https://doi.org/10.14528/snr.2022.56.2.3099 2022. Obzornik zdravstvene nege, 56(2), pp. 141–153. IZVLEČEK Uvod: Napredovala stopnja demence je terminalna stopnja v kliničnem poteku demence, za katero sta poleg kognitivnih, telesnih, vedenjskih in psiholoških okvar značilna izguba samostojnosti pri izvajanju osnovnih dnevnih opravil ter visoko tveganje za podhranjenost. Namen raziskave je predstaviti pristope za zagotavljanje optimalne prehranjenosti pri osebah z napredovalo stopnjo demence v institucionalni oskrbi. Metode: Narejen je bil integrativni pregled literature, objavljene med letoma 2014 in 2019. Za identifikacijo relevantne literature smo uporabili iskalni niz dementia OR alzheimers OR cognitive impairment OR memory loss AND feeding OR eating OR nutrition, pregledani sta bili podatkovni bazi CINAHL in MEDLINE. V končno analizo je bilo vključenih 19 člankov. Rezultati: Izsledki pregleda literature so bili razporejeni v štiri kategorije: (1) spodbujanje samostojnosti pri hranjenju, (2) uporaba prilagojene prehrane, (3) obvladovanje motenj požiranja in (4) na posameznika usmerjena oskrba. Diskusija in zaključek: Pristopi pri zagotavljanju kakovosti življenja oseb z napredovalo stopnjo demence so usmerjeni k spodbujanju samostojnosti pri hranjenju. Slednje se lahko dosega z intervencijami na področju obvladovanja upada umskih in telesnih sposobnosti, motenj požiranja, z zagotavljanjem prehranskega vnosa per os ter izvajanjem oskrbe, usmerjene k posamezniku. ABSTRACT Introduction: Advanced dementia is a terminal stage in the clinical course of dementia, characterized by the loss of autonomy in conducting basic activities of daily living and a high risk of malnutrition in addition to severe cognitive, physical, behavioural, and psychological impairment. The article presents approaches to achieving optimal nutrition in the elderly with advanced dementia in long-term care. Methods: An integrative review of the literature published between 2014 and 2019 was conducted. Using the keywords (dementia OR alzheimers OR cognitive impairment OR memory loss) AND (feeding OR eating OR nutrition) databases MEDLINE and CINAHL with full texts were searched. The final review included 19 studies. Results: Based on literature review, the four thematic areas were identified: (1) promoting self-feeding, (2) use of tailored nutrition, (3) swallowing disorder management, (4) person-centred care. Discussion and conclusion: Approaches to improve or maintain the quality of life of people with advanced dementia focus on encouraging self-feeding and eating independence, which may be achieved through management of mental, functional and swallowing problems, promotion of oral food intake and provision of person-centred care. Ključne besede: kognitivna motnja; podhranjenost; težave s hranjenjem; kakovost življenja; dolgotrajna oskrba; zdravstvena nega Key words: severe cognitive impairment; malnutrition; feeding problems; quality of life; long-term care; nursing 1 Univerzitetni klinični center Ljubljana, Zaloška cesta 7, 1000 Ljubljana, Slovenija 2 Univerza v Ljubljani, Zdravstvena fakulteta, Zdravstvena pot 5, 1000 Ljubljana, Slovenija * Korespondenčni avtor/ Corresponding author: petra.florjancic4@gmail.com Članek je nastal na osnovi diplomskega dela Petre Florjančič Zagotavljanje optimalne prehranske obravnave pri starostnikih z napredovalo stopnjo demence v institucionalnem varstvu (2019). Pregledni znanstveni članek/Review article Prehranjevanje oseb z napredovalo demenco: integrativni pregled literature Nutrition of people with advanced dementia: An integrative literature review Petra Florjančič1 *, Marija Milavec Kapun2 Prejeto/Received: 23. 4. 2021 Sprejeto/Accepted: 29. 4. 2022 142 Florjančič, P., & Milavec Kapun, M. (2022)/Obzornik zdravstvene nege, 56(2), pp. 141–153. Uvod Demenca je skupno poimenovanje za več simptomov različnega izvora, ki jim je skupna okvara spomina, kognitivnih sposobnosti in vedênja posameznika do stopnje, ko je prizadeto izvajanje osnovnih dnevnih opravil (World Health Organization, 2017). Gre za bolezenski proces, ki ga kljub nekaterim podobnostim ne smemo zmotno enačiti s fiziološkim procesom staranja ali starostno pozabljivostjo (Prince, Albanese, Guerchet, & Prina, 2014; Irwin, Sexton, Daniel, Lawlor, & Naci, 2018; Alzheimer's Association Report, 2020). Potek bolezni se v osnovi deli na zgodnjo, zmerno in napredovalo stopnjo demence (Prince et al., 2014). Napredovala stopnja demence je terminalni stadij demence, za katerega je značilna huda okvara kognitivnih funkcij s pomembno prizadetostjo smiselne komunikacije in samostojnosti opravljanja osnovnih in podpornih dnevnih opravil. Čeprav se lahko klinična slika pri osebah z napredovalo stopnjo demence razlikuje, med njene osnovne karakteristike sodita nezmožnost prepoznave svojcev in predvsem zelo prizadeta verbalna komunikacija. Osebe so inkontinentne na urin in blato ter popolnoma funkcionalno odvisne (Prince et al., 2014). Pogosto so izraženi primitivni refleksi in generalizirana rigidnost (Volkert et al., 2015; Murphy et al., 2016). Oskrba oseb z napredovalo stopnjo demence se zaradi resnosti in kompleksnosti težav povezuje z višjimi stroški formalne in neformalne oskrbe, visoko stopnjo obremenitve za svojce, pogostejšimi in dolgotrajnejšimi hospitalizacijami ter povečanim tveganjem za institucionalizacijo (Mitchell, 2015; Seidel & Thyrian, 2019; Braun, Kurzmann, Höfler, Haber, & Auer, 2020). Ocenjujejo, da ima tretjina vseh oseb z demenco napredovalo stopnjo bolezni (Pivi, Bertolucci, & Schultz, 2012). V literaturi se omenja visoka 25 % šestmesečna stopnja umrljivosti oseb z napredovalo stopnjo demence in povprečno preživetje od 1,3 do 3 let (Mitchell, 2015). Kompleksni prehranski problemi imajo obsežen vpliv tako na življenje oseb z napredovalo stopnjo demence kot tudi svojcev in drugih sodelujočih v oskrbi (Hartigan et al., 2016). Razvijejo se kot posledica napredujoče kognitivne okvare, vedenjskih in psiholoških sprememb ter posledično zmanjšanega funkcijskega statusa. Sovplivajo tudi starostno pogojene anatomske in fiziološke spremembe, invalidnost, komorbidnost in multimorbidnost (Volkert et al., 2015; Murphy, Holmes, & Brooks, 2017; Payne & Morley, 2018). Preplet omenjenih dejavnikov vodi v nezadosten prehranski vnos, ki predstavlja visoko stopnjo tveganja za razvoj podhranjenosti oseb z napredovalo stopnjo demence. Glavni simptom podhranjenosti je izguba telesne mase, pri čemer se za starejše osebe kot potencialno nevarna in klinično pomembna opredeljuje nenamerna izguba več kot 5 % celotne telesne mase v obdobju 6–12 mesecev (Lopez & Molony, 2018). Podhranjenost oseb z napredovalo stopnjo demence je povezana z zmanjšano kostno maso, slabšim splošnim funkcijskim statusom, pogostejšimi in daljšimi hospitalizacijami ter slabšimi izidi zdravljenja. Je napovedni dejavnik za povečano umrljivost, obolevnost in višje stroške oskrbe ter negativno vpliva na samostojnost in kakovost življenja (Ahmed & Haboubi, 2010; Meijers, Schols, & Halfens, 2014; Iuliano, Poon, Wang, Bui, & Seeman, 2017). Prehranjevanje je v napredovali stopnji demence oteženo zaradi prisotnosti odbijajočih oblik prehranjevalnega vedenja (ang. aversive feeding behaviour), med katere uvrščamo apraksijo, agnozijo, odpor do hranjenja, selektivno prehranjevalno vedenje in nekoordinirano požiranje oziroma orofaringealno disfagijo (OD) (Prince et al., 2014). OD pri demenci ni zgolj posledica anatomskih okvar oziroma starostne atrofije mišic glave in vratu, ampak jo pomembno sooblikuje tudi kognitivna motnja (Rogus-Pulia, Malandraki, Robbins, & Johnson, 2015; Hartigan et al., 2016). Obvladovanje podhranjenosti in obenem zagotavljanje kakovosti življenja oseb v napredovali stopnji demence predstavlja zaradi kompleksnega prepletanja kognitivnih, telesnih, vedenjskih, socialnih, okoljskih in kulturnih elementov izziv tako za svojce obolelih kot tudi za zdravstveno in ostalo negovalno osebje. Namen in cilji Namen raziskave je pregledati ugotovitve obstoječih raziskav na področju pristopov k prehranski obravnavi oseb z napredovalo stopnjo demence. Cilj je identificirati tiste pristope, ki so usmerjeni k doseganju dobrega počutja in optimalne kakovosti življenja oseb z napredovalo stopnjo demence, ki so nastanjene v celodnevni institucionalni oskrbi. Oblikovali smo raziskovalno vprašanje: Kateri prehranski ukrepi prispevajo k doseganju optimalnega dobrega počutja in kakovosti življenja pri osebah z napredovalo stopnjo demence v celodnevni institucionalni oskrbi? Metode Narejen je bil pregled literature. Metode pregleda Uporabili smo integrativno metodo pregleda literature, ki vključuje šest korakov: opredelitev problema, iskanje literature, ovrednotenje podatkov, analizo podatkov in predstavitev rezultatov (Whittemore & Knafl, 2005). Iskanje literature je potekalo v obdobju od 30. oktobra 2019 do 2. novembra 2019 v bibliografskih podatkovnih bazah CINAHL with full text in MEDLINE. Za iskanje po izvlečkih smo uporabili iskalni niz dementia OR 143Florjančič, P., & Milavec Kapun, M. (2022)/Obzornik zdravstvene nege, 56(2), pp. 141–153. alzheimers OR cognitive impairment OR memory loss AND feeding OR eating OR nutrition. V pregled smo vključili članke v angleškem jeziku, objavljene v obdobju med letoma 2014 in 2019, ki so recenzirane znanstvene publikacije, dostopne v celotnem obsegu besedila. Z uporabo navedenih kriterijev smo dobili 2.069 zadetkov. Rezultati pregleda Primarna selekcija zadetkov je bila narejena na podlagi pregleda naslovov in povzetkov člankov z upoštevanjem vključitvenih kriterijev: pregledni ali izvirni znanstveni članek; obravnava vidik napredovale stopnje demence oziroma demence in simptomov, značilnih za napredovalo stopnjo; obravnava področje prehranjevanja v povezavi z vidikom kakovosti življenja oziroma vključuje strokovno utemeljena priporočila ali intervencije za področje prehranjevanja. S tem pregledom smo, vključno s podvojenimi enotami literature, izločili 1.309 zadetkov. V nadaljnji pregled smo vključili 760 ustreznih zadetkov. Sledil je pregled po naslovih in izvlečkih ob upoštevanju primarnih izključitvenih kriterijev (Tabela 1) ter pri tem izločitev 683 zadetkov. Tako smo dobili 77 člankov, ki smo jih prebrali v celoti. Ob upoštevanju dodatnih izključitvenih kriterijev (Tabela 1) smo izločili nadaljnjih 58 člankov. V končno analizo smo vključili 19 člankov. Za prikaz poteka pregleda literature smo uporabili diagram PRISMA (Page et al., 2021) (Slika 1). Ocena kakovosti pregleda in opis obdelave podatkov V pregled literature smo vključili izvirne in pregledne znanstvene članke. Kakovost vključene literature smo kategorizirali po hierarhiji dokazov (Polit & Beck, 2018) in je razvidna iz Tabele 2. Največ člankov je bilo na ravni 4 (n = 5) in ravni 1 (n = 4) po hierarhiji dokazov, ni pa bilo vključenih člankov iz ravni 8 po hierarhiji dokazov. Rezultati Na podlagi analize člankov smo oblikovali štiri kategorije: (1) spodbujanje samostojnosti pri hranjenju, (2) uporaba prilagojene prehrane, (3) obvladovanje motenj požiranja in (4) k posamezniku usmerjena oskrba (Tabela 3). Spodbujanje samostojnosti pri hranjenju Iz analiziranih člankov je pri osebah z demenco razvidna naklonjenost raziskovalcev do spodbujanja prehranskega in tekočinskega vnosa per os kljub prisotnim težavam s hranjenjem. Hranjenje per os je bilo predstavljeno kot priporočeni paliativni pristop, ki zagotavlja višjo stopnjo dobrega počutja, kakovosti življenja in samostojnosti pri hranjenju oseb z napredovalo stopnjo demence. Enteralno hranjenje se je povezovalo z neprijetnimi intervencijami, kakršna je vstavitev sonde za hranjenje (Ticinesi et al., 2016; Arahata et al., 2017; Mitchell et al., 2018; Di Giulio et al., 2019). Vstavitev perkutane eneralne gastrostome (PEG) je bila pri stopnjah demence s CDR 1–2 in CDR 3 povezana z višjo stopnjo umrljivosti, pri napredovali stopnji demence (CDR 4–5) pa ne (Ticinesi et al., 2016). Za kakovostno življenje oseb z napredovalo stopnjo demence je bila pomembna samostojnost pri hranjenju, posebno s spodbujanjem, omogočanjem in vzdrževanjem sposobnosti hranjenja per os (Wu, Lin, Wu, Lin, & Liu, 2014; Bunn et al., 2016; Chen et Tabela 1: Izključitveni kriteriji pri izboru člankov Table 1: Exclusion criteria for selecting articles Primarni izključitveni kriteriji/ Primary exclusion criteria Sekundarni izključitveni kriteriji/ Secondary exclusion criteria Predmet obravnave so izključno osebe z NSD v bolnišničnem okolju oziroma neobravnava CIO. Izvedba raziskave z merskim instrumentom, ki ni primeren za NSD, ali članki z nepopolnim zapisom metodologije iskanja literature. Neobravnava izključno starejših oseb z NSD, starih vsaj 60 let. Ni razvidna praktična uporabnost za obravnavo oseb z NSD ali ni prenosljivo v prakso. Osredotočenost na preventivo na področju demence. Raziskovalni vzorec z manj kot 10 osebami z NSD (izjema: vzorec so osebje v CIO ali zakoniti zastopniki oseb z demenco). Obravnava izključno stopenj demence, ki niso NSD. Pretežno psihološka obravnava oseb z demenco. Izključno medicinske, laboratorijske, farmacevtske raziskave in raziskave na živalih. Študije primera, kratki povzetki izvornih raziskav, javnomnenjske in statistične raziskave brez praktične uporabnosti. Ne povezuje se z nameni in cilji raziskave. Legenda/Legend: CIO – celodnevna institucionalna oskrba/whole-day institutional care; NSD – napredovala stopnja demence/ advanced dementia 144 Florjančič, P., & Milavec Kapun, M. (2022)/Obzornik zdravstvene nege, 56(2), pp. 141–153. Slika 1: PRISMA diagram poteka pregleda literature Figure 1: PRISMA diagram of literature review Identifikacija zadetkov: CINAHL (n = 4266) MEDLINE (n = 1140) Izključeni zadetki na podlagi neustreznosti z orodji (n = 3337) Pregled po naslovu in izvlečku (n = 2069) Izključeni dvojniki po pregledu naslova in povzetka (n = 1309 ) Zadetki, vključeni v pregled (n = 760) Neustrezni zadetki glede na vsebino (n = 683) Pregled zadetkov v celotnem obsegu besedila (n = 77) Izključeni zadetki po pregledu v celotnem obsegu besedila (sekundarni izključitveni kriteriji) (n = 58) Število zadetkov, vključenih v analizo (n = 19) Id en tif ik ac ija Pr eg le d Vk lju če no Tabela 2: Število identificiranih zadetkov glede na raven dokaza Table 2: Number of hits identified by level of evidence Raven dokaza/ Level of evidence Vrsta raziskave/ Type of research Število člankov/ Number of articles 1 Sistematični pregledi literature 4 2 Posamezne randomizirane raziskave 2 3 Posamezne nerandomizirane/kvazieksperimentalne raziskave 2 4 Prospektivne/kohortne raziskave 5 5 Posamezne retrospektivne raziskave, raziskave s kontrolno skupino 2 6 Posamezne presečne raziskave 2 7 Dokazi poglobljenih kvalitativnih raziskav 2 8 Mnenja strokovnjakov, študije primerov 0 145Florjančič, P., & Milavec Kapun, M. (2022)/Obzornik zdravstvene nege, 56(2), pp. 141–153. Ta be la 3 : S ez na m čl an ko v, vk lju če ni h v sis te m at ičn i p re gl ed li te ra tu re Ta bl e 3: L ist o f a rt icl es fo r s ys te m at ic lit er at ur e r ev ie w Av to r, le to , d rž av a/ Au th or , y ea r, co un tr y Ra ve n do ka za /L ev el of e vi de nc e Ra zi sk ov al ni d iz aj n/ Re se ar ch d es ig n V zo re c/ Sa m pl e Bi st ve ne u go to vi tv e/ K ey fi nd in gs C he n et a l., 20 19 K ita jsk a 2 Ra nd om iz ira na ko nt ro lir an a ra zi sk av a. So de lo va lo je 6 0 st an ov al ce v (≥ 6 0 le t) z zm er no st op nj o de m en ce iz e ne u st an ov e. V in te rv en ci jsk o sk up in o je b ilo v kl ju če ni h 30 st an ov al ce v, ki so iz va ja li ra zg ib av an je ro k še st m es ec ev tr ik ra t n a te de n po 3 0 m in ut . O ce na te ža v s h ra nj en je m se je v in te rv en ci jsk i s ku pi ni po m em bn o iz bo ljš al a v pr im er ja vi s ko nt ro ln o sk up in o: po da ljš al i s o se č as sa m os to jn eg a hr an je nj a te r n at an čn os t in k oo rd in ac ija p ri hr an je nj u. D i G iu lio e t a l., 20 19 Ita lij a 5 O pa zo va ln a ra zi sk av a. A na liz ira ni so b ili p od at ki 2 45 st an ov al ce v z N SD , k i s o um rli p re d iz ve de ni m iz ob ra že va nj em (p re di nt er ve nc ijs ka sk up in a) , in 2 37 st an ov al ce v z N SD , k i s o um rli n aj m an j tr i m es ec e po za kl ju če ne m iz ob ra že va nj u (p os tin te rv en ci jsk a sk up in a) , i z 2 9 us ta no v. V p os tin te rv en ci jsk i s ku pi ni se je k ot p al ia tiv ni p ris to p po ve ča la u po ra ba » ud ob ne « hi dr ac ije z up or ab o po dk ož ne in fu zi je (< 1 00 0 m l/d an ). D el ež st an ov al ce v, ki so b ili d el ež ni te ga p ris to pa , s e v po st in te rv en ci jsk i sk up in i n i p om em bn o po ve ča l, zm an jša l p a se je d el ež vs ta vl je ni h so nd za e nt er al no h ra nj en je , i nt ra ve ns ki h hi dr ac ij in o ži vl ja nj . Fe th er st on -h au gh e t a l., 20 19 Av st ra lij a 1 Si st em at ič ni p re gl ed lit er at ur e. V kl ju če ni h je b ilo 2 0 od sk up no 1 36 id en tifi ci ra ni h ra zi sk av v a ng le šk em je zi ku , ob ja vl je ni h 20 00 –2 01 7. C en ov no u go dn e in e no st av no p re no slj iv e in te rv en ci je , pr og ra m i z a us po sa bl ja nj e in o ko ljs ke p ril ag od itv e so de ln o po ve za ni z m an jši m p ov eč an je m p re hr an sk eg a vn os a – ni p riš lo d o po ve ča nj a IT M . Z ar ad i m aj hn eg a št ev ila in n iz ke k ak ov os ti id en tifi ci ra ni h ra zi sk av n i m og oč e za ne slj iv o pr ip or oč iti sp ec ifi čn e in te rv en ci je za iz bo ljš an je p re hr an je va nj a os eb z de m en co . Li u et a l., 20 19 Zd ru že ne d rž av e A m er ik e 7 Se ku nd ar na a na liz a vi de op os ne tk ov . So de lo va lo je 2 5 st an ov al ce v z d em en co (v eč in om a z N SD ) i n 29 za po sle ni h iz d ev et ih us ta no v, ki so b ili v kl ju če ni v p rim ar no ra zi sk av o o us po sa bl ja nj u gl ed e ko m un ik ac ije v C IO . Te ko ča h ra na , d al jše tr aj an je p re hr an je va ln eg a ci kl a in sa m os to jn o hr an je nj e st an ov al ce v so b ili p ov ez an i z ve čj im p re hr an sk im v no so m . Sa ka m ot o et a l., 20 19 Ja po ns ka 4 Lo ng itu di na ln a ra zi sk av a. Pr vo tn i v zo re c j e za je m al 3 87 st ar os tn ik ov (z de m en co in b re z n je , n aj ve č z zm er no d em en co al i N SD ) i z p et ih u st an ov . V a na liz o so b ili v kl ju če ni p od at ki 3 41 iz po ln je ni h vp ra ša ln ik ov . P ri zb ira nj u po da tk ov je so de lo va lo st ro ko vn o os eb je . Po vp re čn a oc en a na S FE D je b ila p ri sk up in i u m rli h po m em bn o ni žj a v pr im er ja vi sk up in o pr ež iv el ih o se b. Vr ed no st n a SF ED je b ila p om em bn o po ve za na s st op nj o dv ol et ne u m rlj iv os ti. S tv eg an je m za u m rlj iv os t s o bi le po m em bn o po ve za ne tr i k at eg or ije S FE D : g ib an je , ko nc en tr ac ija in v ar no st . G ilm or e- By ko vs ky i & Ro gu s- Pu lia , 20 18 Zd ru že ne d rž av e A m er ik e 7 O pa zo va ln a ra zi sk av a. So de lo va lo je 1 2 os eb z de m en co , k i s o po tr eb ov al e po m oč p ri hr an je nj u, in o se m bo ln ič ar k iz d ve h us ta no v za C IO . Ve rje tn os t z a po ja v vi dn ih zn ak ov a sp ira ci je je b ila v pr im er ja vi s pr ist op om , u sm er je ni m k p os am ez ni ku , po m em bn o ve čj a m ed u po ra bo p ris to pa h ra nj en ja , us m er je ne ga v iz vr še va nj e na lo g, a li po n je j i n tu di 1 5– 30 se ku nd p o na st op u ve de nj sk eg a sim pt om a. Se n ad al ju je /C on tin ue s 146 Florjančič, P., & Milavec Kapun, M. (2022)/Obzornik zdravstvene nege, 56(2), pp. 141–153. Av to r, le to , d rž av a/ Au th or , y ea r, co un tr y Ra ve n do ka za /L ev el of e vi de nc e Ra zi sk ov al ni d iz aj n/ Re se ar ch d es ig n V zo re c/ Sa m pl e Bi st ve ne u go to vi tv e/ K ey fi nd in gs M itc he ll et a l., 20 18 Zd ru že ne d rž av e A m er ik e 2 Ra nd om iz ira na ko nt ro lir an a ra zi sk av a s kl as tr i. So de lo va la st a 40 2 pa ra (o se ba z N SD in nj eg ov za st op ni k) iz 6 4 us ta no v. In te rv en ci jsk a sk up in a je v kl ju če va la 2 12 p ar ov iz 3 2 us ta no v, ko nt ro ln a pa 1 90 p ar ov iz d ru gi h 32 u st an ov . D el ež IU V IV p ro ti ho sp ita liz ac iji se p o še st ih m es ec ih n i ra zl ik ov al g le de n a in te rv en ci jsk o in k on tr ol no sk up in o. Pr ef er en ce za n eg o, u sm er je no k u do bj u, p ris ot no st IU V IV p ro ti in tr av en sk i h id ra ci ji in p ro ti ob re m en ju jo či m ob lik am zd ra vl je nj a se m ed sk up in am a ni so ra zl ik ov al e. D el ež IU V IV p ro ti en te ra ln em u hr an je nj u je b il v in te rv en ci jsk i s ku pi ni v p rim er ja vi s ko nt ro ln o sk up in o ob vs eh m er itv ah p om em bn o ve rje tn ej ši Su lm on t- R os sé e t a l., 20 18 Fr an ci ja 4 O pa zo va ln a ra zi sk av a. So de lo va lo je 3 2 os eb (> 7 5 le t) z A lz he im er je vi m ti po m d em en ce iz tr eh sp ec ia liz ira ni h ne go va ln ih e no t z a os eb e z d em en co . U de le ži li so se št iri h ko sil : p ri dv eh k os ili h je b il po je di ln ic i 1 5 m in ut p re d pr ič et ko m k os ila ra zp rš en v on j p o m es u, p ri dv eh k on tr ol ni h ko sil ih p a ne . O b pr vi iz ve db i o be h vr st k os il so st an ov al ci n a ko sil u s p re dh od no ra zp rš en im i v on ja va m i p oj ed li 25 % v eč m es a in ze le nj av e ko t p ri ko nt ro ln em k os ilu , p ri ka te re m vo nj av e ni so b ile u po ra bl je ne . O b po no vl je ni iz ve db i č ez dv a te dn a se p re hr an sk i v no s m ed o be m a vr st am a ko sil n i ve č p om em bn o ra zl ik ov al . A ra ha ta e t a l., 20 17 Ja po ns ka 3 N er an do m iz ira na ra zi sk av a s k on tr ol no sk up in o. V in te rv en ci jsk o sk up in o je b ilo v kl ju če ni h 90 h os pi ta liz ira ni h os eb z de m en co (p ov pr eč na o ce na M M SE 3 ,8 to čk e) z re sn o zm an jša ni m k al or ič ni m v no so m p er o s, ki so b ile u m et no h ra nj en e oz iro m a hi dr ira ne . D el ež ne so b ile ce lo vi te ga g er ia tr ič ne ga pr eg le da z na m en om u go ta vl ja nj a vz ro ka m ot en j h ra nj en ja . O br av na va ne so b ile in di vi du al no in m ul tid isc ip lin ar no .Z a ko nt ro lo so b ili u po ra bl je ni p od at ki 1 24 p re dh od no ho sp ita liz ira ni h os eb . U de le že nc em in te rv en ci jsk e sk up in e so b ile p o ce lo vi te m ge ria tr ič ne m p re gl ed u pr ip or oč en e po vp re čn o 4, 3 in te rv en ci jsk e st ra te gi je , p og os te je so b ile iz ve de ne di ag no st ič ne p re isk av e, po m em bn o vi šja st a bi la st op nj a ok re va nj a (s ta nj e, ne od vi sn o od u m et ne ga pr eh ra nj ev an je /h id ra ci je ≥ 7 d ni ) i n tu di e no le tn o pr ež iv et je b re z u m et ne ga h ra nj en ja a li hi dr ac ije . S ku pn o en ol et no p re ži ve tje se m ed sk up in am a ni p om em bn o ra zl ik ov al o. Ba tc he lo r- M ur ph y et a l., 20 17 Zd ru že ne d rž av e A m er ik e 4 Pr os pe kt iv na p ilo tn a ra zi sk av a. So de lo va lo je 3 0 os eb z N SD iz 1 1 us ta no v, ki so b ile p ri še st ih za po re dn ih o br ok ih d el ež ne po sa m ez ne te hn ik e hr an je nj a. M en ja va te hn ik e je p ot ek al a na d va d ni . V se h 18 o br ok ov je b ilo po sn et ih z vi de ok am er o. Iz bi ra te hn ik e hr an je nj a ni b ist ve no v pl iv al a na p ov pr eč en ča s, ki g a im a os eb je za p om oč p ri hr an je nj u. P ov pr eč ni de le ž z au ži te ga o br ok a je b il v pr im er ja vi s hr an je nj em pr ek o ro ke v eč ji pr i n ep os re dn em h ra nj en ju in h ra nj en ju po d ro ko . O db ija jo če o bl ik e ve de nj a so b ile v p rim er ja vi z n ep os re dn im h ra nj en je m in h ra nj en je m p od ro ko po go st ej e pr iso tn e pr i h ra nj en ju p re ko ro ke . Se n ad al ju je /C on tin ue s 147Florjančič, P., & Milavec Kapun, M. (2022)/Obzornik zdravstvene nege, 56(2), pp. 141–153. Av to r, le to , d rž av a/ Au th or , y ea r, co un tr y Ra ve n do ka za /L ev el of e vi de nc e Ra zi sk ov al ni d iz aj n/ Re se ar ch d es ig n V zo re c/ Sa m pl e Bi st ve ne u go to vi tv e/ K ey fi nd in gs C ha ng e t a l., 20 17 Ta jv an 6 Pr es eč na ra zi sk av a. So de lo va lo je 2 13 st an ov al ce v z d em en co in pr id ru že ni m i t ež av am i s h ra nj en je m iz v eč us ta no v. M ed o br ok i s o bi le n ar ej en e m er itv e os ve tlj en os ti, g la sn os ti, m as e za už ite h ra ne in ča sa tr aj an ja h ra nj en ja . Pr ev al en ca te ža v s p re hr an sk im v no so m je p o ki ta jsk em in de ks u te ža v s h ra nj en je m 4 4, 6% . D ej av ni ki , p ov ez an i z ot ež en im p re hr an sk im v no so m p ri ko sil u, so b ili tr aj an je in st itu ci on al iz ac ije , s to pn ja sp os ob no st i h ra nj en ja in č as tr aj an ja p re hr an je va nj a, p ri ve če rji p a os ve tli te v, gl as no st in č as h ra nj en ja . Li u et a l., 20 17 Zd ru že ne d rž av e A m er ik e 6 O pa zo va ln a ra zi sk av a. N a 36 v id eo po sn et ki h je b ilo m ed h ra nj en je m op az ov an ih 1 5 os eb z de m en co (v eč in a z N SD ) in 1 9 ne go va lc ev iz o sm ih u st an ov . Sp os ob no st h ra nj en ja je b ila p om em bn o ni žj a pr i os eb ah z na pr ed ov al o st op nj o de m en ce in z ve č m ul tim or bi dn os tm i. O ko ljs ki d ra žl ja ji, k i s o bi li us m er je ni k os eb i i n in di vi du al no p ril ag oj en i p os am ez ni ku , s o bi li po ve za ni z bo ljš o sp os ob no st jo h ra nj en ja . A bd el ha m id e t a l., 20 16 Zd ru že no k ra lje st vo Ve lik e Br ita ni je in S ev er ne Ir sk e 1 Si st em at ič ni p re gl ed lit er at ur e z m et aa na liz o. V k on čn o an al iz o je b ilo v kl ju če ni h sk up no 4 3 na dz or ov an ih in te rv en ci j i z r an do m iz ira ni h in ne ra nd om iz ira ni h in te rv en ci jsk ih ra zi sk av . U po ra ba o ra ln ih p re hr an sk ih d od at ko v im a m an jši kr at ko ro čn i p oz iti vn i u či ne k z n ej as ni m d ol go ro čn im uč in ko m n a pr eh ra ns ki st at us . R az isk av e o pr ila go je ni ko ns ist en ci h ra ne in d isf ag iji so m an jše in n iz ke k ak ov os ti. Ra zi sk av e o po m oč i p ri hr an je nj u ni m aj o ko ns ist en tn ih do ka zo v. Ra zi sk av e s p ou da rk om n a so ci al ne m v id ik u pr eh ra nj ev an ja so m aj hn e in sl ab e ka ko vo st i, ve nd ar ko ns ist en tn o na ka zu je jo p oz iti vn e uč in ke n a ka ko vo st ži vl je nj a. Bu nn e t a l., 20 16 Zd ru že no k ra lje st vo Ve lik e Br ita ni je in S ev er ne Ir sk e 1 Si st em at ič ni p re gl ed lit er at ur e. V k on čn o an al iz o je b ilo v kl ju če ni h 56 in te rv en ci j i z s ku pn o 51 ra nd om iz ira ni h in ne ra nd om iz ira ni h ko nt ro ln ih ra zi sk av te r ra zi sk av » pr ej « in » po te m «. Ra zi sk av e so b ile m aj hn e in z in te rv en ci ja m i b re z pr ep rič lji ve ga u či nk a. O be ta vn e so in te rv en ci je , k ot so sk up no u ži va nj e ob ro ko v z n eg ov al ci , u st va rja nj e dr už in sk eg a vz du šja o b ob ro ku , p re dv aj an je p om irj uj oč e gl as be m ed o br ok om , r az po lo žl jiv os t p rig riz ko v, da ljš i č as hr an je nj a, p od po rn i i n iz ob ra že va ln i p ris to pi za fo rm al ne in n ef or m al ne o sk rb ov al ce , k og ni tiv ni tr en in g in p ris to p m on te ss or i t er v eč ko m po ne nt ne in te rv en ci je . C he n et a l., 20 16 K ita jsk a 4 Pr os pe kt iv na k oh or tn a ra zi sk av a. So de lo va lo je 3 0 os eb z A lz he im er je vi m ti po m de m en ce in d isf ag ijo iz e ne u st an ov e. Iz ve de ne so b ile tr im es eč ne k om pl ek sn e in te rv en ci je za hr an je nj e. Sp os ob no st i h ra nj en ja so se p ri os eb ah v po st in te rv en ci jsk i m er itv i v se sp lo šn o iz bo ljš al e, po m em bn o se je p ov eč al p re hr an sk i v no s, iz bo ljš al i so se tu di p re hr an sk i s ta tu s, oc en a te ža v s h ra nj en je m in sp os ob no st p ož ira nj a. 5 o d 17 st an ov al ce v je p o in te rv en ci ji pr ič el o sa m os to jn o je st i. Se n ad al ju je /C on tin ue s 148 Florjančič, P., & Milavec Kapun, M. (2022)/Obzornik zdravstvene nege, 56(2), pp. 141–153. Av to r, le to , d rž av a/ Au th or , y ea r, co un tr y Ra ve n do ka za /L ev el of e vi de nc e Ra zi sk ov al ni d iz aj n/ Re se ar ch d es ig n V zo re c/ Sa m pl e Bi st ve ne u go to vi tv e/ K ey fi nd in gs Sa ka i e t a l., 20 16 Ja po ns ka 5 Št ud ija p rim er ov s ko nt ro la m i. So de lo va lo je 3 2 os eb z A lz he im er je vi m tip om d em en ce (b la ga k og ni tiv na m ot nj a do zm er na st op nj a de m en ce ; C D R ≤ 2) iz k lin ik e za d em en co . Z a ko nt ro lo je b ilo v kl ju če ni h 22 o se b br ez a na m ne ze n ev ro lo šk ih a li ps ih ia tr ič ni h ob ol en j. M er ili so p ra g za zn av e in p re po zn av e št iri h os no vn ih o ku so v z lis tič i p os am ez ne ga o ku sa . K on ce nt ra ci jo so o b ne us pe šn i p re po zn av i o m ej en o do lg o st op nj ev al i. Sk up ni se št ev ek v re dn os ti pr ag ov za zn av e in p re po zn av e št iri h os no vn ih o ku so v je b il pr i o se ba h z A lz he im er je vi m tip om d em en ce p om em bn o ve čj i. Pr ag za zn av e sla dk eg a, sla ne ga in g re nk eg a in p ra g pr ep oz na ve sl ad ke ga in k isl eg a st a bi la p om em bn o vi šja p ri os eb ah z A lz he im er je vi m tip om d em en ce . P ri sle dn jih je st op nj a na pr ed ov an ja de m en ce p om em bn o pr isp ev al a k zm an jša ni za zn av i ok us a. Ti ci ne si et a l., 20 16 Ita lij a 4 Pr os pe kt iv na o pa zo va ln a ne ra nd om iz ira na ra zi sk av a. So de lo va lo je 1 84 p od hr an je ni h st ar os tn ik ov z de m en co in p rid ru že ni m i m ot nj am i h ra nj en ja po o dp us tu iz b ol ni šn ic e. V sk up in o so b ili ra zv rš če ni g le de n a na či n hr an je nj e: p er o s al i p o PE G . P o 18 m es ec ih so s te le fo ns ki m in te rv ju je m s sv oj ci p rid ob ili p od at ke o pr ež iv et ju . U m rlj iv os t j e bi la v p rim er ja vi s st ar os tn ik i, ki so se hr an ili p er o s, vi šja p ri st ar os tn ik ih s PE G . V st av ite v PE G je b ila p ov ez an a s p ov eč an im tv eg an je m za u m rlj iv os t p ri zg od nj i i n sr ed nj i s to pn ji, n e pa tu di N SD . Li u et a l., 20 14 Zd ru že ne d rž av e A m er ik e 1 Si st em at ič ni p re gl ed lit er at ur e. V kl ju če ni h je b ilo 2 2 od sk up no 9 63 id en tifi ci ra ni h in te rv en ci jsk ih ra zi sk av , m ed k at er im i j e bi lo d ev et ra nd om iz ira ni h ko nt ro ln ih ra zi sk av . R az isk av e so v kl ju če va le sk up no 2 .0 82 st ar os tn ik ov z de m en co in 9 5 st ro ko vn ja ko v iz v eč k ot 8 5 us ta no v. U go to vl je na je b ila zm er na st op nj a do ka zo v, da p re hr an sk i do da tk i p ov eč aj o pr eh ra ns ki v no s, te le sn o m as o/ IT M te r d a pr og ra m i z a us po sa bl ja nj e al i i zo br až ev an je pr isp ev aj o k po da ljš an em u ča su h ra nj en ja in u pa du te ža v s h ra nj en je m . P om oč p ri hr an je nj u in p ro gr am i z a us po sa bl ja nj e a li iz ob ra že va nj e n iso p ov eč al i p re hr an sk eg a vn os a. O bs ta ja n iz ka st op nj a do ka zo v, da in te rv en ci je za pr eo bl ik ov an je o ko lja a li sp re m in ja nj e ru tin e po ve ču je jo pr eh ra ns ki v no s. W u et a l., 20 14 Ta jv an 3 En oj no sl ep a kv az ie ks pe rim en ta ln a ra zi sk av a. So de lo va lo je 9 0 m oš ki h z d em en co in te ža va m i s h ra nj en je m iz št iri h us ta no v. V st an da rd iz ira no sk up in o (v o sm ih te dn ih 24 u r t re ni ng a sp om in sk ih sp os ob no st i z m et od o m on te ss or i) je b ilo v kl ju če ni h 25 , v in di vi du al iz ira no sk up in o (in di vi du al no pr ila go je no št ev ilo u r z is to v se bi no ) 3 8 in v ko nt ro ln o sk up in o 27 m oš ki h. S pr em lja nj e je po te ka lo e n, tr i i n še st m es ec ev p o in te rv en ci ji. V o be h sk up in ah z uč ni m i u ra m i s o se p os to pn o zm an jša le te ža ve p ri hr an je nj u, p ov eč al a st a se tu di pr eh ra ns ki v no s i n te le sn a m as a. Le ge nd a/ Le ge nd : C IO – c elo dn ev na in sti tu cio na ln a os kr ba /w ho le- da y in sti tu tio na l c ar e; N SD – n ap re do va la s to pn ja d em en ce /a dv an ce d de m en tia ; S FE D – O ro dj e za o ce no s am os to jn eg a hr an je nj a pr i s ta ro stn ik ih z d em en co /S elf -F ee di ng A ss es sm en t T oo l f or E ld er ly w ith D em en tia ; I TM – in de ks te les ne m as e/ bo dy m as s i nd ex ; I U V IV – iz ja va o u po šte va nj u vn ap re j i zr až en e vo lje /a dv an ce d ire ct iv e; M M SE – K ra te k pr ei zk us sp oz na vn ih sp os ob no sti /M in i-M en ta l S ta te E xa m in at io n; C D R – Kl in ičn a les tv ica z a oc en je va nj e d em en ce /C lin ica l D em en tia R at in g; P EG – pe rk ut an a en te ra ln a ga str os to m a/ pe rc ut an eo us en do sc op ic ga str os to m y 149Florjančič, P., & Milavec Kapun, M. (2022)/Obzornik zdravstvene nege, 56(2), pp. 141–153. al., 2016; Batchelor-Murphy et al., 2017; Chang et al., 2017; Liu, Jao, & Williams, 2017; Chen et al., 2019; Liu, Williams, Batchelor-Murphy, Perkhounkova, & Hein, 2019; Sakamoto et al., 2019). Sakamoto et al. (2019) so poročali o povezavi med slabšo sposobnostjo samostojnega hranjenja in višjo smrtnostjo pri mešani skupini starostnikov, v kateri je bilo okoli 40 % oseb z napredovalo stopnjo demence. Dodatno sta bili nižja stopnja sposobnosti samostojnega hranjenja in nižja stopnja samostojnosti pri vseh osnovnih dnevnih opravilih povezani z več težavami pri prehranskem vnosu (Chang et al., 2017). Verjetnost za boljši prehranski vnos je bila v primerjavi z asistiranim hranjenjem večja pri samostojnem hranjenju (Liu et al., 2019). Kot uspešna strategija za doseganje boljše sposobnosti samostojnega hranjenja se je izkazalo obvladovanje upada telesnih in/ali kognitivnih funkcij pri osebah z demenco. Pri obvladovanju upada telesnih funkcij sta bila uspešna izvajanje prilagojenih vaj za razgibavanje rok (Chen et al., 2019) in vadba celega telesa (Bunn et al., 2016). Ob razgibavanju rok so se zmanjšale težave s hranjenjem, podaljšalo se je obdobje samostojnega hranjenja. Poročali so o izboljšani natančnosti in koordinaciji gibov pri hranjenju. Vadba celega telesa ni pripomogla k večji telesni masi in zmanjšanju podhranjenosti, upočasnil pa se je upad funkcijskega statusa. Za obvladovanje upada kognitivnih funkcij so testirali trening kognitivnih sposobnosti s ponavljajočim priklicem informacij in uporabo metode montessori (Wu et al., 2014). Proces hranjenja so razčlenili na več enostavnih enot (»zavedanje, da je čas obroka«; »vzeti skledo in žlico v roke«; »zajeti grižljaj hrane in ga nesti k ustom« itd.) in osebe z demenco urili s ponavljajočim priklicem informacij in učenjem spretnosti, dokler niso dosegle pravilne izvedbe posamezne enote. Pri intervencijski skupini sta se zmanjšali povprečna stopnja in pogostost težav pri hranjenju, povečala sta se povprečni prehranski vnos in telesna masa. Do podobnih ugotovitev so prišli tudi drugi raziskovalci (Liu, Cheon, & Thomas, 2014; Fetherstonhaugh, Haesler, & Bauer, 2019). Čeprav Bunn et al. (2016) niso dosegli prepričljivih in konsistentnih rezultatov, so ugotovili, da je uporaba tovrstnih pristopov pri obravnavi oseb z demenco obetavna, saj se izboljša sposobnost hranjenja. Uporaba prilagojene prehrane Liu et al. (2019) so ugotovili, da je v primerjavi s trdno hrano večja verjetnost za boljši prehranski vnos pri strežbi tekoče hrane, posebno pri daljšem prehranjevalnem ciklu. Ugotavljali so učinke izpostavljenosti vonjavam po mesu na prehranski vnos in vedênje oseb. Povečan delež zaužitega mesa in zelenjave so opazili le pri prvem kosilu z uporabo spodbude z vonjavami, ne pa tudi pri drugem, ki so ga izvedli čez štirinajst dni (Sulmont-Rossé et al., 2018). Na zmanjšano zaznavo in prepoznavo okusov pri osebah z demenco so opozorili tudi Sakai et al. (2016). Ugotovili so višji skupni prag (seštevek izmerjenih vrednosti pragov za vse štiri okuse) tako zaznave kot prepoznave štirih osnovnih okusov. Edini dejavnik, ki je pomembno vplival na ti dve vrednosti, je bila stopnja napredovanja demence. Obvladovanje motenj požiranja Učinkovitost intervencij za obvladovanje motenj požiranja so proučevali v treh raziskavah: trimesečni kompleksni prehranski intervenciji (Chen et al., 2016), celovitem geriatričnem pregledu (Arahata et al., 2017) in enotedenski mobilizaciji vratne hrbtenice (Abdelhamid et al., 2016). Raziskava, ki so jo opravili Chen et al. (2016), je vključevala intervencije, vezane na pripravo osebe, okolja, hrane in pripomočkov ter zagotavljanje ustreznega pristopa negovalnega osebja. Poročali so o vsesplošnem izboljšanju sposobnosti hranjenja. Pri raziskavi s celovitim geriatričnim pregledom (Arahata et al., 2017) so pri udeležencih intervencijske skupine z uporabo multidisciplinarnih pristopov ugotavljali vzroke za motnje hranjenja. Na podlagi ugotovljenega vzroka so pripravili individualizirane terapevtske intervencije ter učinke spremljali do enega leta. Intervencijska skupina je bila deležna več diagnostičnih preiskav. V intervencijski skupini je bilo z 28 % enoletno preživetje brez prejemanja enteralne oziroma parenteralne hidracije ali hranjenja višje v primerjavi s 15 % pri kontrolni skupini. Celokupno enoletno preživetje se med skupinama ni pomembno razlikovalo. Raziskovalci so opozorili, da je etiologija motenj hranjenja pri demenci raznolika in ne sme biti pripisana zgolj napredovanju demence. Iz tega so sklepali, da so motnje hranjenja pri osebah z demenco potencialno ozdravljive. Abdelhamid et al. (2016) so s pregledom literature ugotovili, da je intervencija z mobilizacijo vratne hrbtenice prispevala k večji srednji vrednosti največjega volumna požirka vode, ki so ga udeleženci raziskave zmogli naenkrat pogoltniti. Na posameznika osredinjen pristop Pomembno vlogo pri zagotavljanju dobrega počutja oseb z napredovalo stopnjo demence pri prehranjevanju je imel na osebo osredinjen pristop. Implementirali so ga s spodbujanjem dejavnega vključevanja v proces hranjenja, izkazovanjem odobravanja in orientacije, uporabo neposrednega očesnega stika ter hranjenjem s posamezniku prilagojeno hitrostjo (Gilmore-Bykovskyi & Rogus- Pulia, 2018). Raziskovalci priporočajo zagotavljanje zadostnega časa za hranjenje (Chen et al., 2016; Batchelor-Murphy et al., 2017; Gilmore-Bykovskyi & Rogus-Pulia, 2018; Liu et al., 2019), kar je povezano z večjo verjetnostjo za večji prehranski vnos (Liu et al., A vt or , l et o, d rž av a/ Au th or , y ea r, co un tr y Ra ve n do ka za /L ev el of e vi de nc e Ra zi sk ov al ni d iz aj n/ Re se ar ch d es ig n V zo re c/ Sa m pl e Bi st ve ne u go to vi tv e/ K ey fi nd in gs Sa ka i e t a l., 20 16 Ja po ns ka 5 Št ud ija p rim er ov s ko nt ro la m i. So de lo va lo je 3 2 os eb z A lz he im er je vi m tip om d em en ce (b la ga k og ni tiv na m ot nj a do zm er na st op nj a de m en ce ; C D R ≤ 2) iz k lin ik e za d em en co . Z a ko nt ro lo je b ilo v kl ju če ni h 22 o se b br ez a na m ne ze n ev ro lo šk ih a li ps ih ia tr ič ni h ob ol en j. M er ili so p ra g za zn av e in p re po zn av e št iri h os no vn ih o ku so v z lis tič i p os am ez ne ga o ku sa . K on ce nt ra ci jo so o b ne us pe šn i p re po zn av i o m ej en o do lg o st op nj ev al i. Sk up ni se št ev ek v re dn os ti pr ag ov za zn av e in p re po zn av e št iri h os no vn ih o ku so v je b il pr i o se ba h z A lz he im er je vi m tip om d em en ce p om em bn o ve čj i. Pr ag za zn av e sla dk eg a, sla ne ga in g re nk eg a in p ra g pr ep oz na ve sl ad ke ga in k isl eg a st a bi la p om em bn o vi šja p ri os eb ah z A lz he im er je vi m tip om d em en ce . P ri sle dn jih je st op nj a na pr ed ov an ja de m en ce p om em bn o pr isp ev al a k zm an jša ni za zn av i ok us a. Ti ci ne si et a l., 20 16 Ita lij a 4 Pr os pe kt iv na o pa zo va ln a ne ra nd om iz ira na ra zi sk av a. So de lo va lo je 1 84 p od hr an je ni h st ar os tn ik ov z de m en co in p rid ru že ni m i m ot nj am i h ra nj en ja po o dp us tu iz b ol ni šn ic e. V sk up in o so b ili ra zv rš če ni g le de n a na či n hr an je nj e: p er o s al i p o PE G . P o 18 m es ec ih so s te le fo ns ki m in te rv ju je m s sv oj ci p rid ob ili p od at ke o pr ež iv et ju . U m rlj iv os t j e bi la v p rim er ja vi s st ar os tn ik i, ki so se hr an ili p er o s, vi šja p ri st ar os tn ik ih s PE G . V st av ite v PE G je b ila p ov ez an a s p ov eč an im tv eg an je m za u m rlj iv os t p ri zg od nj i i n sr ed nj i s to pn ji, n e pa tu di N SD . Li u et a l., 20 14 Zd ru že ne d rž av e A m er ik e 1 Si st em at ič ni p re gl ed lit er at ur e. V kl ju če ni h je b ilo 2 2 od sk up no 9 63 id en tifi ci ra ni h in te rv en ci jsk ih ra zi sk av , m ed k at er im i j e bi lo d ev et ra nd om iz ira ni h ko nt ro ln ih ra zi sk av . R az isk av e so v kl ju če va le sk up no 2 .0 82 st ar os tn ik ov z de m en co in 9 5 st ro ko vn ja ko v iz v eč k ot 8 5 us ta no v. U go to vl je na je b ila zm er na st op nj a do ka zo v, da p re hr an sk i do da tk i p ov eč aj o pr eh ra ns ki v no s, te le sn o m as o/ IT M te r d a pr og ra m i z a us po sa bl ja nj e al i i zo br až ev an je pr isp ev aj o k po da ljš an em u ča su h ra nj en ja in u pa du te ža v s h ra nj en je m . P om oč p ri hr an je nj u in p ro gr am i z a us po sa bl ja nj e a li iz ob ra že va nj e n iso p ov eč al i p re hr an sk eg a vn os a. O bs ta ja n iz ka st op nj a do ka zo v, da in te rv en ci je za pr eo bl ik ov an je o ko lja a li sp re m in ja nj e ru tin e po ve ču je jo pr eh ra ns ki v no s. W u et a l., 20 14 Ta jv an 3 En oj no sl ep a kv az ie ks pe rim en ta ln a ra zi sk av a. So de lo va lo je 9 0 m oš ki h z d em en co in te ža va m i s h ra nj en je m iz št iri h us ta no v. V st an da rd iz ira no sk up in o (v o sm ih te dn ih 24 u r t re ni ng a sp om in sk ih sp os ob no st i z m et od o m on te ss or i) je b ilo v kl ju če ni h 25 , v in di vi du al iz ira no sk up in o (in di vi du al no pr ila go je no št ev ilo u r z is to v se bi no ) 3 8 in v ko nt ro ln o sk up in o 27 m oš ki h. S pr em lja nj e je po te ka lo e n, tr i i n še st m es ec ev p o in te rv en ci ji. V o be h sk up in ah z uč ni m i u ra m i s o se p os to pn o zm an jša le te ža ve p ri hr an je nj u, p ov eč al a st a se tu di pr eh ra ns ki v no s i n te le sn a m as a. Le ge nd a/ Le ge nd : C IO – c elo dn ev na in sti tu cio na ln a os kr ba /w ho le- da y in sti tu tio na l c ar e; N SD – n ap re do va la s to pn ja d em en ce /a dv an ce d de m en tia ; S FE D – O ro dj e za o ce no s am os to jn eg a hr an je nj a pr i s ta ro stn ik ih z d em en co /S elf -F ee di ng A ss es sm en t T oo l f or E ld er ly w ith D em en tia ; I TM – in de ks te les ne m as e/ bo dy m as s i nd ex ; I U V IV – iz ja va o u po šte va nj u vn ap re j i zr až en e vo lje /a dv an ce d ire ct iv e; M M SE – K ra te k pr ei zk us sp oz na vn ih sp os ob no sti /M in i-M en ta l S ta te E xa m in at io n; C D R – Kl in ičn a les tv ica z a oc en je va nj e d em en ce /C lin ica l D em en tia R at in g; P EG – pe rk ut an a en te ra ln a ga str os to m a/ pe rc ut an eo us en do sc op ic ga str os to m y 150 Florjančič, P., & Milavec Kapun, M. (2022)/Obzornik zdravstvene nege, 56(2), pp. 141–153. 2019). Na boljšo izvedbo hranjenja je vplivala uporaba fizičnega, socialnega in/ali zaznavnega dražljaja z višjo stopnjo specifičnosti. Ti pristopi so bili osredinjeni na osebo, individualizirani, neposredni in so vključevali želje, pretekle izkušnje in potrebe vključenega posameznika (Liu et al., 2017). Na prehranski vnos in pojavnost odbijajočih oblik vedenja je vplivala tudi izbira tehnike hranjenja. Čas, ki ga je negovalno osebje porabilo za hranjenje, se glede na posamezne tehnike hranjenja ni pomembno razlikoval. Ugotovljena je bila večja verjetnost za pojav odbijajočih oblik vedenja pri hranjenju preko roke (hranjena oseba drži pribor, negovalec zaobjame njeno roko in prevzame nadzor nad gibi). Verjetnost za pojav odbijajočega vedenja pri neposrednem hranjenju (klasična tehnika hranjenja, hranjena oseba ima pasivno vlogo) in hranjenjem pod roko (negovalec drži pribor, hranjena oseba z roko zaobjame zgornji del negovalčevega zapestja) je manjša. Odsvetuje se pristop, osredotočen na naloge osebja, kot je prizadevanje negovalnega osebja za zaužitje vsega obroka kljub nesodelovanju osebe. To se s strani negovalnega osebja lahko izraža kot prehitevanje, prekinitev, ignoriranje in verbalno ali fizično nadziranje dejanj pri hranjenju. Tovrsten pristop je povezan z večjo verjetnostjo za pojav aspiracije zaužite vsebine v dihalne poti (Gilmore-Bykovskyi & Rogus-Pulia, 2018). Diskusija Prehranska oskrba oseb z napredovalo stopnjo demence je zaradi prepleta različnih vplivov kompleksna naloga, ki bi morala biti usmerjena k promociji čim višje stopnje samostojnosti in krepitvi njihovih (še) ohranjenih potencialov pri prehranjevanju. Dejavniki, povezani s samostojnostjo pri hranjenju, so bili zadosten čas hranjenja, tehnika asistiranega hranjenja, prilagojena prehrana, stopnja odbijajočega vedenja in odnos negovalnega osebja glede na usmerjenost k posameznikovim potrebam. Za preprečevanje nezadostnega prehranskega vnosa, ki ga povzročajo starostne spremembe in prisotne kognitivne motnje, je pomembna krepitev funkcionalnega statusa. Smernice za obravnavo oseb z demenco ali napredovalo stopnjo demence odsvetujejo uporabo enteralnega hranjenja, opozarjajo na njene potencialno neugodne učinke na osebo in na zmanjšanje kakovosti življenja (Hartigan et al., 2016). Pri tem Ticinesi et al. (2016) niso uspeli dokazati škodljivosti PEG za osebe z napredovalo stopnjo demence, saj enteralno hranjenje ni bilo povezano z zmanjšanim preživetjem. Ugotovili so, da se enteralno hranjenje pri osebah z demenco odsvetuje predvsem na podlagi pomanjkljivih dokazov o koristnosti in ne toliko zaradi dokazane škodljivosti. Prisotnost težav s hranjenjem pri osebah z demenco ima slab napovedni izid, prav tako ostaja presoja o reverzibilnosti zmanjšanega prehranskega vnosa težavna. Strokovnjaki in svojci so zato postavljeni pred etično dilemo pri določitvi mejnika med dosegljivimi pozitivnimi učinki intenzivnega zdravljenja in potencialno škodljivimi posledicami za kakovost življenja oslabelega starostnika (Di Giulio et al., 2019). Odločitev o najprimernejši obliki hranjenja bi bilo treba sprejeti individualno na osnovi celostne ocene kognitivnega, funkcijskega in prehranskega statusa ter ob upoštevanju željenih ciljev zdravstvene oskrbe (Ticinesi et al., 2016; Mitchell et al., 2018). Izbira enteralnega hranjenja je upravičena le pri ugotovljenih prehodnih motnjah požiranja, ne pa tudi pri motnjah požiranja, ki so posledica napredovanja demence (Hartigan et al., 2016). S pregledom literature smo evidentirali več obetavnih intervencij, kot so interdisciplinarna in individualizirana obravnava ter zdravljenje vzrokov motenj hranjenja (Arahata et al., 2017), spodbujanje telesne dejavnosti (Bunn et al., 2016; Chen et al., 2019) in trening kognitivnih sposobnosti (Wu et al., 2014). S temi intervencijami bi lahko v nadaljnjih raziskavah z določenimi izboljšavami in prilagoditvami na slovensko okolje proučevali vpliv na dobro počutje in kakovost življenja oseb z napredovalo stopnjo demence. Ob oceni kakovosti vključenih raziskav smo ugotovili visok delež raziskav srednje kakovosti, kar lahko pomeni visoko stopnjo tveganja za pristranskost z relativno majhnim številom randomiziranih kontrolnih raziskav in še redkejšo uporabo enojno ali dvojno slepega raziskovalnega pristopa. Prevladovale so raziskave, v katerih se je ugotavljalo odnose oziroma povezave med dejavniki oziroma pojavi, in sistematični pregledi literature. Zelo pogoste so bile raziskave na majhnem vzorcu, z mešanimi tipi in stopnjami napredovanja demence in s kratkim časom izvedbe (večinoma manj kot eno leto). Vprašljiv je bil tudi dolgoročni učinek intervencij. Ob tem se je treba zavedati, da raziskav iz drugih okolij ni mogoče neposredno prenašati v slovenski prostor zaradi kulturnih in drugih razlik. Pri nadaljnji uporabi ali posploševanju izsledkov raziskav je zato potrebna previdnost. Otežena izvedba in nižja kakovost raziskav sta morda deloma posledica izbire raziskovane populacije. Izpostavljamo potrebo po pridobivanju soglasij zakonitih zastopnikov za vključitev oseb z napredovalo stopnjo demence v raziskavo in etično sporno uporabo randomiziranih kontrolnih raziskav na populaciji, ki ni več zmožna kritične presoje, še posebno, ko je med opazovanimi izidi pričakovana različna stopnja preživetja ali kakovosti življenja med intervencijsko in kontrolno skupino. Izsledki našega pregleda literature imajo nekatere omejitve, zato jih je treba jemati z zadržkom. Omejili smo se na iskanje literature v zgolj dveh podatkovnih bazah, upoštevali smo le en iskalni niz in mnoge izključitvene kriterije. Slabost raziskave je tudi dokaj 151Florjančič, P., & Milavec Kapun, M. (2022)/Obzornik zdravstvene nege, 56(2), pp. 141–153. široka tema raziskovanja. Kljub skrbnemu izboru vključitvenih in izključitvenih kriterijev smo zaznali ponavljanje člankov istih avtorjev, kar lahko zmanjšuje verodostojnost rezultatov pregleda literature. Prehranjevanje oseb z napredovalo stopnjo demence in izbor optimalnega načina prehranjevanja sta izjemno aktualna na področju oskrbe oseb z demenco v različnih oblikah dolgotrajne oskrbe. Pri tem imajo strokovnjaki zdravstvene nege ključno vlogo v interdisciplinarnih timih pri zgodnjem zaznavanju težav, pravočasnem načrtovanju optimalne prehranske oskrbe in izvajanju različnih intervencij za spodbujanje čim bolj samostojnega hranjenja oseb z demenco. Tako bo zagotovljena uspešna, kakovostna in osebi prilagojena oskrba, kar omogoča boljšo kakovost življenja oseb in njihovo daljšo samostojnost pri hranjenju in bivanju. Zaključek Pri oskrbi oseb z demenco se raziskujejo različne intervencije z namenom obvladovanja problematike podhranjenosti, izgube telesne mase in drugih prehranskih težav. Kljub pozitivnim vplivom nekaterih intervencij na prehranski status in vedênje preproste in celovite rešitve za obvladovanje prehranskih problemov pri osebah z napredovalo stopnjo demence (še) ne poznamo. Priporočeni pristopi k obravnavi oseb z napredovalo stopnjo demence temeljijo na humanem in sočutnem pristopu. Zato je pomembno, da že izobraževalni programi zdravstvenih smeri poudarjajo in spodbujajo oblikovanje profesionalnega in sočutnega odnosa do oseb z demenco. Zaradi časovnih in kadrovskih stisk je ob pogosto neugodni institucionalni politiki in bivalnih pogojih veliko priporočenih intervencij težko izvedljivih in zato neuporabnih v klinični praksi. Nadaljnje raziskave bi zato morale prednostno vlogo nameniti razrešitvi vprašanja, kako priporočene intervencije prilagoditi in uresničiti v slovenskem okolju. Nasprotje interesov/Conflict of interest Avtorici izjavljata, da ni nasprotja interesov./The authors declare that no conflicts of interest exist. Financiranje/Funding Raziskava ni bila finančno podprta./The study received no funding. Etika raziskovanja/Ethical approval Za izvedbo raziskave glede na izbrano metodologijo raziskovanja dovoljenje komisije za etiko ni bilo potrebno./Considering the chosen research methodology, the approval of ethics committee was not required for this study. Prispevek avtorjev/Author contributions Avtorici sta skupaj osnovali raziskovalni načrt, ki je vključeval raziskovalno vprašanje, metodologijo, razpravo in zaključek. Prva avtorica je analizirala članke ter pripravila izsledke raziskav. Druga avtorica je usmerjala vsebino teoretičnega dela, preverila ustreznost izbranih člankov ter kritično pregledala članek./The authors jointly established a research plan that included a research question, methodology, discussion, and conclusion. The first author analysed the articles and prepared the results of the research. The second author directed the content of the theoretical part, checked the adequacy of selected articles, and critically reviewed the manuscript. Literatura Abdelhamid, A., Bunn, D., Copley, M., Cowap, V., Dickinson, A., Gray, L. … Hooper, L. (2016). Effectiveness of interventions to directly support food and drink intake in people with dementia: Systematic review and meta-analysis. BMC Geriatrics, 16(1), Article 26. https://doi.org/10.1186/s12877-016-0196-3 PMid:26801619; PMCid:PMC4722767 Ahmed, T., & Haboubi, N. (2010). Assessment and management of nutrition in older people and its importance to health. Clinical Interventions in Aging, 5, 207–216. https://doi.org/10.2147/CIA.S9664 PMid:20711440; PMCid:PMC2920201 Alzheimer's Association Report. (2020). Alzheimer's disease facts and figures. Alzheimer's and Dementia, 16(3), 391–460. https://doi.org/10.1002/alz.12068 PMid:32157811 Arahata, M., Oura, M., Tomiyama, Y., Morikawa, N., Fujii, H., Minani, S., & Shimizu, Y. (2017). A comprehensive intervention following the clinical pathway of eating and swallowing disorder in the elderly with dementia: Historically controlled study. BMC Geriatrics, 17(1), Article 146. https://doi.org/10.1186/s12877-017-0531-3 PMid:28705163; PMCid:PMC5512987 Batchelor-Murphy, M. K., McConnell, E. S., Amella, E. J., Anderson, R. A., Bales, C.W., Silva, S. … Colon-Emeric C. S. (2017). Experimental comparison of efficacy for three handfeeding techniques in dementia. Journal of the American Geriatrics Society, 65(4), e89–e94. https://doi.org/10.1111/jgs.14728 PMid:28165618; PMCid:PMC5397360 Braun, A., Kurzmann, P., Höfler, M., Haber, G., & Auer, S. (2020). Cost of care for persons with dementia: Using a discrete-time Markov chain approach with administrative and clinical data from the dementia service Centres in Austria. Health Economics Review, 10(1), 29. https://doi.org/10.1186/s13561-020-00285-w 152 Florjančič, P., & Milavec Kapun, M. (2022)/Obzornik zdravstvene nege, 56(2), pp. 141–153. Bunn, D. K., Abdelhamid, A., Copley, M., Cowap, V., Dickinson, A., Howe, A. … Hooper, L. (2016). Effectiveness of interventions to indirectly support food and drink intake in people with dementia: Eating and Drinking Well IN dementiA (EDWINA) systematic review. BMC Geriatrics, 16(1), Article 89. https://doi.org/10.1186/s12877-016-0256-8 PMid:32926237; PMCid:PMC7489033 Chang, C.-C., Lin, Y.-F., Chiu, C. -H., Liao, Y.-M., Ho, M.-H., Lin, Y.-K. … Liu, M. F. (2017). Prevalence and factors associated with food intake difficulties among residents with dementia. PloS ONE, 12(2), Article e0171770 https://doi.org/10.1371/journal.pone.0171770 PMid:28225776; PMCid:PMC5321470 Chen, L.-L., Li, H., Lin, R., Zheng, J.-H., Wei, Y.-P., Li, J. ... Chen, H.-Y. (2016). Effects of a feeding intervention in patients with Alzheimer's disease and dysphagia. Journal of Clinical Nursing, 25(5–6), 699–707. https://doi.org/10.1111/jocn.13013 PMid:26420351 Chen, L.-L., Li, H., Chen, X.-H., Jin, S., Chen, Q.-H., Chen, M.- R., & Li, N. (2019). Effects of hand exercise on eating action in patients with Alzheimer's disease. American Journal of Alzheimer's Disease and Other Dementias, 34(1), 57–62. https://doi.org/10.1177/1533317518803722 PMid:30301358 Di Giulio, P., Finetti, S.,Giunco, F., Basso, I., Rosa, D., Pettenati, F. ... Toscani, F. (2019). The impact of nursing homes staff education on end-of-life care in residents with advanced dementia: A quality improvement study. Journal of Pain and Symptom Management, 57(1), 93–99. https://doi.org/10.1016/j.jpainsymman.2018.10.268 PMid:30315916 Fetherstonhaugh, D., Haesler, E., & Bauer, M. (2019). Promoting mealtime function in people with dementia: A systematic review of studies undertaken in residential aged care. International Journal of Nursing Studies, 96(2019), 99–118. https://doi.org/10.1016/j.ijnurstu.2019.04.005 PMid:31060734 Gilmore-Bykovskyi, A. L., & Rogus-Pulia, N. (2018). Temporal associations between caregiving approach, behavioral symptoms and observable indicators of aspiration in nursing home residents with dementia. The Journal of Nutrition, Health & Aging, 22(3), 400–406. https://doi.org/10.1007/s12603-017-0943-y PMid:29484354; PMCid:PMC5830143 Hartigan, I., Robinson, S., O'Sullivan, M., McLoughlin, K., Gallagher, P., & Timmons, S. (2016). Palliative care for the person with dementia. Guidance document 4: management of hydration and nutrition. Dublin: Irish Hospice Foundation. Retrieved December 9, 2019 from http://hospicefoundation.ie/wp-content/uploads/2016/11/ Final-Guidance-Document-4-Nutrition-and-Hydration-1.pdf Irwin, K., Sexton, C., Daniel, T., Lawlor, B., & Naci, L. (2018). Healthy aging and dementia: Two roads diverging in midlife Frontiers in Aging Neuroscience, 10, Article 275. https://doi.org/10.3389/fnagi.2018.00275 PMid:30283329; PMCid:PMC6156266 Iuliano, S., Poon, S., Wang, X., Bui, M., & Seeman, E. (2017). Dairy food supplementation may reduce malnutrition risk in institutionalised elderly. British Journal of Nutrition, 117(1), 142–147. https://doi.org 10.1017/S000711451600461X PMid:28098050; PMCid:PMC5350609 Liu, W., Cheon, J., & Thomas, S. A. (2014). Interventions on mealtime difficulties in older adults with dementia: A systematic review. International Journal of Nursing Studies, 51(1), 14–27. https://doi.org/10.1016/j.ijnurstu.2012.12.021 PMid:23340328 Liu, W., Jao, Y.-L., & Williams, K. (2017). The association of eating performance and environmental stimulation among older adults with dementia in nursing homes: A secondary analysis. International Journal of Nursing Studies, 71(2017), 70–79. https://doi.org/10.1016/j.ijnurstu.2017.03.004 PMid:28340390; PMCid:PMC5495475 Liu, W., Williams, K., Batchelor-Murphy, M., Perkhounkova, Y., & Hein, M. (2019). Eating performance in relation to intake of solid and liquid food in nursing home residents with dementia: A secondary behavioral analysis of mealtime videos. International Journal of Nursing Studies, 96(2019), 18–26. https://doi.org/10.1016/j.ijnurstu.2018.12.010 PMid:30660444; PMCid:PMC6610782 Lopez, R. P., & Molony, S. L. (2018). Dementia: Weight loss and mealtime challenges. The Journal for Nurse Practitioners, 14(3), 153–159. https://doi.org/10.1016/j.nurpra.2017.09.024 Meijers, J. M., Schols, J. M., & Halfens, R. J. (2014). Malnutrition in care home residents with dementia. The Journal of Nutrition, Health & Aging, 18(6), 595−600. https://doi.org/10.1007/s12603-014-0006-6 PMid:24950150 Mitchell, S. L. (2015). Advanced Dementia. New England Journal of Medicine, 372(26), 2533–2540. https://doi.org/10.1056/NEJMcp1412652 PMid:26107053; PMCid:PMC4539157 Mitchell, S. L., Shaffer, M. L., Cohen, S., Hanson, L. C., Habtemariam, D., & Volandes, A. E. (2018). An advance care planning video decision support tool for nursing home residents with advanced dementia: A cluster randomized clinical trial. JAMA Internal Medicine, 178(7), 961–969. https://doi.org/10.1001/jamainternmed.2018.1506 PMid:29868778; PMCid:PMC6033645 153Florjančič, P., & Milavec Kapun, M. (2022)/Obzornik zdravstvene nege, 56(2), pp. 141–153. Murphy, E., Froggatt, K., Connolly, S., O'Shea, E., Sampson, E. L., Casey, D., & Devane, D. (2016). Palliative care interventions in advanced dementia. The Cochrane Database of Systematic Reviews, 12(12), Article CD011513. https://doi.org/10.1002/14651858.cd011513.pub2 PMid:27911489; PMCid:PMC6463843 Murphy, J. L., Holmes, J., & Brooks, C. (2017). Nutrition and dementia care: Developing an evidence-based model for nutritional care in nursing homes. BMC Geriatrics, 17(1), Article 55. https://doi.org/10.1186/s12877-017-0443-2 PMid:28196475; PMCid:PMC5309970 Page, M. J., McKenzie, J. E., Bossuyt, P. M., Boutron, I., Hoffmann, T. C., Mulrow, C. D. … Moher, D. (2021). The PRISMA 2020 statement: An updated guideline for reporting systematic reviews. British Medical Journal, 372, Article 71. https://doi.org/10.1136/bmj.n71 PMid:33781993; PMCid:PMC8005925 Payne, M., & Morley, J. E. (2018). Editorial: Dysphagia, dementia and frailty. The Journal of Nutrition, Health & Aging, 22(5), 562–565. https://doi.org/10.1007/s12603-018-1033-5 PMid:29717753 Pivi, G. A., Bertolucci, P. H., & Schultz, R. R. (2012). Nutrition in severe dementia. Current Gerontology and Geriatrics Research, 2012, Article 983056. https://doi.org/10.1155/2012/983056 PMid:22645608; PMCid:PMC3356862 Polit, D. F., & Beck, C. T. (2018). Essentials of nursing research: Appraising evidence for nursing practice (9th ed.). Philadelphia: Lippincott Williams & Wilkins. Prince, M., Albanese, E., Guerchet, M., & Prina, M. (2014). Nutrition and dementia: A review of available research. London: Alzheimer's Disease International. Retrieved July 6, 2019 from https://www. alz.co.uk/sites/default/files/pdfs/nutrition-and-dementia.pdf Rogus-Pulia, N., Malandraki, G. A., Robbins, J., & Johnson, S. (2015). Understanding dysphagia in dementia: The present and the future. Current Physical Medicine and Rehabilitation Reports, 3(1), 86–97. https://doi.org/10.1007/s40141-015-0078-1 Sakai, M., Ikeda, M., Kazui, H., Shigenobu, K., & Nishikawa, T. (2016). Decline of gustatory sensitivity with the progression of Alzheimer's disease. International Psychogeriatrics, 28(3), 511–517. https://doi.org/10.1017/s1041610215001337 PMid:26423603 Sakamoto, M., Watanabe, Y., Edahiro, A., Motokawa, K., Shirobe, M., Hirano, H. ... Yoshihara, A. (2019). Self-feeding ability as a predictor of mortality Japanese nursing home residents: A two-year longitudinal study. The Journal of Nutrition, Health & Aging, 23(2), 157–164. https://doi.org/10.1007/s12603-018-1125-2 PMid:30697625 Seidel, D., & Thyrian, J. R. (2019). Burden of caring for people with dementia - comparing family caregivers and professional caregivers: A descriptive study. Journal of Multidisciplinary Healthcare, 12, 655–663. https://doi.org/10.2147/JMDH.S209106 PMid:31616154; PMCid:PMC6698592 Sulmont-Rossé, C., Gaillet, M., Raclot, C., Duclos, M., Servelle, M., & Chambaron, S. (2018). Impact of olfactory priming on food intake in an Alzheimer's disease unit. Journal of Alzheimer's Disease, 66(4), 1497–1506. https://doi.org/10.3233/jad-180465 PMid:30452411 Ticinesi, A., Nouvenne, A., Lauretani, F., Prati, B., Cerundolo, N., Maggio, M., Meschi, T. (2016). Survival in older adults with dementia and eating problems: To PEG or not to PEG? Clinical Nutrition, 35(6), 1512–1516. https://doi.org/10.1016/j.clnu.2016.04.001 PMid:27091773 Volkert, D., Chourdakis, M., Faxen-Irving, G., Frühwald, T., Landi, F., Suominen, M. H. ... Schneider, S. M. (2015). ESPEN guidelines on nutrition in dementia. Clinical Nutrition, 34(6), 1052–1073. https://doi.org/10.1016/j.clnu.2015.09.004 PMid:26522922 Whittemore, R., & Knafl, K. (2005). The integrative review: Updated methodology. Journal of Advanced Nursing, 52(5), 546–553. https://doi.org/10.1111/j.1365-2648.2005.03621.x PMid:16268861 World Health Organization (2017). Global action plan on the public health response to dementia, 2017–2025. Geneva: World Health Organization. Retrieved July 6, 2019 from https:// www.who.int/mental_health/neurology/dementia/action_ plan_2017_2025/en/ Wu, H. S., Lin, L. C., Wu, S. C., Lin, K. N., & Liu, H. C. (2014). The effectiveness of spaced retrieval combined with Montessori- based activities in improving the eating ability of residents with dementia. Journal of Advanced Nursing, 70(8), 1891–1901. https://doi.org/10.1111/jan.12352 PMid:24444172 Citirajte kot/Cite as: Florjančič, P., & Milavec Kapun, M. (2022). Prehranjevanje oseb z napredovalo demenco: integrativni pregled literature. Obzornik zdravstvene nege, 56(2), 141–153. https://doi.org/10.14528/snr.2022.56.2.3099