6ilni boj med mladini in starimi. V tej dobi. posebno postane ypflj|anje razlika med dobrim Janezkom, in toud*w>JJin\ Mihcem; Dobri Janezek, navadno, ni. dober jz dobra-ta, ampak iz šibkosti volje Jn. podpovpreč-OOsti v pft»umu. Hudobci Mihec je trd preh »»-vjsgojo »radi-tega. k«f le v začetku moC* »a osebnost postane nekak poskusni .kamen a1 vse napake pri vzgoji in jo v mladeniški dobi najhujši sodnik starejšega rodu. Znana je ostra izjavalvaiia Cankarja o do* brem Jfaneiku.);•«• »*«. * ***■■ *** r ^iftai^dih in V dobah,' kadafjje živfjfe-»jfc naroda v zdraveifi. 'napfedkii, se^ra-sprotjii' iped dveipa ro&ovcjma' izl&Vhavajo nesreče in brez hude stiske. Starejši da nUajš.einC ^ VpUva & svtojo rttadiik časih, kadar starejši rod pod kritičnim tehtanjem mlajšega rodu ne obstane, ali kadar mlajši rod pride iz preslabe šole in vzgoje, P^ nastane huda ^riaa. V slovenskem javnem življenju imamo za seboj že nekaj takih kriz. Prva kriza je iz Bleiweisove dobe znana kot boj med Starpslovenci in Mladoslovenci. Tega boja ne bomo. popisovali, ker mora biti vsakemu iKobsažencu kolikor toijkp, ^pan.JPcitein je znan boj med tako imenovanimi mladimi in Starimi v SLS pod dr. Šušteršičem* V liberalni stranki so mladini pod vodstvom dr. Žerjava vodili podoben boj proti staremu dr. Tavčarju. V slovenski literaturi je najbolj znan boj svoječasne mlade Modeme proti »armadi« Antona Aškerca. Sedaj sicer ni naravnost napovedane vojne med mladim in starim rodom, vendar ne moremo reči, da je razmerje med obema rodovoma ravno zdravo in dobro. Kaj more naš sedanji starejši rod iz svojega bogastva predstaviti kritični mladini? V pogledu svetovnega nazora je že v dobi Ivana Cankarja izrojeno svobodomiselstvo hiralo nepretrgoma naprej in je danes za vsak odkrit boj popolnomia nesposobno, zato pri nas kakega svetovno-nazorskega kul-tprnega boja, ki naj bi nudil; priliko za merjenje duhovnih sil, sploh ni, namesto odkritega boja se kaže samo tu pa tam kako zaplotarsko zbadanje. Ker naš verski »Trgovski list« opozarja na edinstveni način, kako se pri nas razglašajo zakoni oziroma naredbp z zakonsko močjo, jn pravi med drugim: Dokler so se izdajali zakoni, ki so se predaha tirali v skupščini ia nato tudi v senatu in ki so bili sprejeti Sele po tretjem čitanju, je bila javnost navadno zadostno informirana o novem zakonu in ta je zato tudi lahko takoj stopil v veljavo. Poleg tega pa so včasih važnejši zakoni imeli vedno, tudi prehodne določbe, da se je dalo nekaj časa, da se more pripraviti vse potrebno za izvajanje zakona. Sedaj je vsa naša zakonodaja v znamenju naglice. Komaj da se’katera uredba podpiše od ministrov, že se tudi objavi in že tudi stopi v veljavo, pa čeprav je tako pomanjkljiva, kakor je bila n. pr. uredba o kontroli izvozu lesa. Ta uredba je čez noč predpisala za izvoz lesa nova potrdila, ki jih pa Se nihče ni izdajal. Nasledek tega -je bil, da je nova uredba! ki naj bi napravila red v lesnem izvozu, napravila rsvno nasprotno nqjvečji nered. Ves njen učinek £ bil ^av iu prav ta, kakor da se je glasila glavna i*2£5!jo uredbe 8 talt(> ljivo naglico, je .tem boli potrebno, da Je M* kaj žaea med objavo uredb« in njenim uveljavljenjem. V tem času je mogoče .vsaj. glavne napake uredbe popraviti, f4a bo vsaj kolikor toliko izvedljiva. Z ozirom, na prakso, .ki vlada danes in po kateri se ..niti- v najbolj kočljivih gospodarskih stvareh ne slišijo gospodarske organizacije, ial ni mogoče pričakovati, da bodo nove. uredbe res v.,vsakem. oziru dobre. Nasprotno je treba k^r .raEunat}. s njihovimi napakami, Zato pa i« tudi tem bolj potrebno, da vse te uredbe ne stopijo kar takoj v veljavo. To pa morajo zlasti gospodarski ljudi« zahtevati ie ii drugega razloga. Vse sedanje uredbe posegajo vedno.'bolj globoko v gospo-darsko iivljenje. Morale bi biti zaradi tega ie prav posebno premiSl jeno sestavljene, ker morejo sicer povzročiti v gospodarstvu silno škodo. ' Poleg tega pa vsebujejo te. uredbe tudi predpise za gospodarske ljudi in podjetja, ki jih Morajo ti takoj začeti’ izvajati. Dostikrat se nalagajo na ta način podjetjem dolžnosti, ki jih ta tudi pri najboljši volji ne morejo pravočasno izvrSiti, ker je bilo sploh čisto nemogoče, da bi za le predpise pravočasno zvedeli. »Službene novinec pridejo -gospodarskim ljudem v Sloveniji-, .ttidi šole dva in tri; dni po njih izidu v roke, gospodarski ljudje pa bi ie morali ta dva ali tri dni izvrševati* neko dolžnost. To je čisto neinogoča praksa in ljudje imajo pravico zahtevati, da ne nastajajo zanje nobene dolžnosti vsaj tako dolgo, dokler niso mogli dobiti »Službenih novin« ti roke. Se bolje in pravičneje pa bi bilo, da bi vsaka nova uredba veljala za vsako banovino šele takrat, kadar jo objavi službeni list dotične banovine. Zakaj pa imamo slulbene liste? In še na neko pomanjkljivost uradnih objav je treba opozoriti. Gre namreč za izraze. Ti se objavljajo vedno le v srbščini. V zadnjem času, ko se objavljajo razrie gospodarske uredbe, povzročajo ti izrazi velike težave. Tako n. primarno ^v ■slovenščini, dva besedi za sjrbskp: koža. Koža pomeni v srbščini kožo in usnje. Ct* je torej objavljen v originalu le srbski izraz, nastaja nejasnost. Zato bi bilo potrebno, da se vsaj v, oklepaju dodaja pri vseh imenih predmetov tudi slovenski izraz, da ne,bo nejasnosti. * ' ■* * K tem izvajanjem bi mi dodali, da bo pač zakonodaja šele takrat res v živem stiku z našim gospodarskim in družabnim življenjem, kadar bodo prizadeti imeli priložnost, da tako sami neposredno kakor tudi posredno po svojih zastopnikih vsak zakon korenito preuče. To. pa, je mogoče samo na demokratičen način, to se pravi, vsak nameravani novi zakon se mora najprej v načrtu predložiti tako javnosti kar. kor svobodno izbranim zastopnikom ljudstva,, da se more od vseh strani obravnavati in preučiti. Stvarno obravnavanje pa seveda mogoče samo ob svobodi besede in zborovanja. Kar se tiče samo srbskega besedila zakonov, pa moramo reči, da nikakor ne smemo biti zadovoljni, da bi se samo v I 1« v J oklepajih tu pa tam kakšna beseda razložila tudi po slovensko. Tudi zgolj .praktično pe bi mogla dati taka razlaga posameznih besed poroštva za razumljivpst celotnega zakonskega besedila. Ne glede na to, da je vsaka beseda zmeraj nekaj živega, ki se, le poredkoma popolnoma krije z zmi-selno podobno besedo drugega jezika, bi bili v tem primeru tudi preveč odvisni od subjektivne presoje dotičnega poročevalca ali .prevajalca. In prav često niso važna samo imena predmetov, ampak še vse bolj druge besede. Zato..Slovenci ne bomo odstopili od ,svoje zahteve, da se celotno be? sedilo vsakega, zakona razglasi obenem tudi .v. slovenščini, in da je seveda za nas samo, tq besedilo avtentično. Ta zahteva je tudi naša pravica,, sloneča na . ustavi, ki izrečno določa enakopravnost slovenskega, hrvaškega in srbskega jezika, sloni razen tega tudi na državnem aktu zedinitve, ko smo se kot enakopraven narod svobodno združili s Hrvati jn Srbi v eno državo. f;v. V,/ • Tri državne oblike a 't r v ten > ••»‘I j. '/-;•> ff- V v'* »Ljudstva ae morejo la «al« -aaatiti drago od driitft, ▼. »Mita mora vaaka idatela sama prestati bridka *»' k utaje neprimerne ^reditve.* ... ■: . O. de R*ynolji gjede slovenskega narodnejga poj- tekmeca, se izživlja v srditem sektanskem movanja prvič jasno izbojevan že med Vra- boju in v izrabljanju svoje moči za politično inoč, kar mu seveda znatno škoduje. Pravega političnega programa sploh ni, razen ako naj se imenujeta obe praktični vodili : iz roke v usta in kakor kane politični program. Ker torej ni političnih programov, ki naj bi privabili političnim strankam pripadnikov, je treba nadomesiila, ki ga daje svetovni nazpr. jPri nas je prav težko najti človeka, ki bi ypdel natančno povedati, kako se razlikujejo programi posameznih poljtičnih strank, vsak pa ve, da se razei^, velikega števila oportunistov razlikujejo med seboj po svetovnem nazoru. Tako pri nas vrši svetovnonazorska razlika ' ‘--f ‘ir • žave je izrazito centralističen... Nad vsem vlada centralizirana organizacija, ki skuša mehanizirati, vse človeško življepje, čjove-ka spreminja v stroj in. daje gospodarski, Ivami strani , vs precenjevanju samega., sebe misiji tn< centralizem, da more »organizirati i življenje ljudstva« izza* uradne mize, kakor se ' regulirajo številne postaje moderne elektrarne iz stikalne centrale,. Čeprav , je v sami Veliki industriji to načelo — zraslo V'Ameriki in od tam preneseno —- že davno šlo preko svojega viška, vidi . še vedno marsikdo ideal v taki izgradnji državnih funkcij. In ker take tendence rade izkoriščajo zunanje-politične in - gospodarske stiske' za pretvezo in svoje opravičilo, ne moremo nikdar dovolj opozarjati nato nevarnost,« pravi Švicar Neergaard, Kakor si prva in druga oblika nasprotujeta, imata skupno korenino. »Dejansko je liberalizem izrekel: osnovno načelo totalitarne države davno prej, preden je obstajal sploh kak fašizem«, pravi ,Dawson — kajti »množica prinaša na svojih ramah diktatorja«. Namesto enakosti pride »izenačenje« ljudi, ki so si enaki v tem, da so popolnoma brezpravni nasproti aparatu, ker vsi so samo sredstvo za neke načrte. Do najvišje oblike se je povzpel ta mehanistični kolektivizem v Rusiji. Tretja državna oblika, ki se je. izognila vsem napakam in nasledkom individuali-stično-liberalnega in kolektivistično-totali-tarnega sestava, je organska demokracija, kakor jo predstavlja Švica, o kateri pravi dr. Neergaard: »650 let dokazuje nepobitno dejstvo, da je tu državna oblika, ki je preživela vse druge, na še tako lepih idejah sezidane.« V čem so prednosti švicarske zavezniške državne organizacije? O tem nam priča predvsem njena zgodovina sama, pa tudi bogata in kritična literatura, ki se še vedno .množi. (Pri tem naj mimogrede omenimo, da kaže danes v vsej Evropi prav. Švica največjo duhovno |razboritost in da prav Švicarji izdajajo dragocene knjige o vprašanjih našega časa, medtem ko marsikje poznajo samo neumno propagando, ki ne dosega duhovno niti stopnje brošuric.) Da imenujemo samo nekaj imen: poleg že nekaj citiranega Neergaar-da G.- de Reynolda, O. Bauhofer-ja, E. Lohner-ja, H. Hubra, E. K or rodi-ja, H. Ritzla, H. Ba,uei;-ja itd,, , ... ,M , . t- MŠvicarji radi rabijo za svojo državno organizacijo besedo »organokracija«, »organska«, da ločijo svojo demokracijo od demokracij, kakor smo jih poznali v srednji in zahodni Evropi, posebno od francoske, 2 — at. 8. — 1941. SLOVENIJA ki je bila centralistična in zato prebiro-kratska. Z organskim ustrojem poudarjajo tudi svoj federalizem. Tako pravi Neer-gaard: »Organska državna oblika je edina, ki se da res dosledno izvesti, ne da bi se sprla z življenjem. Nasprotno, kolikor dosledneje se izvede, toliko bolj odgovarja zahtevam življenja, toliko daljnovidnej-ša in realno politična je v najboljšem pomenu besede. In na kolikor višji stopnji se izvaja, toliko bolj se približuje zahtevam krščanstva. To je »krščanska državna oblika« (die christliclie Staatsform) ali kakor pravi G. de Reynold: »Federalizem je namreč tesno navezan na krščansko pojmovanje človeka«. Krščanski duh preveva to organizacijo, kar tudi simbolično izraža švicarska zavezniška zastava. »Zato pa sta cerkev in država tudi ostro ločeni, kakor pripadata že njuna osnovna ustroja različnima svetovoma.4 Švicarska državna organizacija, poudarja Bauhofer, »je organsko načelo ustvarjajoče moči«, ki sloni na volji do skupne usode« ali kakor pravi Neergard: »Individualistična državna oblika ima velike prednosti, ki jih centralistična oblika ne more imeti. Ta pa je zopet v mnogo ozirih sposobna za dela, ki jih prva ne more ustvarjati. Organska državna oblika je pa v srečnem položaju, da združuje obe prednosti in sicer ne kot gnil kompromis, tem-vep v polni izmeri obeh strani, kajti ona omogoča razvoj svobodne osebnosti in izredno raznovrstnost, pri teni pa ustvarja strnjenost, enotnost, skupnost in omogoča največjo delavnost.« In »vprašanje, ali je važnejši del ali celota, je pri organski izgradnji popolnoma brez smisla ', ker ne delajo drug brez drugega. Osnova te državne strukture je svobodna občina. Vsaka od 3000 švicarskih občin si je dala postave in obliko, kakor je vsaki najbolj odgovarjalo. Niso se uredile po nekih centralističnih direktivah. Vsaka švicarska občina predstavlja v sebi • zaokroženo enoto, ki izpolnjuje v največji meri vse funkcije skupne organizacije ljudi. Samo funkcije, ki se ne dajo izvrševati v majhnem okviru, se prenašajo na prvo bližnjo višjo organizacijo, na okraje in kantone. »Tako prehaja manjša oblika v večjo.« In kantoni imajo spet svojo samostojnost in s tem tudi odgovornost nasproti celoti. Kantoni s svoje strani pa spet odstopajo zvezi funkcije, ki pripadajo višjemu telesu. Tako raste švicarska državna organizacija od spodaj gor in je nič ne mrtviči od zgoraj dol. In ta federalizem je za nje svetovni nazor, kakor pravi francoski Švicar Reynold, kajti »načelo federalizma ni politično, temveč socialno: vsaka zavezniška občina, foederatio, je najprej zadruga«. Ker je vsakdo udeležen v zadrugi, ker je vsak navezan na delo v svoji občini, sloni avtoriteta, ki je potrebna svobodi, na zaupanju. In zato tudi ne odloča golo število glasov, temveč se upošteva in pride do izraza sposobnost posameznih občanov. Večina in manjšina se spopolnjujeta, kakor pravi Bauhofer: »Manjšina mora hoteti moč celote, da lahko živi kot samostojen del, in večina mora hoteti samostojnost delov, da ohrani notranjo moč celote.« Druge državne oblike so bile samo prehodne stopnje. Švicarska se je ohranila skozi G50 let, ker v nasprotju z obema prvima državnima oblikama odgovarja edino ta življenju samemu, ali kakor pravi Neer-gaard: »Organska državna struktura ni že v začetku dogmatiziran program, temveč naloga za nešteto rodov, ki morajo prede-lavati vedno nova delna vprašanja. Ona ravno ni dogma, temveč življenje.« Zato pripada njej tudi prihodnost. In rami naši pismarji in osrečevalci človeštva bi storili pametneje, da se seznanijo s to državno obliko, ki je iz življenja zrasla in ki je bila v življenju preizkušena ter se stalno spopolnjuje, kakor pa da nam skušajo vbijati v glave neprežvečena modna gesla o korporativizmu, stalinizmu in podobnih izmih. Seveda, če bi to storili, ne bi bili več to, kar so — neinteligentni agitatorji in prepisovalci nerazumevnih dogem in ideologij, ki so si vse enake v tem, da si vsaka prilašča patent edine zveličavnosti, medtem ko so vse skregane z življenjem. In kolikor bolj je skregana z njim, toliko nasilnejša je. —kr— Vojna in politika »Poenotiti ne pomeni združevati, centra-lizirati ne pomeni koncentrirati, centralizirati se pravi tudi podirati.« E. Lohner Italijani in njihove nezgode, Italijani so imeli v zadnjem času poleg nezgod v Albaniji tudi nesrečo v Libiji. Angleži so javili zadnje dni zavzetje Bardije, v kateri so ujeli nad 30.000 mož. Ob tej priliki so italijanski časopisi soglasno pisali, da volja italijanskega naroda za vojno in prepričanje o zmagi ni prav nič prenehalo. Njihovo prepričanje o zmagi se opira na tri stvari. Prvič Italijani še Vedno neomajno zaupajo v Mussolinija, ki je toliko let s takimi uspehi vodil usodo Italije. Drugič Italijani vse dajo na skromnost, vztrajnost in potrpežljivost italijanskega naroda, ki bo znal razumeti, da vojna ne more prinašati sam prijetnosti, ampak lahko vsak čas prinese tudi prav neprijetna presenečenja. Tretjič pa se zanašajo Italijani trdno na zvezo z Nemčijo, ker je Nemčija izjavila, da ima italijanske uspehe in neuspehe tudi za svoje. Nemčija in Francija. V razpoloženje francoskega naroda je nekoliko posvetila razsodba, s katero je bil častnik francoske armade oproščen hudodelstva veleizdaje, dasi mu je bilo dokazano, da je nagovarjal vojake, naj se pridružijo de Gaullu, z utemeljitvijo, da je izkazal svoje junaštvo v vojni kol vojak in poveljnik. Kdor računa s Francijo, mora računati z zasedeno Francijo, s Petainom, Weygan-dom, pa za vsak primer tudi z de Gaullom. Tako računajo tudi Nemci, ki imajo za take stvari dober pogled. Anglija in Amerika. Vedno pogosteje se vrste govori prezi-denta Roosevelta. Ti govori so vedno bolj odločni. Roosevelt obeta vso pomoč in se predstavlja kot branilec demokracije. Videti je, da hoče igrati v tej vojni precej podobno vlogo, kakor jo je v prejšnji njegov prednik Wilson, ki je s svojimi govori in ideologijami več storil za polom Avstrije in Nemčije kakor kateri koli poveljujoči general. Istočasno Zedinjene države Severne Amerike vneto in smotrno poglabljajo svoje zveze z latinskimi republikami Južne Amerike in tako stapljajo vso celino v eno enoto, s čimer bo seveda pridobila Anglija, kateri bo pripadala potem vsa celina kot ozadje. Ameriške priprave. Zdaj, ko se je Amerika po Hooseveltovih govorih »ob peči« in na kongresu popolnoma nedvoumno postavila 'ob stran Velike Britanije in zoper države osi, je tem bolj zanimivo, kaj hoče storiti, da bo po eni strani izpolnila dano besedo, po drugi pa da bo tudi sama pripravljena za vsak primer in sleherno mogočost. Amerikanci so rojeni organizatorji. Samo ta organizacijska sposobnost jim je dala, da so v razmeroma kratkem razdobju odkrili in gospodarsko organizirali svojo velikansko celino. Tudi v svojih vojnih pripravah niso prav nič ma-lotni. Večkrat smo že poročali o pravljičnih zneskih, ki jih dovoljuje kongres svojemu predsedniku za oboroževanje. Res pa je po drugi strani tudi to, da preureditev ameriške industrije za vojne namene še ni končana. Marsikaj bo še treba storiti, uredili in organizirati, prtsden bo mogla delati s polno paro. Zato tudi angleški listi, angleški politiki brzdajo neučakanost svojega naroda, ki bi hotel videti hitrih uspehov: treba je še čakati, da stvar dozori, potem pa bo nastopila ameriška proizvajalna sila »kakor plaz«. Pred kratkim je ustanovil predsednik Roosevelt nov urad za vodstvo oborožbene-ga proizvodstva. Njegova naloga bo, da vodi velikanski oborožitveni načrt Zedinjenih držav in da obenem zagotovi oborožitveno produkcijo za Veliko Britanijo. Predsednik obrambnega odseka Knudsen je bil imenovan tudi za ravnatelja novega urada. Knudsen je znana osebnost v ameriški težki industriji, vodil je veliko avtomobilsko podjetje General Motors in z velikim uspehom tekmoval s Fordom. V tej tekmi je pokazal prav posebne organizacijske sposobnosti, zato je razumljivo, da je Roosevelt ravno njemu poveril nalogo, da organizira tudi vojno industrijo. Njegova sposobnost je prestala že takoj v začetku težko preizkušnjo, ko se mu je posrečilo, pridobiti tekmeca Forda za sodelovanje. Novemu uradu pripadata tudi vojni tajnik Stimson in mornariški tajnik Knox. Razen tega je bil imenovan vanj še za- . stopnik delavstva Sidney Hillman, kar odgovarja ljacfclu Rooseveltovega Ntew Deal-a. Urad bo smel sklepati brez glasovanja o stvareh, glede katerih so si njegovi členi edini. Smel bo vzeti celo v državno upravo taka zasebna podjetja, ki bi iz kakšnega razloga odpovedala pri izvrševanju oborožitvenega načrta. Navzočnost vojnega in mornariškega tajnika v'tem uradu pa pričata o tein, da bo lahko samostojno Sklepal tudi o čisto Vojaških stvareh, pri čemer bo imelo poglavitno vlogo vprašanje preskrbe Velike Britanije z orožjem, posebno pa še odstop ameriških bojnih ladij in letal Angležem. Že]je in stvarnost jr- Celjski tednik »Nova doba« je v svoji lanski 52. številki zapisal te-le zanimive in značilne besede: Eden izmed osnovnih instrumentov na.jvežje slovanske avtoritete, preko katere se pojmuje ideološko-politična organiziranost, je slovanska politika s svojimi načeli. Kadar bodo načela slovanske politike, ki sedaj ne obstojijo niti kot doktrina niti kot realnost, poslala vsebina politike vsakega slovanskega naroda, ne bo več mesta za konflikte. Besede so neke vrste ugotovitev in priznanje obenem. Samo hudo nelogično se mora zdeti vsakemu, da »Nova doba ? potem, ko je kratko in malo spoznala in ugotovila, da ne obstoji noben nauk o načelih slovanske politike, že takoj v naslednjem stavku predpostavlja tak nauk, ker celo izvaja iz njega vsakovrstne vidike in zahteve, ko pravi: Samo z vidika slovanske politike in njenih načel lahko pravilno ocenimo problem južnih Slovanov. Južnoslovanski problem ni izjema, temveč je pravilo v zgodovini slovanskih vprašanj. Občestvo južnih »Slovanov — Bolgarov, Srbov, Hrvatov in Slovencev — živi v podzavesti in krvi, toda večkrat je bila ta kri prelita v bratomorni borbi. Občestvo južnih Slovanov je bilo vedno želja najboljSih ‘Srbov, Hrvatov, Slovencev in Bolgarov, a v dvajsetih letih po koncu prejšnje svetovne vojne kljub teinu ni prišlo do njegovega uresničenja, Ikljub skupnemu poreklu, veliki sličnosti jezika, splošnim kulturnim vredrtotarti (junak srbskega epa kraljevič Marko se pojavlja obenem tudi kot junak bolgarskega epa) in kljub očitnim skupnim koristim. Proti teinu delujoče sile, tuje kakor domače, so bile in so še vedno premočne. Nadalje zatrjuje »Nova doba , da se razvija zgodovina »v smeri ustvarjanja velikih blpkov, ki temeljijo na skupnosti političnih in gospodarskih ciljev in na skupnosti kulturne bodočnosti ob naravnem jezikovnem in krvnem sorodstvu . Iz vseh teh navedkov pa sledi, da vendarle izhaja ravno »Nova doba« iz močno določene »doktrine«. Samo za toliko ji lahko brez skrbi pritrdimo, da tista od nje in drugih razglašena načela niso postala ..stvarnost. A, prav* škoda je, da ni' :>Nova doba« malo več spregovorila o vzrokih, zakaj niso mogla postati'stvarnost,, fcprav bi bilo ravno to ugotavljanje najbolj: koristno delo za vsakega, ki govori o slovanstvu ih njegovi vzajemnosti. Zakaj človdilč' bi rekel, da se morajo ob vsaki-pomanjkljivi skvari raziskati najprej vzroki te pomanjkljivosti. Potem bo pa treba najprej misliti na to,, da se odstranijo ti ovirajpt' vzroki. Šele nato bo mogoče govoriti 0 stvarnih podstavah za slovansko vzajemnost. Kdor bi delal drugače, bi bil podoben zidarju, ki se mu je en vogal stavbe nagnil, ker je bila vklada preslaba, pa bi kljub temu zidal hišo naprej. Taka stavba gotovo ne bi imela stanovitnosti. In neiZ' ogibno velja isto tudi za politične tvorbe, pa če so še tako zaželene. Md smo svoje stališče v tem pogledu res že. dovoljkrat razložili, Zadnjič y razravn«-vanju ž »Gorenjcem v zadnjilanski številki. Ne more biti vzajemnosti med Slo-vanci, pa tudi med drugimi narodi n6, do-kler ne bodo močnejši med njimi za vselej opustili misli na hegemonijo nad manjšimi in na njih izkoriščanje. Zato ne mislimo spet kedaj ponavljati res že davno dognanih stvari. Samo na neko popolnoma napačno trditev »Nove dobe« hočemo opozoriti, ko namreč govori o velikih blokih, ki da slone tudi »na naravnem jezikovnem in krvnem sorodstvu«. Le kje je »Nova doba« zagledala tak blok, da g8 nam je na mah predstavila kol svoje zg«' dovinsko spoznan je? Mi ga prav nikjer >lC vidimo, še celo tam ne, kjer gre včasij* dejanski za isti narod po jeziku in krvi-Še manj je pa mogoče govoriti o njem tan1’ kjer gre samo za neko jezikovno in krv*10, sorodnost, kakor na primer med Roma0’ (Francozi in Italijani!) ali med German' (Nemci na eni, Angleži, Holandci, DanoH Norvežani na drugi strani!). Pač pa je mogoče prav resno govoriti o velikih blokib. ki se tvorijo brez ozira na jezikovno in krvno sorodnost, kakor na primer: Pa°' amerika. A še prav posebno stoji nasproi' vsem tem željam ip trditv.aifl in nauke1" dejstvo, ki ga je že tudi »Nova doba« sa' m a opazila in poudarila v svojih poroči'''1 in razmotrivanjih oi sedanji vojni, dejstvo namreč, da je velikobritansko vladarstvo v tej vojni pokazalo prav izredno mofno povezanost svojih dominionov, kljub tem11' dia se v narodnem pogledu deloma celo precej razlikujejo, kljub termi1, da' so teritorialno močno vsaksebi, kljub temu, da so dejansko neodvisne države, ki jih središče ne more prisiliti k nobenim med' narodnim zaveznostim in seveda tudi v vojhe ne. Tudi o tem smo mi že večkra' ili dovolj izčrepno pisali, da se nam reS ne zdi, spet ponavljati znane stvari. Kaj & bi tudi »Nova doba« lej stvari šla inf>l° bolj do dna? Dosegla bo s tem na vsak način, kadar bo spet pisala o slovanskj vzajemnosti, da bo njena »doktrina« bolj življenjska, in zaradi tega že sama po set*1 izpolnila zahteve, ki jih stav? stvarnost P°' litičnega življenja na vsakega izmed n«0- ZAPISKI Ali ni malo spodrsnilo? Novoletna »Delavska pravica« ima načelen uvodnik »V novo leto, v novo dobo«, pod katerim je podpisan urednik — pa iie z imenom. V tem sestavku sta za nas zanimivi dve ugotovitvi. Izrecno ugotavlja najprej, da bi bilo nespametno govoriti o nekih posebnih slovenskih ciljih ali nalogah. Torej izpoved čistega internacionaliz-ma. Druga ugotovitev je, da so majhni in kratkovidni računi tistih, ki vidijo rešitev slovenskega naroda v zmagi enega ali drugega tabora v sedanji vojni, ker bo nujno prišlo do diktature proletariata. Jasno je, da misli člankar na nujnost svetovne revolucije in da stavi vse na to karto. Ker vemo, da je doslej krščansko delovno ljudstvo, kot čigar glasnik se predstavlja »Delavska pravica«, med vsemi delavskimi organizacijami najbolj odločno zastopalo slovensko stališče in se je vneto borilo proti izključitvi iz katoliške skupnosti, menimo, da s tem glasilo, katero smo šteli za zvestega sobojevnika v boju za slovenstvo in demokracijo, ni dokončno zapustilo bojišča, ampak da je to samo neroden spodrsljaj. ■ - ■ ... n - Združena delavska strokovna zveza Jugoslavije razpuščena 31. lanskega decembra je vlada razp11' stila socialistične strokovne organizacije [vsej državi. Zato je bila razpuščena tud* Strokovna komisija za Slovenijo z vsem priključenimi društvi v Sloveniji. Predsed' bik Strokovne komisije je bil zadnja l®ta do razpusta g. Ivan Mlinar, poznan socia' listični časnikar. »Slovenec« je ob razp11' stu izrazil upanje, da se bodo sedaj dela'1' ci organizirali v Jugorasu ali pa pri Na' rodni zvezi, ker jih ne bo več oviral tef°r socialistov. ^ Draginja tu in tam V Švici so podražili sladkor. Zdaj stafl0 tam 70 stotink, to je po sedanjem tečaj1! ravno 7 dinarjev. Tudi v Švici niso b* ljudje ravno preveč navdušeni zaradi dražitve, čeprav je življenjska raven švica^. skega ljudstva najvišja v Evropi. Toda 1>S \ in politiki so poučevali ljudstvo, da je P9.1 ta podražitev neizogibna v ča^ih, ko je šv* Poravnajte naročnino f ca od vseh strani obdana od vojskujočih ... držav In dejansko skoraj odrezana od s ve tovnega prometa, saj nima nikjer dostopa do morja. Posebno pa so kazali na to, da je drugod sladkor še mnogo dražji. Švicarsko ljudstvo je tako to podražitev sprejelo. Po čem je sladkor pri nas, to vemo. In tudi to vemo, da ni življenjska raven našega ljudstva med najvišjimi v Evropi, ampak Wed najnižjimi. Še en odmev Koroščeve smrti »Bodočnost«,' glasilo slovenskih nameščencev, ki pripadajo Jugorasu, piše: »Dr. Anton Korošec se je ... mogočno dvigal iz svoje sredine in ni ga živega sodobnika pod slovenskim in jugoslovanskim soncem, ki bi ga mogli postaviti ob njegov lik.« Vsi komunisti ne mislijo stalinovski Harry Poli it, bivši glavni tajnik angleške komunistične stranke (ki predstavlja brezpomembno politično skupinico) je v švoji brošuri »How to Win tlie War« zapisal: »Stati ob strani te vojne in prispevati samo revolucionarno doneče fraze pomeni izdajstvo nad vsem, kar so naši predniki v dolgoletnih bojih dosegli proti kapitalizmu.« Zato je moskovska ekseku-tiva zapovedala, da se Pollit izključi iz komunistične stranke. Sokol na Hrvaškem in pri nas O Spkolu piše »Katolički tjednik«, glasilo sarajevskega škofa dr. Šariča, med drugim: V hrvaških pokrajinah med Hrvati sokolstva danes sploh ni. On je dejansko postal danes izključno srbska narodna organizacija, Prav tako kakor Narodna Odbrana in četniki. V hrvaški banovini stopajo v Sokol samo Srbi in samo Srbi mu dajejo ton. On je postal na Hrvaškem branilec srbskih koristi. In to dokaj izpostavljen in napadalen branji ec.: ■ tako da le banska oblast razpustila župo Knin— 'Split. Tudi Sokol v Sloveniji je.bil doslej vsaj po večini svojih udov jugoslovenski, to še pravi velikosrbski. Vemo dobro, da dobršen’ del slovenskih Sokolov te politike ni odvhraval, da je hotel vztrajati' na- stareib sokolskem programu demokracije in slovenstva. Dobroi bi bilo, 60.bi se ti .zganili in da ne bi čakali, da jih dogodki prehite. Danes je Sokol organiziran strogo centralistično, celo poveljevalni jezik je tudi za slovenske Sokole srbščina. Vsem, ki Vam je obstoj neodvisnega, odločno našega, notranji naši koncentraciji služečega lista pri srcu, podprite nas z rednim plačevanjem naročnine! Ošlak Ferdinand: Spomini na osvobodilne boje za Štajersko in Koroško v letih 1918-1920 (Nadaljevanje.) Kakor mene, je trdo in brezozirno življenje po svetovni vojni tudi marsikaterega mojih soborcev spravilo iz tira. Pri svojem dvakratnem svetovnem popotovanju sem na poedine take življenjske ladje-lomce trčil po raznih zemljah. Naravno, da so najbolj prizadeti tisti tovariši, ki so bili brez premoženja, čas, ko so se dobile namestitve in so se dale ustvarjati eksistence, so z menoj vred prebili s puško in granato v rokah ob naši meji, kjer smo nastavljali svoje glave, da so nasprotniki streljali vanje. Ko smo pa pozneje prišli v civilno življenje, so službe in eksistence bile že zasedene za celo pokolenje in sicer seveda po tistih realistih, ki so imeli roke k sebi obrnjene in ki so nam idealistom prepustili boje za domovino, oni pa rajši preskrbeli samega sebe. Poznejše gospodarske stiske, ki so v spopolnitev naših ne-eksistenc doprinesle še, da je veliko število radgonskih borcev padlo v bedo in pomanjkanje, iz katerega sami ne morejo, domovina ali narod jih pa doslej tudi nista izvlekli iz njega. Mogoče dobimo kedaj od naših zanamcev takrat, ko ne bomo ničesar več potrebovali, k gornjeradgonskemu spomeniku še kje kakšen obelisk ali spominsko ploščo. Saj ni nič novega, če prave zasluge za narod in domovino ljudje cenijo in nagradijo šele po smrti. Jaz se pa vkljub temu pridružim mnenju našega nesmrtnega Si- : Kaj pišejo ^ Razravnavanje med hrvaškimi in srbskimi časniki Glasilo jugoslovenskih nacionalcev »Narodna Odbrana« je namignila, da se zaradi tega v srbskih listih manj piše o vprašanjih notranje politike kakor v hrvaških, ker da je hrvaški tisk favoriziran na škodo srbskega. »Obzor« pravi na to, da sicer ne ve, zakaj nimajo belgrajski dnevniki lastnih sestavkov o notranjih političnih vprašanjih, da pa ve, da se to ne dogaja zaradi strožje cenzure v Belgradu, in meni: Če bi belgrajska cenzura prepovedovala pisali o notranjih političnih vprašanjih, tedaj gotovo ne bi mnogi belgrajski 'tedniki, kakor »Naprede, »Samouprava , »Narodna Odbrana-, da omenimo sanio te, redno obravnavali teh vprašanj, Pri tem je treba naglasiti, da so na primer sestavki tednika »Narodne Odbrane« Cesto tako pisani, da v Zagrebu ne morejo v celoti iziti. To velja tudi za' nekatere druge belgrajske liste, na primer za »Sokolski glasnik« in »Srpsko grudo«. Danes ni hrvaških časnikov, ki bi pisali tako negativno o političnem dejanju z dne 26. avgusta 193!)., kakor pišejo nekateri belgrajski tedniki. Prav tako ni danes hrvaških časnikov, ki bi o mnogih bitnih vprašanjih, ki se postavljajo, med Hrvati in Srbi, pisali tako razdražljivo, kakor pišejo Narodna Odbrana ,, »Šrpška gruda«, in drugi srbski lišti,- 1 Dr. Korošec in politika 6. januarja Glede na neki sestavek Vladimirja Šenka v »Slovencu :,.ki da je skušal pokazati Koroščevo vlogo kot predsednika vlade pred 6. januarjem 1929. v najugodnejši luči, piše »Obzor«: Naše mnenje jh. da je dr. Korošec kol predsednik vlade v tej dobi dobro služil, morebiti tudi zoper svojo voljo, tistim, ki so bili nasprotni preureditvi države, kakor so jo zahtevali zastopniki KDK dr. Mafek in S,’Pribičevič. Nasledki tega so znani. TV ezave bodočih zgodovinarjev Pod lem naslovom piše srbski zgodovinar Slobodan Jovanovič v (pravoslavni) božični številki »Politike«: Po svetovni vojni je nastala stiska demokracije, in to je imelo za enega prvih nasledkov zmanjšanje javnosti v političnem življenju. Z enostrankarskim sestavom so parlamenti, kolikor so bili še naprej, obdržaui,. prenehali biti mesto, kjer se zadevajo različni pogledi in kjer se prinaša vso na dan. Dirigirano časništvo priobčuje samo uradna in poluradna poročila, a taka poročila niso bila nikoli zanesljiv zgodovinski vir. Politična dejavnost se zmerom bolj osrednje v rokah vlade, ki skrbno skriva svoje mona Gregorčiča, ki je zapisal, da bi bilo bolje, zaslužnim možjetn dajati cvetje, dokler so živi, kakor pa šele na grob. Bodeče trnje, ki so ga radgonski Maistrovi bojevniki doslej sprejemali oziroma ga še sprejemajo, bi nas po smrti, položeno na naše grobove, niti najmanj ne pikalo, pač pa nas boli in bode, da so vse, kar smo za narod in domovino storili, ravno tisti, k* v prvi vrsti uživajo sadove našega nesebičnega požrtvovalnega dela, — na vsej črti podcenjevali, prezrli in pozabili. Naš odhod iz Radgone. — Pozdrav tovarišem radgonskim soborcem. Odmev radgonskih bojev je bil tudi na Hrvaškem precej močan. Hrvatje so generalu Maistru poslali cel bataljon pešcev na štajersko, da jih porabi za okrepitev obrambe Radgone. Ker smo pa mi Zeilho-ferjevci medtem radgonsko bitko na vsej črti zmagovito končali, je bataljon karlovškega pešpolka prišel v Radgono, da nas zamenja. Tako se je naša slavna 6. stotnija 26. strelskega ali mariborskega pešpolka na dan 19. februarja 1919. poslovila od Radgone, kjer je zadnjih 15 dni preživela velike dneve, in prepeva je: »Samo da je zmagala šesta stotnija oj celo Radgono!« smo v popoldanskih urah korakali proti postaji, od koder smo se odpeljali čez Špi-lje proti Mariboru, kjer smo se naslednjega jutra okoli 2. ure izvagonirali ter se takoj zopet postavili Maistrovemu poveljstvu za nadaljnje akcije na razpolago. Čeprav imam dober spomin, se danes po več ko dvajsetih letih ne morem več namene in načrte kot državno skrivnost. Ta skrivnost bo ostala v mnogih primerih nerešljiva za zgodovinarje, kakor je bila nerazumljiva za sodobnike. Poleg tega političnega vzroka je še neki tehnični vzrok, ki bo otežkočil pisanje najnovejše politične zgodovine. To je poraba telefona. Danes se skozi ta aparat izvršuje kaj veliko političnih stvari. Od telefonskih razgovorov ne ostaja sledu v arhivu; v razločku s pismenimi listinami oni ne preživljajo svojih sodnikov. Tudi prejšnji politiki niso zmeraj vodili svojega delovanja po uradnih spisih, toda ob pomanjkanju telefona so se mnogo bolj kakor dandanes posluževali zasebnih pisem. Ta pisma, četudi včasih bolj listki kakor pisma, so se pokazala često kot važen dodatek za zgodovino. Danes zamenjuje telefon vedno bolj ne samo zasebna pisma, ampak tudi uradni spise. _ Dopisi----------------------------------- Avtonomije Slovenije (Dopis z dežele.) Ko se je Pašiču posrečilo, da je zagotovil dotok denarja iz vse države v Belgrad s tem, da je dal uzakoniti centralistično Vidovdansko ustavo, je bilo Slovencem iti Hrvatom težko najti pot, po kateri bi priborili v tej državi enakopravnost s Srltijanci. Ko je bil začet boj za enakopravnost, so bili vsi, ki so se bojevali zanjo, izpostavljeni najhUjsemu preganjanju. Tudi diktatura je bila Vpeljana za to, da bi bil ohranjen strogi centralizem in s tem zagotovljeno zbiranje denarja v centrali. Šele ko 'so začeli dozorevati dogodki v zamejstvu in se je začelo razmerje moči preobračati v vsej Evropi, je nastopilo spoznanje, da je nemogoč centralistični sestav,', ki je zanikaval Slovpnce in Hrvate. Tako so Hrvatje 20. avgusta 1939. leta dosegli vsaj delni uspeh tako, da vsaj deloma odločajo v svojih zadevali sami. " Dr. Anton Korošec je bil v belgrajski vladi od 1. 1935. in je bil gotoVor podučen, kako se sučejo stvari med Belgradom in Zagrebom. Slovenci smo bili prepričani, da bomo dosegli vse tisto, kar bodo Hrvatje. Iz okolice dr. Korošca so razširjali med ljudi, da bomo dobili vse kar samo ob sebi. Stranka dr. Korošca je dobila pri volitvah 1. 1938. rekordno število glasov in vse poslanske in senatorske sedeže. Centralistično usmerjena opozicija je bila v Sloveniji popolnoma pobita. Cas je bil, da bi bil do-bojevan z uspehom dvajsetletni boj slovenskega naroda. Stvar se pa ni-.premaknila naprej. Dr. KOrošec je takrat - izrekel stavek »Martinek iz Zagreba, Martinek v Zagreb«. Ta izrek so razumeli ljudje tako, da dr. Korošec ne misli, da .-bi se Hrvatom izpolnile njih upravičene zahteve. Tisti čas je padla tudi izjava dr. Miha Kreka, da ustava ne bo izpremenjena in da se ne sme izpremeniti, dokler kralj, ne bo postal polnoleten ter da je to tako gotovo kakor amen v očenašu. Če je to izjavo podal III • • |1II|HI|I—i JU UllIMghlM I I IT II spomniti imen vseh tovarišev, ki so s svojo hrabrostjo in delom zaslužili, da bi jih omenil. Vzrok pozabljenju ni iskati mogoče v moji brezbrižnosti za takratne doživljaje, temveč v mojem poznejšem dušno in živčno dolga leta ob robu obupa plavajočem »življenjskem čolnu«, ki se je večkrat prevrnil in v katerega sem se le po naključju in s svojo žilavostjo rešil. Dober vojak, In to mirno trdim, da sem vedno bil, je navadno tudi dober tovariš, ki so mu spomini na bojne tovariše sveti. Vse, ki jih v svojih skromnih sestavkih imenoma nisem mogel navesti, prosim, naj tega nimajo za kakšno malitev, temveč naj mi oproste za to, ker sem izgubil svoje zapiske in sem res težko preživel leta, ko se je usoda igrala z menoj kakor sestradan volk s slabotno ovco. Izjavljam, da je 90 odstotkov vseh udeležencev radgonske bitke, brez ozira na ime, zaslužilo vidno priznanje za izpričano hrabrost in dosežene bojne uspehe. Tudi če polpreteklost in sedanjost teh naših zaslug po stari človeški slabosti ne zna pravilno ceniti, imamo zavest, da smo v Radgoni1 storili veliko več, kakor je bila naša dolžnost. Mirno lahko trdim, da bodo zanamci tudi radgonske junake uvrstili med tiste »so-kovače in so-zidarje«, ki so v letih 1918/19 sodelovali pri izoblikovanju, sestavljanju in izgraditvi naše lepe Slovenije in Jugoslavije. V prijetnem spominu na radgonske boje, ki mi bo ostal trajen, pozdravljam s tem vse tovariše-sobojevnike ponosne Zeilhoferjeve posadke, kjerkoli se nahajajo z našim takratnim vojaškim pozdravom »Zdravo«, želeč jim vse najboljše. (Dalje prih.) iui. - št. a. - O dr. Krek s pooblastilom dr. Korošca, ni znano, zoper njo pa se dr. Korošec ni oglasil ter je dr. Miha Krek o^tal v mijiisirskeni svetu in to tudi še potem,'ko je kmalu na to, 26. avgusta 1. 1939., ustava vendarle bila izpremenjena v prid Hrvatom. Slovenski ljudje so izpraševali, zakaj da mi nismo dobili kar sami ob sebi svojih pravic. Dr. Miha Krek je na to pojasnil, da moramo začeti premišljevati, kaj da naj zahtevamo. Od tega pojasnila dr. Kreka je preteklo poldrugo leto. Slovenska ljudska stranka je 15 let zastopala misel avtonomije, Jugoslovanski klub je imel .svoj avtonomistični načrt, ki ga je sestavil dr. Andrej Gosar. Ob smrti dr. Korošca sta dva politična predstavnika poudarila zahtevo za avtonomijo Slovenije. Kje je bil in je še torej plot, postavljen čez pot do avtonomne Slovenije? Pismo iz Slovenskih goric Ko divja v svetu vojna vihra, ki zajema stalno nove in nove kontinente, ko se rušijo preživele vrednote in pojmi, prihajajo na naš narod občutni udarci na gospodarskem in socialnem polju. Od povsod je slišati en sam glas, draginja .. . Družine tovarniških delavcev, rudarjev, zasebnih in javnih nameščencev v mestih in na deželi •preveva ena sama skrb, kaj bo ...? Kakor druge stanove, odvisne od dela svojih rok, in še obupneje prevladuje skrb pred bodočnostjo naš viničarski stan, katerega pretežni del v Sloveniji je naseljen po Slovenskih goricah, kjer se preživlja ponekod samo z vinogradniškim delom in je odvisen popolnoma od delodajalca, medtem ko je drugi glavni del viničarjev navezan tudi na druga kmečka opravila poleg izvrševanja poklicnega dela v vinogradih. Življenjski pogoji viničarjev v Slovenskih goricah niti v normalnih razme rali niso bili povoljni. Mnoge družine so bile od časa do časa izpostavljene na milost in nemilost svoji usodi in volji delodajalcev, medtem ko o socialni zaščiti niti ni bilo besede. Neprenehoma se je dogajalo še/V povojnih letih iri sef dogaja še danes, (ia ,še z viničarjem'ponekod' dela kakor s sužnjem; Značilno je še predvsem to, da -poleg domačih delodajalcev še v večji meri od teh izkoriščajo delovne viničarske moči zlasti v krajih ob naši meji tujci — zamejski dvolastniki, katerim služi naš viničar kot hlapec, , medtem ko od sadov svojega dela ne prejme niti toliko, da bi lahko v zimskem času preživel svojo družino. Sedaj ob Času splošne draginje, ko se že trdnejši kmetje sprašujejo, kako naj gospodarijo v novih razmerah, je položaj viničarjev tem kočljivejši. Beda in pomanjkanje s(a že popolna, vsaj so po večini že zaloge živil izčrpane. Enako primanjkuje obleke in obutve, ker ni sfedstev za nabavo. Vsi viri dohodkov so sedaj po zimi usahnili, in večina je odvisna od tega, kar so si poleti pridelali in pristradali, kar pa je seveda daleč premalo. Vinska letina je bila izmed zadnjih desetih ena najslabših in tej primerno enako slab je bil tudi viničarjev zaslužek. Žitni pridelek je na že tako malih za viničarja določenih parcelah tako slab, da ne zadošča niti za polovico zime. Enako slabo je bilo preteklo letino tudi s krompirjem in koruzo, ki sta veljala venomer za viničarske družine kot glavna hrana. Letos je večina družin v teh panogah občutno prikrajšana. Žalostni so bili za tisočere družine revnih viničarjev pretekli božični prazniki, z žalostjo so dočakale novo leto, ki utegne prinesti za te trpine še več gorja in bede. Letošnje božičnice po obmejnih šolah so bile le v skromno tolažbo revne mladine, ki živi v teh žalostnih razmerah. Vendar pa moramo vedeti, da s še tako izdatnimi božičnicami ni mogoča rešitev bednega položaja ogroženih družin. V tem pogledu je treba prav ob sedanji draginji postaviti primeren jez, ki bo zaustavil nevarnost popolnega obubožanja naših viničarjev. Ni to samo v našo socialno, temveč še v večji meri v narodno korist. Naloga naše socialne zakonodaje bi naj bila v prvi vrsti v tem novem letu, da omogoči našemu revnemu obmejnemu podeželju tvarno pomoč s potrebnim živežem. Rajh J. »Mi smo in bomo vedno vprašali; kaj poreče narod? in naj bi narodovi pooblaščenci še tako modro vpraševali; kaj poreče vlada?« France Levstik v SN 1869,št. 26. SLOVENIJA ■* se slov. reklo:1 >se rtčne razvijati«. Besede, _ ki jih je'bolnik slišal, imenuje G. »žute*c besede« (123.). Neka pacientka »ne vertije zatrdilu zdravnikovemu, ki je .man ž njo< (146., reci: zat. zdravnika, ki še posna t njo). — »Plutova Urša« je avtorju hudo k srcu prirasla; n. pr. »ako se jih priganja«, >da se jo lahko odpusti«, »ko se jo premesti«, >ako se jih zdrami«, da se ga bo usmrtilo«, »pri njih se doseže uspehe«, »da se ga preganja«, »da se ga hoče ubiti«, »ko se ga j,e vprašalo, »da se jih odvedel, »se ga je kopalo«, »da se jih zaničuje« h* še kakih 50 primerov. Latinsko in nemško je: »crteži so bili od nasprotnikov izvedeni«; »take osebe se od ženske izkoristijo« »ko je bil dotičnik od izvedencev izpoznan bolnim« (kak krasen orodnik!). Kompara-tiv »preplašenejši« naj se glasi »bolj preplašen«. Pri glagolu smatrati rabi G. vedno predlog v (naravnost komično): »katere smemo smatrati v degenerirance«, »se more smatrati v ekvivalente, »gostilničar ga smatra v delomrznega«, »moremo smatrati masturbacijo v znak bolezni«, »smatral se je v izvoljenca božjega«, »popis bi se mogel smatrati v sliko teh dveh«; podobno: »bolnik se ni mogel označiti v neodgovomega«-Tudi v sklanjatvi je avtor mojster; n. pr.: pred kratkem, predlanskem, pred dvem» desetletji, sem deloval na temu; rad ima orodnik brez predloga, n. pr. »povodom neke tatvine«, »pričetkom; piše: med in po vojni« (slov.: med vojno in po njej); namestil dajalnika rabi predlog »a: »(bolnik) ugdvarjli poročilom kot na izmišljotine*, nam. za pa v: »ne da bi bil kazal v to ko* ličkaj talenta;«. Nespečnost se nikakor ne more imenovati »brezspanje« (176.). Bese-da‘mržnjk je'nemara zapeljala avtorja,‘uh piše trikrat »deloiririen (prav; delomrzen). Na str. 237. bereš: »Opazujem paralizo med kmetijstvom« (imel je v mislih kmečko prebivalstvo); Hrvatje sb iz glag. smotati zviti) skovali besedo »motks, mi smo jo p® spre je} j; G. piše napačno smodka. »Ustmeno« (prav: ustno) je slab posnetek po besedi »pismeno«. — Naj bo dovolj 1 Lahko bi .navedel še petkrat r tolike napak ** te >>^ijfdne< kpjige, . .; ,, 'y>\ U K J- J fl K' tl L Z W Koncert Lfubljanske filharmonije dne 30- decembra 1040 Pred vsem je treba ugotoviti, da je Ljubljanska filharmonija priredila SO. dec. 1940. simfoničen koncert, na katerem so bila igrana samo dela slovenskih skladateljev. Našim skladateljem in godbenikom je treba pripoznati, da so pokazali dosti samozavesti, poudariti moramo obenem, da se je pokazala pri tej priložnosti spet miselnost, ki je vkoreninjena med delom ljubljanskega občinstva, da so namreč slovenske stvari manj vredne ter da ta del ljubljanskega občinstva išče svoje kulturne in politične vžore zunaj nas šainih. Ta miselnost je sokriva, da neki ljudje niso koncerta obiskali, kakor da bi hoteli pokazati, da domačih glasbenih del nimajo za polnovredne. Prav te ljudi, med katerimi so tudi glasbeno izobraženi, smo namreč opazili pri koncertih, kjer so bile igrane neslovenske skladbe, in prepričani smo, da bi ti ljudje prišli h koncertu, na katerem bi bila izvajana dela drugih kakor slovenskih glasbenikov, čeprav bi bila po kakovosti slabša, Čuditi se nam seveda ni treba, ker smo sami doživeli, da so trgali iz šolskih knjig Cankarjeve sestavke za to, ker so poveličevali slovensko zemljo. Mi pa, ki nam je slovenstvo aksiom,, kakor je Hrvatom hr-vaštvo, Srbom pa srbstvo, želimo, da bi slišali še več takih koncertov, na katerih bi spoznavali slovensko simfonično ustvarjenje in z njim dokazali pred svetom vero v sebe same. Iz umetnostnega stališča moramo reči, da slovenske simfonične skladbe, ki so bile igrane na koncertu Ljubljanske filharmonije 30. dec. preteklega leta, ne zaostajajo za tistimi, ki jih skladajo sedaj moderni skladatelji drugih narodov in jih igrajo dandanes po evropskih koncertnih dvoranah, .Bes je sicer, da med slovenskimi modernimi simfoničnimi deli. ni takih, da bi mogli trditi, da imamo svojega Beethovna, jpjjjnina ali Stravinskega. Kdor pa' ljubi takor imenovano atobalne glasbo, j« priSel 30. dec. pret. leta na svoj račun. Osterčeva Simfonija v 4 stavkih je bila zajemljiva; njegova izrazna sredstva presenečajo in dajejo pečat močne glasbene osebnosti. Mnogim ljudem je sicer ta vrstd izražanja tuja, vendar je bila Osterčeva iJCl£S!Čna predigra« deležna nedeljenega pripoznanja, kakor je bilo videti pri poslušalcih. Ta uvertura spada brezdvomno m,ed najmočnejša slovenska glasbena dela in njeno kakovost dokazuje tudi dejstvo, da jo je prevzela svetovna. založba »Universal-Edition«. Vsekakor bo Osterc s tem svojim delom dobro zastopal slovensko moderno glasbo pred velikim svetom. Nasprotno pa Osterčeva »Marta« ni posebno ogrela. .Te kakor »moderna« slika, ob kateri ne verno, kaj da predstavlja. Lajovčeva »Pesem jeseni« ima eno melodijo liričnega značaja, ki poslušalca takoj zajame, ker je izrazita, mehka in lepo izpeljana ter dokazuje, da ima Lajovic resnično melodično iznajdljivost, ki jo pri sedanjih skladateljih tolikokrat pogrešamo. Škoda pa je, da je ta skladba razvlečena in zato poslušalca utruja. Razen z omenjeno res lepo melodijo nas Lajovic ni presenetil z drugimi enako posrečenimi domisleki. Obširnejšo skladbo je mogoče z zanimanjem do kraja poslušati le takrat, če je vseskozi enakomerno preprežena z glasbeno iznajdljivostjo. Glasbe vajeno uho pa ve takoj razločiti, kje je razumsko delo, kje pa resnični navdih. Isto se da reči tudi glede drugih Lajovčevih orkestrskih skladb, ki nimajo vseskozi tiste pregnantnosti, ki odlikuje dela velikih mojstrov svetovne glasbe. Zebretova »Vizija«, Bernardovo »Rapso-dično kolo in Tomčev »Njzki raj« v splošnem nišo brez vsega. Zebre obvlada moderni način skladanja in hodi po potih, ki so jih nakazali znani voditelji sodobnega muzikalnega izražanja. Bernard in Tomc sta pa obdelala narodne motive v okusni obliki, ne da bi postavljala višje zahteve do glasbenega spoznanja poslušalca. Dirigenti Zebre, Samo Hubad in Šijanec so ambiciozni mladi glasbeniki, ki bodo v prihodnji slovenski glasbeni reprodukciji gptovo imeli priložnost, da bodo pokazali vše svoje zmožnosti. Upamo, da se bodo stvari tako razvijale, da se bo naše glasbeno življenje dvignilo iz sedanjega tesnega okvira. Manjka-nam. prvovrstni orkester, manjka nam kopcertna dvorana, ki bi ustrezala akustičnim zahtevam, manjka nam veliko operno gledališče. Če, bi vse to imeli; ne bi bili postavljene tako ozke meje, ki ne dovoljujejo izvedbe mnogih svetovnih opernih del. ki bi izoblikovala glasbeni in umetnostni okus naših ljudi. ■ Po koncertu I^rfbljanske filharmonije 30. dec. pret. leta, kolikor je bila na njem igrana atonalna glasba, lahko rečemo, da je bilo čisto zanimivo slišati, kaj imamo v tem pogledu Slovenci, ko imajo tudi drugi narodi dandanes take smeri v glasbi, čeprav si večina poslušalcev želi pred vsem glasbe, ki ima v sebi melodično iznajdljivost in ki je tudi naši atonalni skladatelji ne bodo nikdar mogli izpodrinili. A. B. E G L E D tifnim občutkom ne glede na tehniko in o njegovih delih v zadnjih 25 letih. n'; Če hočemo razvitku slovenske umetnosti in kulture res koristiti, ne gre slepo poviševati vsega, kar kdo napravi, ampak je potrebna bistra kritika, ki je v današnjih dneh lahko tudi ostra. Pred vsein pa je potrebno spoznanje in poznanje stvari, ker je stvar glavno, ne pa oseba. —o— a—. Knflga In slavljenje posebM zvrsti , Zadnjo soboto preteklega leta so slavili v ljubljanski banovinski palači slikarja Riharda Jakopiča. Anton Podbevšek, ki je pred leti nastopil z zbirko »Človek z bombami«, je nastopil kot urednik monografije o Jakopiču tudi pri omenjeni Jakopičevi slavnosti. Kakor je poročal »Slovenec« z dne 31. dec. pret. leta, je Anton Podbevšek postavil Jakopiča na viške svetovne umetnosti z besedami, »da ni znal še noben slikar na svetu kot on (namreč Jakopič) naslikati večnega spreminjanja vseh življenjskih prikazni ter da tudi v sedanjosti nihče ne dosega čustvene vsebine njegovih plamtečih barv, čeprav ima na razpolago isti barvni material. Jakopič je barvni izraz pritiral do viška.« Tako je dobesedno poročal »Slovenec« in mi nimamo vzroka, da bi dvomili o natančnosti »Slovenčevega« poročevahja. Z dvema stavkoma so bili na ti slavnosti pobiti kakor muhe z inuhovnikom sto-fisoči ljudi, ki so se ukvarjali s čopiči in barvami od časov sikyonske in atiške šole, v gotski dobi, v 15. stoletju do časov starih Holandcev, Spancev in Francozov v 17. stoletju ter vsi koloristi odtlej do Jakopičevih časov. V brezno so se prekopicnili vsi Benečani z Bellinijem, Giorgionejem in Tizianom, pa še DOrrer, za njimi so odleteli Bubens, Turner, Piloty in BScklvh, pa še nčšteti dčhgi pozneje živeči ljudje, ki so nariaŠdli' barve na platno in druge snovi. Japoncev in drugih Azijcev niti ne štejemo, ker so precej daleč stran od nas. Podbevšek je imel s seboj tudi dva izvoda monografije o Jakopiču. Te monografije, ki jo je hudo zdelal pretekli teden »Slovenski dom« zaradi tega, ker je bese- dilo napisano v dveh jezikih, kar je rfes knjižna novost pri nas — nimamo pri rokah, da bi povedali o njej svoje mnenje. Radovedni smo pa, če je Podbevškova monografija o Jakopiču tiste vrste kakor je njegova knjiga o Ivanu Groharju, ki je izšla 1. 1937. in ki ima okoli 350 strani. Pa o Groharjevem slikarstvu vkljub temu ni povedanega skoraj nič o njej, pač je pa vse polno navedkov iz »Slovenskega Naroda« in »Slovenca« iz začetka tekočega stoletja, ter o znani Groharjevi zadevi s Slovenskim umetniškim društvom, ki pa nima ne za Groharjevo ne za drugo slikarstvo nobenega pomena. V tem hipu tudi ne vemo, kdo da je založil monografijo o Jakopiču oziroma kdo da je omogočil, da je izšla. Na polju naše oblikujoče umetnosti je v zadnjih letih, ko je bilo zbujeno med občinstvom zaradi dela v preteklih časih zanjo veliko večje zanimanje, kakor ga je bilo n. pr. pred 20. ali 30. leti, precej zmede. Med klasjem, kolikor ga je, je pognalo precej plevela. Povrh jemljejo besedovalci, ki govore o naši umetnosti, včasih stvari vso resnost. Občinstvo, ki bi ga bilo pri nas treba za resno oblikujočo umetnost šele vzgojiti, da bi imelo trajno zanimanje zanj in pa potrebo po nji, se utegne naveličati puhlic in mu bo postala oblikujoča umetnost sama neresna zadeva, namesto da bi mu postala potreba. S samimi ditirambi ni mogoče doseči razumevanja za nobeno stvar, najmanj pa za resnično umetnost, za katero je ustvariti notranje razpoloženje, da se more razmahniti. O Rihardu Jakopiču je treba govoriti v dveh jezikih, t. j. o njegovih delih in njih pomenu v prvi dobi, ko je ustvarjal s poe- „Črni svatje41 Spisal Stanko Lapuh. Založila tiskarna »v. Cirila v Mariboru. Str. 46. Crni svatje, to so gamsi. Njih življenje, njih dejanje in nehanje skuša opisati ta povest. Njen junak je Mladič, ki mu je lovec ustrelil mater in ugrabil sestro. Druga gamsova koza je na to prevzela skrb zanj. In pisec nam riše njegovo življenjsko Usodo, usodo preganjane divjadi, mimo nevarnosti, ki preže nanj, ki pa jim uide, da po dolgih in daljnih blodnjah najde spet pot do črede, iz katere je izšel. Piscu se vidi, da hodi skozi naravo odprtih oči in z dojemajočo dušo. Opisi narave in divjadi v njej pričajo, da ne gre za papirnato doživljanje. A prav zato se zdi potrebno, da ga opozorimo na nekaj pomanjkljivosti. Za živalsko povest in živalske razgovore je pač precej preveč umovanja in modrovanja, ki ne more razložiti nagona. Ker ne gre v tem primeru za kakšne živalske basni, izzvanja tisto počlovečevanje včasih precej naivno, V tem pogledu bi se pisatelj lahko marsikaj naučil od kakšnega Londona ali Fleurona. Tudi vzgojna namera udarja malo preveč na dan, namesto da bi bila dana v dogajanju samem. ' 'K r. '* 5 ’ ' ' Glede slik bi bilo želeti, da bi bile bolj v skladu z vsebino knjige. Razen tega pa jmrtva fotografija, ki je navsezadnje le rokodelstvo in ne umetnost, v takih stvareh pač le izjemoma odgovarja. Kako yse drugače spada v tako povest preprosto živa risba Gošar na 39. strani. 'Kljub vsemu temu pa —'knjigo je vredno prebrati. • ■.’ T.M> a*- tr, Avtor je preveč zaverovan v ^.'-^hrvAšči- ”°’.Pišf n; Pr-P°g°st0 8ve^k (priča), sve-dočitt (pričati), uv^j (pfe^jčati), bora. Se: »bolniki, boraveči v zavodih« ^ smatrati, izvanreden, pe- valL (peti, prepevati), preganjati, zatvofift, novčanica, ond&šnji, sovremenik (vrstnik), smoter (namen), ertež, izvežbati, osvetlji-vost (maščevalnost), prošli vek (preteklo stoletje), običen (navaden), zasigurati i. dr. Namesto neprehodnih (intranz.) glagolov III. vrste uporablja rad prehodne glagole IV. vrste; n. pr. »ako je kdo zbesnil (nam. zbesnel)* »12 jih je zdravilo« (nam. ozdravelo) ; a tudi narobe: »ker jih je (bolezen) zelo oslabela« (nam. oslabila); podobna napaka je: »blodel je« (nam. blodil). Na str. 72. beremo: »v budečem stanju« (nam. bedečem, od bedeti). Vedeti in zavedeti se sprega pisatelj kakor glagol zobniškega razreda I. vrste; n. pr. »ko se je zavedla« (nam. zavedela), »ni vedla odgovora. Grozen je dovršnik premakovati (slov.: premikati): »bolnik se premakujc«; na isti strani (i'77.) pa bereš: »živali, vedno se pre-mikujoče.* Napačno je rabljen deležnik istočasnosti v stavku: »Iz tedaj pod gospod-stvom Arabcev stoječe Španije« (prav: iz šp., ki je bila tedaj pod g. Ar.). Kuriozen je zaimek »se« pri trpnem deležniku (stran 53.): »v slučajih v nosečnosti pojavljene se psihoze« (hotel je menda reči: »v primerih psihoze, ki se je pojavila v nos.«). Težko je ozdraviti tale stavek (str. 50.): »število tem povodom izbruhnjenih paraliz« (jaz bi rekel: štev. paraliz, ki so se pojavile ob tej priložnosti). — »Pri osebah, ki disponujejo k obolenju« (reci: pri os., ki so nagnjene ali disponirane k ob.). »Drugi vagabundi-rajo okrog, si nekoliko zaslužeči« — Vagab. ter si pri tem nek. zaslužijo. »Ob državati shode« je nemški ab hnlten (po srbskem posredovanju). Nekdo »poseduje« tovarne, gradove itd. (slov.: ima, je lastnik). Namesto »bolezen pride k razvitku« (str. 51.) bi m . Kdaj karj j bodo slovenji časni-ji, nehali bombardirati četrti? » Pne *olkl Knafljeve in Kopitarjeve uW %i z« dnem poročajo o bombardirat^ londonskih, liverpoolskih in drugih četrti-Zadnjič me je neki kmet vprašal, kakšne trdnjave so prav za prav te četrti. Ugibal* smo tudi o tem, zakaj ne povedo, kdo, j® bombardiral prvi, drugi in tretji, temveč beremo samo, da so ali Angleži ali P* Nemci bombardirali četrti. Odprl sem Ple' teršrtika, da bi od njega izvedel, kaj v®c so »četrti«. Pleteršnik mi je zarodel, pomeni četrt — četrti del celote, sprednje ali zadnjo četrt vola in mero za žito (Schpffel) — to je mernik. Da bi to bombardirali? Nazadnje sem vprašal nekega »Jutrovega« časnikarja, ki mi je povedal, da je četrt časnikarska beseda za mesto' okraj ali del mesta. Za božjo voljo, ali imamo najboljše zelje v krakovski »četrti*' ali imamo najnovejšo gimnazijo v h®* grajski »četrti«? Slovenski časnikarji, 9P°~ štujte vendar slovenski jezik! Lepo v®8 prosimo, čeprav se bojimo, da naša px°s' nja ne bo uslišana, ko vemo, da so ljo^ ljanski časnikarji dolgo delali za svoj časnikarski dom, ki ga pa še danes nimaj0’ ker so se zadovoljili s tem, da so svoji*}1 bratom na čast kupili staro hišo za novinarski dom, ki ga gledajo starinarji z dragega brega Ljubljanice in se sprašujej0' kako kaj kupčujejo ti čudni novinarji 1 —elj- uovino. Pojasnilo > Dr. Fr. UBiti, MUterlj