Oznaka poročila:ARRS-RPROJ-ZP-2014/67 ZAKLJUČNO POROČILO RAZISKOVALNEGA PROJEKTA A. PODATKI O RAZISKOVALNEM PROJEKTU 1.Osnovni podatki o raziskovalnem projektu Šifra projekta J6-3613 Naslov projekta Slovenska svetovna književnost: umeščanje svetovne književnosti v nacionalni literarni sistem Vodja projekta 6442 Marko Juvan Tip projekta J Temeljni projekt Obseg raziskovalnih ur 9505 Cenovni razred B Trajanje projekta 05.2010 - 04.2013 Nosilna raziskovalna organizacija 618 Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti Raziskovalne organizacije -soizvajalke Raziskovalno področje po šifrantu ARRS 6 HUMANISTIKA 6.07 Literarne vede Družbenoekonomski cilj . _ nr Humanistične vede - RiR financiran iz drugih virov (ne iz 13'06 SUF) Raziskovalno področje po šifrantu FOS 6 Humanistične vede 6.02 Jeziki in književnost B. REZULTATI IN DOSEŽKI RAZISKOVALNEGA PROJEKTA 2.Povzetek raziskovalnega projekta1 SLO Projekt je razvil teorijo svetovnega literarnega sistema in v njenem okviru na literarnozgodovinskem gradivu iz slovenske književnosti od 17. do prve polovice 20. stoletja dokazal naslednje: • da si je slovenska književnost - opazovana kot srednjeevropski periferni literarni sistem, umeščen v gospodarsko-politično polperiferijo - od konca 18. stoletja vzpostavljala narodno identiteto, tekstualno in institucionalno strukturo ter repertoar z avtopoetičnim nanašanjem na lastni kulturni spomin, z utrjevanjem konvencij estetske avtonomije, obenem pa tudi mednarodno: s prisvajanjem in preoblikovanjem transjezikovnih evropskih kulturnih matric, s kulturnimi transferji in interferencami z repertoarji antične klasike in modernih nacionalnih književnosti (centralnih in obrobnih); • da so se svetovljanske podlage za slovensko beletristiko oblikovale že v starejših obdobjih, zlasti v učeni kulturi in retorski prozi baroka; • da se je tudi svetovna književnost - razumljena kot sistem transnacionalnih literarnih interakcij, vrednostni pojem in univerzalni kanon - vzpostavljala in reproducirala od 19. stoletja naprej prek partikularnih, nacionalno dojetih literarnih polj (kakršno je tudi slovensko); na njeno strukturo so vplivala asimetrična razmerja med sistemskimi središči in obrobji; • da je obrobje svetovnega literarnega sistema, v katerega se umešča tudi »mali« slovenski literarni sistem, strukturno postavljeno pretežno v sprejemalno vlogo, vendar pa je že s svojim položajem, še bolj pa s sinkretičnimi invencijami konstitutivno za obstoj tega sistema in celo za reprodukcijo njegovih centrov. Svetovna književnost je vedno že »glokalizirana«. Vsaka nacionalna literatura, regija, migracija, vsak večkulturni prostor ima svojo verzijo svetovne književnosti - tudi slovenska. Imenujemo jo »slovenska« svetovna književnost. Sledili smo razvoju slovenskih pojmovanj svetovne književnosti in njenim verzijam svetovnega kanona. Zgodovinsko smo opazovali potek kulturnega transferja in medbesedilnega predelovanja arhivov iz svetovnega literarnega sistema. Raziskali smo razvoj odnosov med svetovnim in slovenskim literarnim sistemom. V raziskavo smo zajeli tudi evropske kontekste, globalno imaginacijo in kozmopolitstvo starejšega slovenskega slovstva in njegovih kulturnih institucij, vendar smo se osredotočili na procese, ko se literarni sistem že skuša estetsko avtonomizirati. Gre za čas od narodnega preroda v 18. stoletju, ko se porodi namerna beletristična produkcija v slovenskem jeziku, prek 19. stoletja, v katerem sta po Evropi in na Slovenskem zakrožili koncepciji nacionalne in svetovne književnosti, do modernističnega kozmopolitizma med obema svetovnima vojnama, ko se v slovenski primerjalni literarni vedi izoblikuje teoretski in zgodovinopisni pojem svetovne književnosti. ANG The project has developed a theory of a world literary system and proved the following hypotheses using material from Slovenian literature from the 17th c. to the mid-20th c.: • Since the 18th c., Slovenian literature - seen as a peripheral central European system situated in the economic and political semi-periphery - has been establishing national identity, textual and institutional structure, and repertoire through autopoetic reference to its own cultural memory, strengthening the conventions of aesthetic autonomy, as well as internationally: by adopting and altering European translinguistic matrices, through cultural transfers and interferences with repertoires of classical and modern, national literatures (central and peripheral); • Cosmopolitan foundations for Slovenian fiction were laid earlier, especially in Baroque learned culture and rhetorical prose; • World literature - defined as the system of transnational literary interactions, a value concept, and a universal canon -has been establishing and reproducing itself from the 19th c. onwards through particular nationally perceived literary systems (such as the Slovenian one); its structure has been influenced by unequal relationships between systemic centers and the peripheries; • The world periphery, including the "small" Slovenian literary system, is structurally mainly receptive. However, its mere position and its syncretic inventions are essential for the existence of the world system and the reproduction of its centers. World literature is always already "glocalized." Every national literature, every region, migration, and multicultural space, has its own version of world literature, and Slovenia is no wxception. It is referred to as "Slovenian" world literature. The project has followed the development of Slovenian notions of world literature and its versions of the world canon. It has historically examined the progress of cultural transfer and the intertextual reshaping of the world literary system archives. The purpose of the project was to study the development of relationships between the world literary system and the Slovenian literary system. The research has also included European contexts, global imagination, and the cosmopolitan nature of older Slovenian literature and its cultural institutions, focusing however on the processes implied in the literary system's attempts to gain aesthetic autonomy. The timeframe encompasses the period of national awakening in the 18th c., with the emergence of intentional production of fiction in Slovenian, through the 19th c., when the concepts of national and world literature started spreading through Europe and Slovenia, up to modernist cosmopolitanism during the interwar period, which saw Slovenian comparative literature studies develop the theoretical and historiographical concept of world literature. 3.Poročilo o realizaciji predloženega programa dela na raziskovalnem projektu2 V prvi fazi projekta, ki se je posvečala kritični analizi metodoloških podlag za preučevanje razmerja med svetovno in slovensko književnostjo, je bil poudarek na izdelavi in usklajevanju metodologij ter na evidentiranju gradiva za raziskavo. Proučene so bile sodobne teorije kulturnega transferja in svetovne literature, pa tudi njihova zgodovina in sodobna recepcija. V ospredju je bila njihova produktivnost za analizo perifernih literatur, kakršna je slovenska (emergence literarnega polja v kontekstu evropskih narodnih gibanj, nastajajočega kanona svetovne književnosti in ideologije kulturnega nacionalizma). S tega vidika se je kot pertinentna izkazala teorija svetovnega literarnega sistema. Metodološke inovacije sodobne komparativistike (Spivak, Moretti, Casanova, Weber, Saussy) so bile kritično soočene z Lotmanovo semiotiko kulturnih prostorov, polisistemsko teorijo (Even-Zohar), Mignolovo border gnosis in Bhabhovo »hibridnostjo« ter »nacijo kot naracijo«, z namenom razumeti dejanskost prepletenosti in dinamike kulturnih prostorov. Osrednja dogodka v prvi fazi projekta sta bila mednarodna konferenca The Book: An Economy of Cultural Spaces / Knjiga: ekonomija kulturnih prostorov (Ljubljana, 25. - 26. 11. 2010), organizirana pod okriljem Evropske mreže za primerjalno literarno vedo (REELC/ENCLS), in kolokvij Svetovni literarni sistem in zgodovina slovenskega slovstva (Ljubljana, 5. 5. 2011) . Konferenca REELC je povezala primerjalno književnost, sociologijo vednosti in zgodovino knjige. Skupaj s tujimi gosti smo preučili, kako materialnost knjige in knjižnice prispevajo k mednarodnemu in medkulturnemu obtoku tekstov, idej, form in predstav - tudi na Slovenskem. Ta obtok namreč vzpostavlja infrastrukturo svetovne književnosti ter vanjo umešča posamezna literarna polja, tako osrednja kot obrobna. O tem so M. Dovic, M. Juvan, J. Škulj in L. Vidmar primerjalno razpravljali na slovenskem gradivu iz srednjega veka, reformacije, baroka, romantike in modernizma. Gostje iz tujine (Bala Venkat Mani, Cesar Domfnguez, Jüri Talvet) pa so difuzijo, zbiranje, hrambo in obdelavo knjig, s katerimi se je oblikoval globalni kulturni prostor, osvetlili še na primerih srednjeveškega latinizma in obtoka med Evropo in deželami Severne Afrike, Reclamove zbirke svetovne književnosti za zasebne meščanske knjižnice in svetovnega uveljavljanja osrednjega avtorja iz periferne literature. Razpravljavci so izhajali iz teze, da knjige niso zgolj medij v ožjem smislu, temveč tudi kulturni proizvodi s svojo lastno zgodovino in pomeni. Skupaj z besedilnimi svetovi literature so knjige in knjižnice dejavnik interaktivnega in procesualnega oblikovanja kulturnih identitet. Brez svojske ekonomije knjižnega transfera, v kateri se križata logiki simbolnega/kulturnega in tržnega kapitala, bi ne mogli govoriti ne o goethejevski »svetovni književnosti« ne o udeleženosti slovenske književnosti v njej. Razširjeni prispevki s konference so pozneje v angleščini izšli v posebni tematski številki Primerjalne književnosti (2012, št. 1) pod uredništvom M. Dovica, J. Habjana in M. Juvana . Izbrani prispevki so izšli tudi v slovenščini - skupaj z vabljenimi tujimi članki in izsledki kolokvija iz maja 2011 - v monografskem zborniku Svetovne književnosti in obrobja (Ljubljana: Založba ZRC, 2012) pod uredništvom M. Juvana (gl. spodaj). L. Vidmarje v svoji monografiji Zoisova literarna republika: Vloga pisma v narodnih prerodih Slovencev in Slovanov (Ljubljana: Založba ZRC, 2010) ob osrednjem liku slovenskega razsvetljenstva orisal sovisnost kulturnega nacionalizma in kozmopolitstva ter mednarodno omrežje preroditeljev. Raziskal je še vlogo Semeniške knjižnice pri oblikovanju svetovljanskega obzorja baročne dobe. Kot del projekta je J. Habjan pripravil knjižni prevod Morettijevih del (Grafi, zemljevidi, drevesa in rugi spisi o svetovni literaturi, Ljubljana: Studia humanitatis, 2011) s spremno študijo. Vodja projekta je razmerju svetovne književnosti do periferij posvetil poglavje svoje monografije Literary Studies in Reconstruction (Frankfurt itn.: Peter Lang, 2011). V drugi fazi projekta je kot prva sinteza izšla znanstvena monografija M. Juvana Prešernovska struktura in svetovni literarni sistem (Ljubljana 2012) , ki natančno raziskuje asimetrična razmerja med obrobnim literarnim poljem, kakršno je slovensko, in svetovnim literarnim sistemom. Razgrinja zgodovino ideje in praks svetovne književnosti od Goetheja do današnjega globalizma in transnacionalizma, nato pa se loti procesov »slovenjenja« svetovne književnosti in »svetovljenja« slovenske. Avtor kritizira tezo o »prešernovski strukturi« (tj. vlogi književnosti kot edini podlagi narodne identitete), ki je nastala iz primerjav slovenskega slovstva z zahodnimi literarnimi središči in je zanemarila podobnosti z množico drugih obrobnih ali polobrobnih evropskih književnosti. Primerjava s podobnimi evropskimi književnostmi je v središču mednarodnega monografskega zbornika Svetovne književnosti in obrobja (ur. M. Juvan, Ljubljana 2012), ki izhaja iz teze, da je svetovna književnost kot globalni pojav navzoča prek mnoštva lokalnih variant. Toda ta pluralnost je naddoločena z enotnim, a neenakim svetovnim literarnim sistemom, razpetim med središča in obrobja. Razmerje slovenske književnosti do ideje in prakse svetovne literature je prikazano v kontekstu primerljivih književnosti Evrope, katerih sistemski položaj je obroben. V monografiji poleg članov projektne skupine sodelujejo strokovnjaki iz Estonije (Jüri Talvet, Liina Lukas), Gruzije (Irma Ratiani), Hrvaške (Morana Čale), Luksemburga (Jeanne Glesener), Španije (Cesar Domfnguez) in ZDA (B. Venkat Mani). J. Škulj prispeva metodološki zaris kritične paradigme medkulturne eksistence literature (analitično razumevanje stvarnosti kulturnih prostorov in hermenevtično razbiranje literarnih pojavov v kompleksnosti semiotskih sledi; ob konceptu singularnega tematizirano nehierarhično pojmovanje kulturnih centrov in periferij in asimetričnost razvojnih poti literatur v svetovnem literarnem sistemu). J. Habjan analizira kritike sodobnih teorij svetovne literature z gledišč nacionalnih oziroma regionalnih kulturnih polj (kot alternativa metodološkemu nacionalizmu oz. multikulturalizmu teh kritik je predlagana ekonomskozgodovinska razlaga učinka perifernosti posameznih nacionalnih književnosti). M. Ogrin osvetli navezave slovenskega baročnega slovstva na antično literarno tradicijo in modusov referiranja na antične literarne prvine (J. Svetokriški, Rogerij Ljubljanski). L. Vidmar je oriše zgodovino vpliva rimskega Indeksa prepovedanih knjig na knjižno kulturo na Kranjskem od 16. do 18. stol. D. Dolinar prikaže razmerja med nacionalno in svetovno književnostjo v dobi romantike in slovenski primerjalni književnosti, M. Juvan pa zgodovino recepcije pojma svetovne literature od romantike do 2. svetovne vojne. M. Dovic analizira kozmopolitizem in mednarodno mreženje slovenskih zgodovinskih avantgard; A. Koron obravnava pisateljske knjižnice kot materializacije svetovnega literarnega obzorja; A. Jež pregleda globalizacijo in amerikanizacijo slovenske književnosti v obdobju postmodernizma. V tej publikaciji, v domačih in tujih znanstvenih revijah (npr. Interlitteraria, Neohelicon), monografskih zbornikih (npr. Histoire de la litterature et Jeux d'echange entre centres et peripheries, ur. J. Bessiere in J. Maar, Paris: Harmattan, 2010), zbornikih kongresov (npr. Transformations of the European Landscape: Encounters Between the Self and the Other: 3rd REELC/ENCLS Congress, Vilnius, 2011), pa tudi na znanstvenih srečanjih doma in v tujini (mdr. World Literature and National Literatures, Tartu, Estonija, 25. - 28. 9. 2011, Europe and/or the World, LMU München, 15.-16. 6. 2012), so bili predstavljeni še rezultati raziskav o komparativistični recepciji Morettijeve teorije svetovnega literarnega sistema, metodološkem premiku primerjalne književnosti v postnacionalno paradigmo, razmerjih med kozmopolitizmom in kulturnim nacionalizmom, kulturnem transferju, zgodovini knjige in bibliomigraciji, razmerju med centri in periferijami, primerjavi konceptov »habitusa« in »idiokulture« v svetovnem književnem prostoru, vlogi kulturnega spomina pri konstrukciji evropske identitete, vlogi javnih in zasebnih knjižnic na Slovenskem pri oblikovanju svetovnega repertoarja, adaptaciji schleglovskega literarnega univerzalizma v Čopovi in Prešernovi romantiki, razmerju slovenske romantike do sočasnih evropskih tokov in problemu zamudništva, svetovljanski imaginaciji in regionalizmu v literaturi slovenskega modernizma ter spreminjanju zastopanosti svetovne književnost v srednješolskih berilih po letu 1945. M. Deželak Trojar je v 2012 tekstnokritično raziskala mesto A. Skalarja v stoletni tradiciji predelav del sv. Bonaventura in poznavanje sočasnih nabožno-slovstvenih in filozofsko-literarnih evropskih tokov. J. Habjan je 2012 dobil dveletni podoktorski projekt na LMU Univerzi v Münchnu (s temo »Globalization and Literarure«), M. Juvan pa je na projektno temo vodil mednarodni panel »Perspectivizing World Literature«, uvrščen v program 128. Konvencije Modern Language Association (Boston, MA, 6. 1. 2013). Kot sklepno dejanje diseminacije rezultatov projekta je decembra 2013 pod uredništvom M. Juvana izšla posebna številka mednarodne komparativistične revije CLCWeb: Comparative Literature and Culture (Purdue University Press) z naslovom »World Literatures from the Nineteenth to the Twenty-first Century« , v kateri poleg Juvana, J. Habjana in J. Škulj sodelujejo nekateri izmed najvidnejših mednarodnih strokovnjakov za svetovno literaturo (Alexander Beecroft, David Damrosch, Theo D'haen, Mads Rosendahl Thomsen idr.) 4.Ocena stopnje realizacije programa dela na raziskovalnem projektu in zastavljenih raziskovalnih ciljev3 Raziskave so pokazale, da je hipoteza, po kateri je svetovna književnost pluralen sistem, ki je vedno že lokalno perspektiviran, v teoriji doživela več formulacij od začetkov 20. stoletja do danes (npr. Richard Moulton, Rene Etiemble, Sarah Lawall, David Damrosch, Ning Wang). Potrjujejo jih analize svetovne literature v azijskem in arabskem svetu, če jih primerjamo z ameriškimi ali evropskimi koncepcijami. Pluralnost svetovne literature se je pokazala tudi zaradi kritik evropocentrizma, mdr. vsiljevanja enotne (zahodne) periodizacije denimo afriškim ali azijskim slovstvom. Omenjena hipoteza o pluralnosti, ki je v izhodišču pričujočega projekta, se je torej potrdila v mednarodnem merilu, dokazujejo pa jo tudi opravljene podrobne študije slovenskega gradiva od srednjega veka do postmodernizma 20. stoletja. Primerjalne raziskave projektne skupine in njenih tujih sodelavcev so nadalje pokazale, da se slovenski literarni sistem umešča v kontekst evropskih (pol)perifernih sistemov, npr. hrvaškega, češkega, luksemburškega ali estonskega, in da je v teh literaturah, izpostavljenih kulturnemu nacionalizmu, vzpostavljanje nacionalnih literatur predpostavljalo graditev mednarodnih literarnih odnosov ter oblikovanje estetsko transcendentnega svetovnega literarnega prostora, ki ima svoja »zakonodajna« središča in regionalna oziroma začasna podsredišča. Razmerje med literarnimi centri in periferijami nima podlage niti v večji ali manjši literarni vrednosti niti večji ali manjši inovativnosti literatur, pač pa je odvisno od neenakomerne distribucije kulturnega kapitala v medijskih in literarnih institucijah - ta razpored se ne ujema popolnoma z asimetrično strukturo svetovnega sistema kapitalističnega gospodarstva, vendar pa je z njo do neke mere naddoločen zadnjih dvesto let. Poglobljene raziskave historiata ideje in praks svetovne književnosti - vključno z njeno slovensko recepcijo od Matije Čopa do Toma Virka - so razkrile različne funkcije in pomene tega pojma ter njegova protislovna razmerja s koncepcijami primerjalne književnosti, globalizacije, postkolonializma, multikulturalizma, kozmopolitizma in transnacionalizma. Preučene so bile tudi manj znane teorije svetovne literature (od Dionyza Durišina do Ilje Kligerja in Alexandra Beecrofta). Durišinova koncepcija medliterarne skupnosti je bila preverjena ob problematiki slovensko-čeških stikov in »slovanske vzajemnosti« v obdobju narodnega preroda. Vsi cilji projekta so uspešno uresničeni in celo preseženi. Svoje raziskave je skupina ves čas enakopravno vključevala v mednarodno znanstveno razpravljanje o svetovni književnosti in ga začela vidno in dejavno sooblikovati. To dokazuje, da je bila tema projekta pred leti zamišljena v skladu z inovativnimi razvojnimi tokovi primerjalne književnosti po svetu. 5.Utemeljitev morebitnih sprememb programa raziskovalnega projekta oziroma sprememb, povečanja ali zmanjšanja sestave projektne skupine4 V zadnjem letu ni bilo sprememb. 6.Najpomembnejši znanstveni rezultati projektne skupine5 Znanstveni dosežek 1. COBISS ID 264144640 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Prešernovska struktura in svetovni literarni sistem ANG The "Prešernian Structure" and the World Literary System Opis SLO Juvanova knjiga raziskuje asimetrična razmerja med obrobnim literarnim poljem, kakršno je slovensko, in svetovnim literarnim sistemom. V prvem delu razgrinja zgodovino ideje in praks svetovne književnosti od Goetheja do današnjega globalizma in transnacionalizma, nato pa se loti "slovenjenja" svetovne književnosti in "svetovljenja" slovenske. Posveti se zakoreninjeni predstavi, po kateri naj bi slovenska književnost zaradi svoje vpreženosti v narodno gibanje 19. stoletja žrtvovala svojo individualnost in estetskost. Zgrešena teza o »prešernovski strukturi« oziroma »slovenskem kulturnem sindromu« je nastala v glavnem zaradi primerjav slovenskega slovstva z zahodnimi literarnimi središči in zanemarjanja podobnosti z množico drugih obrobnih ali polobrobnih evropskih književnosti. ANG Juvan's book explores the asymmetrical relations between a peripheral literary field, such as that of Slovenia, and the world literary system. After offering a history of the idea of world literature and commenting on the evolution of its practices from Goethe to today's globalization and transnationalism, the author focuses on the notion that Slovenian literature sacrificed its intrinsic individualism and artistic function because of its 19th-century engagement in the national movement. It was thus supposed to suffer from aesthetic insufficiency, underdevelopment, collectiveness and belatedness. This frustrating self-image evolved from comparisons of Slovenian literature with Western cultural centers, whereby Slovenian letters were mistakenly seen by its actors as a unique case. With reference to the Slovenian "national poet" France Prešeren (1800-1849), this generalizing notion has been termed the "Prešernian structure." Objavljeno v Literarno-umetniško društvo Literatura; 2012; 383 str.; A'': 1;A': 1; Avtorji / Authors: Juvan Marko Tipologija 2.01 Znanstvena monografija 2. COBISS ID 36630317 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Od kulturnega "tretjesvetništva' do svetovnega literarnega sistema ANG From cultural third-worldism to the literary world-system Opis SLO J. Habjan v svojem članku povezuje debato o Morettijevem oddaljenem branju z debato o Jamesonovi "kulturi tretjega sveta". V tej debati je A. Ahmad kritiziral natančno branje in obenem zavrnil Jamesonovo "tretjesvetništvo". Kar sta teoretska posega Jamesona in Ahmada pomenila na koncu realsocialistične alternative in kar pomeni Morettijev poseg na koncu ameriške alternative realsocializmu, lahko na koncu dozdevne evropske alternative ameriški alternativi doseže sinoptično branje vseh treh posegov. In his article Jernej Habjan links the debate on Franco Moretti's distant reading to the debate on Fredric Jameson's "third world culture." In and ANG around this debate, Aijaz Ahmad both critiqued close reading and rejected Jameson's "Third-Worldism." What Jameson's and Ahmad's interventions into literary theory meant at the end of the real-socialist alternative and what Moretti's meant at the end of the US-American alternative to real-socialism, a synoptic reading of all three interventions might help achieve at the end of what seemed the European alternative to the US-American alternative. Objavljeno v S. Tötösy de Zepetnek; CLCWeb; 2013; Vol. 15, issue 5; A'': 1;A': 1; Avtorji / Authors: Habjan Jernej Tipologija 1.01 Izvirni znanstveni članek 3. COBISS ID 36629805 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Interkulturnost in svetovni literarni sistem(i) ANG Interculturality and world literary system(s) Opis SLO J. Škulj predlaga nov okvir za preučevanje planetarnih menjav med literaturami, ki spodnaša sistemsko razliko med centri in periferijami. Zagovarja model analitične konceptualizacije in hermenevtičnega razumevanja literarnih pojavov in njihove zgodovinske realnosti v kompleksnosti semiotičnih sledi. Literarna dejstva, ugledana v takšni mreži intertekstualne fenomenologije in prenaglaševanj, pričajo o svoji stalni gibljivosti, nestabilnosti in singularnem reformuliranju besednih in literarnih matric. ANG J. Škulj proposes a new framework for studying planetary exchanges of literatures, one that subverts the systemic distinction between centers and peripheries. She advocates a model that can yield the analytical conceptualization and hermeneutic understanding of literary phenomena and their historical reality in the complexity of semiotic traces. She argues that literary facts seen in such intricate networks of mutual intertextual phenomenology and reaccentuations attest to their character of permanent mobility, evident instability, and constant singular reformulation of verbal and literary matrices. Objavljeno v S. Tötösy de Zepetnek; CLCWeb; 2013; Vol. 15, issue 5; A'': 1;A': 1; Avtorji / Authors: Škulj Jola Tipologija 1.01 Izvirni znanstveni članek 4. COBISS ID 35035693 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Slovenska zgodovinska avantgarda med kozmopolitizmom in perifernostjo ANG The Slovenian historical avant-garde between cosmopolitanism and peripherality Opis SLO M. Dovic se ukvarja z vlogo mednarodnega mreženja pri prehodu literarnih artefaktov iz matične književnosti v svetovni literarni prostor. Pretresa nihanje slovenske zgodovinske avantgarde med kozmopolitizmom in perifernostjo. Prvi avantgardistični val je avtarkičen in mednarodno neambiciozen, drugi val (revija Tank), ki je naslonjen na omrežje zenitizma, pa skuša slovenski avantgardizem enakovredno ustvarjalno umestiti na mednarodno prizorišče, a zaradi perifernosti in pomanjkljive kontinuitete gibanja brez večjega uspeha. ANG M. Dovic focuses on the role of the international networking in the transfer of literary artifacts from their original literature into the world literary space. He deals with the development of the two avant-garde waves in Slovenia the 1920s from the perspective of their relationship to the cosmopolitan network of contemporary European avant-garde movements. The first wave is shown as autarchic and unambitious, whereas the second wave (the magazine Tank), based on Zenithism, sought to place Slovenian avant-garde on the international stage as its equal creative component. However, the second wave was also unsuccessful because of its peripherally and the lack of continuity. Objavljeno v Založba ZRC, ZRC SAZU; Svetovne književnosti in obrobja; 2012; Str. 297320; Avtorji / Authors: Dovic Marijan Tipologija 1.16 Samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji 5. COBISS ID 35009581 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Prepovedane knjige na Kranjskem od indeksa Pavla IV. (1559) do indeksa Pija VI. (1786): Libri prohibiti v Semeniški knjižnici ANG The Forbidden Books in Carniola from the Index of Paul IV (1559) to the Index of Pius VI (1786): Libri prohibiti in the Seminary Library Opis SLO Prispevek prikaže zgodovino prometa in hrambe filozofsko-teoloških in leposlovnih knjig, tiskanih v velikih evropskih tiskarskih središčih, ki pa jih je papeški Index librorum prohibitorum prepovedoval zaradi versko-doktrinarne, politične ali moralne spotikljivosti. Kljub temu so jih izobraženi cerkveni dostojanstveniki na Kranjskem od 16. do 18. stoletja brez večjih težav nakupovali, brali in shranjevali, zlasti v Semeniški knjižnici. ANG The present study unveils the history of circulation and collecting of philosophical, theological, and belletristic books printed across European centers, which were banned by the papal Index librorum prohibitorum because they were deemed theologically, politically, or morally controversial. In spite of this fact, from the 16th to the 18th century, the educated higher clergy in Carniola could buy, read, and collect these books in their libraries (especially in the Seminary library) without any serious problems. Objavljeno v Založba ZRC, ZRC SAZU; Svetovne književnosti in obrobja; 2012; Str. 233262; Avtorji / Authors: Vidmar Luka Tipologija 1.16 Samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji 7.Najpomembnejši družbeno-ekonomski rezultati projektne skupine6 Družbeno-ekonomski dosežek 1. COBISS ID 36637741 Vir: vpis v poročilo Naslov SLO Svetovne literature od devetnajstega do enaindvajstega stoletja ANG World literatures from the nineteenth to the twenty-first century Opis SLO V vsaki nacionalni literaturi, regiji ali v današnjih večkulturnih družbah soobstajajo različni koncepti in/ali prakse svetovne književnosti. Sodelavci posebne številke "Svetovne književnosti od devetnajstega do enaindvajsetega stoletja" (ur. Marko Juvan) preučujejo Goethejev pojem Weltliteratur in poznejše diskurze svetovne literature, pri čemer obravnavajo naslednja vprašanja: perspektiviranost svetovne književnosti; antične, predmoderne, evropske in azijske verzije svetovne književnosti; periodizacijo svetovne literature; odnose med raziskavami svetovne književnosti in primerjalno literarno- kulturno vedo, literarnim transnacionalizmom in postkolonialnimi študiji; svetovne literature in orientalizem, hegemonijo, »tretji svet« in imperializem; svetovne književnosti in kulturni transfer; soodvisnost svetovnih in nacionalnih literatur; drugost in univerzalnost v svetovni književnosti; globalno vlogo perifernih literatur. In every national literature or region, or in today's multicultural societies, different concepts and/or practices of "world literature" exist(ed). Contributors to the special issue "World Literatures from the Nineteenth to ANG the Twenty-first Century," edited by Marko Juvan, (re)examine the concept of world literature as proposed by Goethe and similar concepts and practices which occurred later and address the following issues: perspectivizing world literature; ancient, pre-modern, European, and Asian world literatures; periodization of world literatures; relations between world literature studies, comparative literary and culture studies, literary transnationalism, and postcolonial studies; world literatures and Orientalism, hegemony, "thirdworldism," and imperialism; world literatures, international book market, and cultural transfer; the interdependence of world and national literatures; otherness and universality in world literatures; the global role of peripheral literatures. Šifra C.03 Vabljeni urednik revije (guest-associated editor) Objavljeno v CLCWeb: Comparative literature and culture. Tematska številka, ISSN 1481-4374 ; Vol. 15, issue 5 (2013) Tipologija 4.00 Sekundarno avtorstvo 2. COBISS ID 255530496 Vir: vpis v poročilo Naslov SLO Grafi, zemljevidi, drevesa in drugi spisi o svetovni literaturi ANG Graphs, maps, trees, and other papers on world literature Opis SLO Izbor, prevod in kritični komentar temeljnih spisov Franca Morettija, vodilnega predstavnika teorije svetovnega literarnega sistema. ANG Selection, translation, and critical commentary of the most important writings by Franco Moretti, the leading representative of the literary world-system theory. Šifra C.02 Uredništvo nacionalne monografije Objavljeno v Grafi, zemljevidi, drevesa in drugi spisi o svetovni literaturi / Franco Moretti; izbor, prevod, spremna beseda Jernej Habjan. Ljubljana: Studia humanitatis, 2011. Tipologija 2.01 Znanstvena monografija 3. COBISS ID 263955712 Vir: vpis v poročilo Naslov SLO Svetovne književnosti in obrobja ANG World literatures and the peripheries Opis SLO Svetovna književnost je kot globalni pojav navzoča prek mnoštva lokalnih variant. Vsaka nacionalna literatura si je s knjižnim prometom, knjižnicami, prevodi, šolskim kanonom in repertoarjem referenčnih tujih del, ki so navdihovala domačo tradicijo, ustvarila svojo, specifično »glokalizirano« različico svetovne literature. Toda ta pluralnost je naddoločena z enotnim, a neenakim svetovnim literarnim sistemom, razpetim med središča in obrobja. Študije slovenskih in tujih avtorjev, zbrane v tej knjigi, razmerje slovenske književnosti do ideje in prakse svetovne literature prikazujejo v teoretskem in zgodovinskem kontekstu primerljivih književnosti Evrope, katerih sistemski položaj je obroben ANG World literature is always "glocalized." Every national literature has fashioned its own version of world literature. Consequently, many world literatures simultaneously exist within the single and unequal global literary system, "Slovenian" world literature being one of them. Based on Casanova's and Moretti's theories of the world literary system/space and, using a transdisciplinary approach, the volume explores the relationships between the world literary system and small or peripheral literary fields: the Slovenian, Estonian, Croatian, Luxembourgish, and Georgian. Šifra C.01 Uredništvo tujega/mednarodnega zbornika/knjige Objavljeno v Svetovne književnosti in obrobja. Ur. Marko Juvan. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2012. Tipologija 2.01 Znanstvena monografija 4. COBISS ID 33874477 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Zamišljanje in svetovljenje slovenske književnosti: samonanašanje, medbesedilnost in kanonizacija ANG Inventing and worlding Slovenian literature: self-referentiality, intertextuality, and canon formation Opis SLO Predavanje obravnava proces zamišljanja slovenske književnosti kot nacionalne, tj. oblikovanje narodnega kanona v slovenskem pesništvu od razsvetljenstva do postromantike. Utopija in medijsko-institutcijsko vznikanje "sloveniziranega" literarnega sistema je bilo prepleteno s poenotenjem, standardizacijo in izčiščenjem slovenskega knjižnega jezika. Medbesedilne navezave na topiko Parnasa in Elizija so bile samoregulacijska strategija slovenskih pesnikov v zgodnjih obdobjih "narodnega preroda". S tem so označili razliko med etno-jezikovno singularnostjo svojega pesniškega diskurza in normami, izpeljanimi iz antične klasike. S Prešerenovim romantičnim univerzalizmom sta medbesedilnost in samonanašanje dobila še večjo vlogo pri tekmovalnem primerjanju slovenske besedne umetnosti z drugimi sodobnimi evropskimi književnostmi; v ozadju je bila namera, slovensko književnost vključiti v vznikanjem svetovnega literarnega sistema. ANG The lecture discusses the process of inventing and imagining literature as national, i.e. the formation of a national literary canon in Slovenian poetry from the Enlightenment to Post-Romanticism. The utopian envisioning and the institutional and medial emergence of a "Slovenised" literary system was intertwined with the unification, purification, and standardization of Slovenian literary language. References to and rewritings of the topoi of Parnassus and Elysium was one of the self-regulatory strategies acquired by Slovenian poets who were active in the initial phases of "national awakening." With it, they marked the distinction between the ethno-lingual and cultural singularity of their poetic discourse and the norms derived from ancient classics. Beginning with Prešeren's romantic universalism, self-reference and intertextuality became even more intensely involved in comparing and competing of Slovenian verbal art with other modern European literatures, with the intention to be integrated into the emerging system of world literature. Šifra B.05 Gostujoči profesor na inštitutu/univerzi Objavljeno v 2012; Avtorji / Authors: Juvan Marko Tipologija 3.14 Predavanje na tuji univerzi 5. COBISS ID 49270626 Vir: vpis v poročilo Naslov SLO Knjiga in ekonomija kulturnih prostorov: tematski sklop / uredila Marijan Dovic, Jernej Habjan ANG The book and the economy of cultural spaces, ed. by Marijan Dovic and Jernej Habjan Opis SLO Literatura prek knjige in revije, svojih glavnih medijev, soustvarja omrežja kulturnih prostorov. Knjige niso le materialni nosilci tekstov, temveč tudi kulturni proizvodi, včasih celo artefakti in simboli, ki imajo svojo lastno zgodovino, kode, vrednost in pomen. Skupaj z besedilnimi svetovi literature, v katere se preslikujejo semiosfere njihovih kontekstov, so knjige dejavnik interaktivnega in procesualnega oblikovanja kulturnih identitet. So spomin, arhiv dane kulture in obenem njena virtualna okna v svet. Sodelujejo: M. Juvan, C. Dominguez, D. Šporer, M. Hameršak, D. Jipa, J. Habjan, A. Koron, M. Dovic, M. Breznik, T. Aunin, J. Škulj, A. Weedon, M. Kovač, A. Vaupotič, A. Notaro. Through books and magazines as its main media, literature helps create ANG the networks of cultural spaces. Books are not merely the material bearers of texts, but also cultural products or even artifacts and symbols with their own history, codes, value, and meaning. They are the memory and archive of a given culture, as well as its virtual windows into the world. Contributors: M. Juvan, C. Dominguez, D. Šporer, M. Hameršak, D. Jipa, J. Habjan, A. Koron, M. Dovic, M. Breznik, T. Aunin, J. Škulj, A. Weedon, M. Kovač, A. Vaupotič, A. Notaro. Šifra C.01 Uredništvo tujega/mednarodnega zbornika/knjige Objavljeno v Primerjalna književnost, ISSN 0351-1189 ; letn. 35, št. 1 Tipologija 2.31 Zbornik recenziranih znanstvenih prispevkov na mednarodni ali tuji konferenci 8.Drugi pomembni rezultati projetne skupine7 Marko Juvan je zasnoval in vodil okroglo mizo "Perspectivizing world literature" na "128th MLA annual convention", Boston, 6.1.2013. Sodelovali so: D. Damrosch, T. D'haen, J. Glesener, K. Kotecki, S. Park, G. Tihanov, S. Tötösy de Zepetnek. 9.Pomen raziskovalnih rezultatov projektne skupine8 9.1.Pomen za razvoj znanosti9 SLO Projekt je raziskal odnose med ekonomskimi in literarno-kulturnimi procesi globalizacije. K razvoju literarne vede in humanističnih disciplin je prispeval z razlago vzajemnih determiniranj družbenih diskurzov. Nadgradil je nove teorije svetovnega literarnega sistema in jih preskusil na novih gradivih. V to metodologijo je vključil zgodovino literarno-kulturnih transferjev, teorijo socialnih omrežij, semiotiko kulturnih prostorov in medliterarno medbesedilnost. Tako je sodeloval v razvoju transnacionalne literarne komparativistike in jo apliciral na gradiva, ki jih ta še ne pozna. Uveljavil je »glokalizirano«, kompleksno in decentralizirano koncepcijo svetovne književnosti, obenem pa nacionalno literarno zgodovino postavil v transnacionalni okvir. Prek pluralistične perspektive na »planetarno«, večjezično in kulturno prepleteno eksistenco literature je analiziral vzvode, ki v svetovnem literarnem sistemu (prek centrov in periferij) vzpostavljajo asimetrije v komunikaciji in pretoku kulturnega blaga. Na primeru enega izmed perifernih literarnih sistemov (slovenskega) je pokazal, da ti niso reducirani na pasivno predelavo središčnih spodbud. Tudi obrobje proizvaja singularne literarne invencije, katerih globalna vloga pa je v glavnem virtualna. Čeprav perifernim singularnostim v izjemnih primerih uspe, da se dejansko uveljavijo zunaj svojega jezikovno-kulturnega območja, pa so svetovna literarna obrobja že s položajem in funkcijami konstitutivna za obstoj sistema in reprodukcijo središč. Osvetlitev tega dejstva je prispevala k »dekolonizaciji« primerjalne literarne vede in kritiki zahodnega centrizma, pa tudi k sproščanju resentimentov »metodološkega nacionalizma« v nacionalnih literarnih zgodovinah (tudi slovenski). Projekt je na slovenskih primerih pokazal, da se je svetovni literarni sistem oblikoval vzporedno z nacionalnimi sistemi in medliterarnimi skupnostmi oziroma centrizmi. S tem je razvil novejše poglede na interaktivno vzpostavljanje (nacionalnih) kulturnih identitet in na kompleksnost svetovne književnosti. Projekt je omogočil nove interpretacije slovenske literarne in kulturne zgodovine. Njene vpetosti v transnacionalne kulturne procese in svetovni literarni sistem ni razlagal z uveljavljeno komparativistično metodo paradigmo vplivov in mednarodnih literarnih tokov, temveč sistemsko, z opazovanjem literarno-kulturnih transferjev in medliterarnih interferenc na ravneh medijev, institucij, kulturnih praks, tekstov, form in žanrov, akterjev in njihovih socialnih omrežij. Slovenska književnost je razložena kot eden izmed »malih«, perifernih literarnih sistemov, značilnih za ekonomsko-politično polperiferijo Srednje in Vzhodne Evrope. Kot takšna se je izkazala za aktivno soustvarjalko svetovnega literarnega sistema. ANG The project has studied the relations between the economic and literary-cultural globalization processes, clarifying the mutual determinations of those discourses and their incommensurability. The project has further developed the recent world system approaches by testing them on new material and taking into account the approaches, such as the history of transfers, the social networks theory, semiotics of cultural spaces, and interliterary intertextuality. This represents a contribution to the transnational comparative literature. The project has established a "glocalized" and decentered concept of world literature, while regarding national literary history transnationally. Using a pluralist perspective on the "planetary," multilingual, and culturally complex existence of literature, it has analyzed the leverages that, dividing the world system into centers and peripheries, establish asymmetries in the communication and cultural circulation. It has used one of the peripheral literary systems (Slovenian one) to demonstrate that these are not just passively reworking central incentives, but function as protagonists of the world literary system. The periphery, too, produces literary inventions, whose global role is mainly virtual. Only rarely these singularities manage to actually win recognition outside their own linguo-cultural environment. But world peripheries are, through their very position, essential for the existence of the global system and its centers. Shedding light on this fact, the project has contributed to "decolonizing" comparative literary studies (i.e., to addressing western-centrism) and loosening ideological resentment of the "methodological nationalism" of historical narratives (including the Slovenian one). Using Slovenian examples, the project shows that the world literary system has formed in parallel to national systems, and interliterary communities or centrisms. Through this, it supplements modern views on the interactive establishment of (national) cultural identities and the complexity of world literature. The project has grounded new interpretations of Slovenian literary and cultural history by stressing its embeddedness in transnational processes and the world literary system. Supplanting the usual comparative paradigm of influences and international literary currents with systemic views, the project discusses this embeddedness by observing literary and cultural transfers and interliterary interferences at the level of media, institutions, cultural practices, texts, forms, genres, literary actors, and their social networks. Slovenian literature is explained as one of the "small" peripheral literary systems typical of the economic and political semi-periphery of Central and Eastern Europe. As such, it turned out to be an active contributor to the world literary system. 9.2.Pomen za razvoj Slovenije10 SLO Projekt je zgodovinsko osvetlil pomen družbene infrastrukture za razvoj kulture v domačem okolju in za transferje med slovensko družbo in preostalo Evropo in svetom. Projekt je opozoril na posredniško vlogo izobraževalnih ustanov, knjižnic, občil, založb itd. Rezultati projekta so uporabni pri snovanju strategij slovenskih kulturnih politik v globaliziranem kontekstu (med drugim glede šolskih kurikulov, univerzitetnih in inštitutskih raziskovalnih programov, knjižničnih fondov, javno financiranih založniških programov). Raziskava je opozorila na probleme, pa tudi na priložnosti, ki izhajajo iz prehodnega in polperifernega položaja slovenskega literarnega polja. Projekt je razvoj slovenskega literarnega in družbenega življenja obravnaval historično, kot rezultat procesov na ravni svetovnega sistema in v okviru medliterarnih skupnosti v Evropi. V fazi realizacije in diseminacije projekta so slovenski raziskovalci vzpostavili stik z najsodobnejšo mednarodno humanistično znanostjo. Mednarodna relevantnost projekta je prispevala k večji prepoznavnosti slovenske humanistike. ANG The project sheds light on the significance of social infrastructure for the development of the Slovenian culture and cultural transfers between Slovenian society and the rest of Europe and the world. Hence the project reevaluates the intermediary role of education, libraries, print media, publishers, etc. The project findings are thus applicable to strategies of the Slovenian cultural policies in a globalized context (e.g., school curricula, university and institute research programs, library collections, and publicly financed publishers' programs). The research has drawn attention to problems as well as opportunities arising from the intermediate and semi-peripheral position of the Slovenian literary field. Throughout, the project studies the contemporary development of Slovenian literature and social life from the historical perspective and as a result of diverse processes at the level of the world system and European inter-literary communities. During the implementation and dissemination phases, Slovenian researchers have used the most topical developments in the human sciences. The international relevance of the project contributed to a better visibility of the Slovenian humanities abroad. 10.Samo za aplikativne projekte in podoktorske projekte iz gospodarstva! Označite, katerega od navedenih ciljev ste si zastavili pri projektu, katere konkretne rezultate ste dosegli in v kakšni meri so doseženi rezultati uporabljeni Cilj F.01 Pridobitev novih praktičnih znanj, informacij in veščin Zastavljen cilj DA NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.02 Pridobitev novih znanstvenih spoznanj Zastavljen cilj DA NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.03 Večja usposobljenost raziskovalno-razvojnega osebja Zastavljen cilj DA NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.04 Dvig tehnološke ravni Zastavljen cilj DA NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.05 Sposobnost za začetek novega tehnološkega razvoja Zastavljen cilj DA NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.06 Razvoj novega izdelka Zastavljen cilj DA NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.07 Izboljšanje obstoječega izdelka Zastavljen cilj DA NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.08 Razvoj in izdelava prototipa 1 Zastavljen cilj O DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.09 Razvoj novega tehnološkega procesa oz. tehnologije Zastavljen cilj DA NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.10 Izboljšanje obstoječega tehnološkega procesa oz. tehnologije Zastavljen cilj DA NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.11 Razvoj nove storitve Zastavljen cilj DA NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.12 Izboljšanje obstoječe storitve Zastavljen cilj O DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.13 Razvoj novih proizvodnih metod in instrumentov oz. proizvodnih procesov Zastavljen cilj DA NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.14 Izboljšanje obstoječih proizvodnih metod in instrumentov oz. proizvodnih procesov Zastavljen cilj DA NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.15 Razvoj novega informacijskega sistema/podatkovnih baz Zastavljen cilj O DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.16 Izboljšanje obstoječega informacijskega sistema/podatkovnih baz Zastavljen cilj DA NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.17 Prenos obstoječih tehnologij, znanj, metod in postopkov v prakso Zastavljen cilj DA NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.18 Posredovanje novih znanj neposrednim uporabnikom (seminarji, forumi, konference) Zastavljen cilj DA NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.19 Znanje, ki vodi k ustanovitvi novega podjetja ("spin off") Zastavljen cilj DA NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.20 Ustanovitev novega podjetja ("spin off") Zastavljen cilj DA NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.21 Razvoj novih zdravstvenih/diagnostičnih metod/postopkov Zastavljen cilj DA NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.22 Izboljšanje obstoječih zdravstvenih/diagnostičnih metod/postopkov Zastavljen cilj O DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.23 Razvoj novih sistemskih, normativnih, programskih in metodoloških rešitev Zastavljen cilj DA NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.24 Izboljšanje obstoječih sistemskih, normativnih, programskih in metodoloških rešitev Zastavljen cilj DA NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.25 Razvoj novih organizacijskih in upravljavskih rešitev 1 Zastavljen cilj O DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.26 Izboljšanje obstoječih organizacijskih in upravljavskih rešitev Zastavljen cilj DA NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.27 Prispevek k ohranjanju/varovanje naravne in kulturne dediščine Zastavljen cilj DA NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.28 Priprava/organizacija razstave Zastavljen cilj DA NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.29 Prispevek k razvoju nacionalne kulturne identitete Zastavljen cilj O DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.30 Strokovna ocena stanja Zastavljen cilj DA NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.31 Razvoj standardov Zastavljen cilj DA NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.32 Mednarodni patent Zastavljen cilj DA NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.33 Patent v Sloveniji Zastavljen cilj DA NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.34 Svetovalna dejavnost Zastavljen cilj DA NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.35 Drugo Zastavljen cilj DA NE Rezultat d Uporaba rezultatov d Komentar ll.Samo za aplikativne projekte in podoktorske projekte iz gospodarstva! Označite potencialne vplive oziroma učinke vaših rezultatov na navedena področja Vpliv Ni vpliva Majhen vpliv Srednji vpliv Velik vpliv G.01 Razvoj visokošolskega izobraževanja G.01.01. Razvoj dodiplomskega izobraževanja o o o o G.01.02. Razvoj podiplomskega izobraževanja o o o o G.01.03. Drugo: o o o o G.02 Gospodarski razvoj G.02.01 Razširitev ponudbe novih izdelkov/storitev na trgu o o o o G.02.02. Širitev obstoječih trgov o o o o G.02.03. Znižanje stroškov proizvodnje o o o o G.02.04. Zmanjšanje porabe materialov in energije o o o o G.02.05. Razširitev področja dejavnosti o o o o G.02.06. Večja konkurenčna sposobnost o o o o G.02.07. Večji delež izvoza o o o o G.02.08. Povečanje dobička o o o o G.02.09. Nova delovna mesta o o o o G.02.10. Dvig izobrazbene strukture zaposlenih o o o o G.02.11. Nov investicijski zagon o o o o G.02.12. Drugo: o o o o G.03 Tehnološki razvoj G.03.01. Tehnološka razširitev/posodobitev dejavnosti o o o o G.03.02. Tehnološko prestrukturiranje dejavnosti o o o o G.03.03. Uvajanje novih tehnologij o o o o G.03.04. Drugo: o o o o G.04 Družbeni razvoj G.04.01 Dvig kvalitete življenja o o o o G.04.02. Izboljšanje vodenja in upravljanja o o o o G.04.03. Izboljšanje delovanja administracije in javne uprave o o o o G.04.04. Razvoj socialnih dejavnosti o o o o G.04.05. Razvoj civilne družbe o o o o G.04.06. Drugo: o o o o G.05. Ohranjanje in razvoj nacionalne naravne in kulturne dediščine in identitete O O O O G.06. Varovanje okolja in trajnostni razvoj o o o o G.07 Razvoj družbene infrastrukture G.07.01. Informacijsko-komunikacijska infrastruktura o o o o G.07.02. Prometna infrastruktura o o o o G.07.03. Energetska infrastruktura o o o o G.07.04. Drugo: o o o o G.08. Varovanje zdravja in razvoj zdravstvenega varstva o o o o G.09. Drugo: o o o o Komentar 12.Pomen raziskovanja za sofinancerje11 Sofinancer 1. Naziv Naslov Vrednost sofinanciranja za celotno obdobje trajanja projekta je znašala: EUR Odstotek od utemeljenih stroškov projekta: % Najpomembnejši rezultati raziskovanja za sofinancerja Šifra 1. 2. 3. 4. 5. Komentar Ocena 13.Izjemni dosežek v letu 201312 13.1. Izjemni znanstveni dosežek HABJAN, Jernej. From cultural third-worldism to the literary world-system. CLCWeb, ISSN 1481-4374. [Online ed.], December 2013, vol. 15, issue 5. http://docs.lib.purdue.edu/clcweb/vol15/iss5/14. [COBISS.SI-ID 36630317] Avtor povezuje debato o Morettijevem "oddaljenem branju" z debato o Jamesonovi "kulturi tretjega sveta". V tej debati je A. Ahmad kritiziral natančno branje in obenem zavrnil Jamesonovo "tretjesvetništvo". Kar sta teoretska posega Jamesona in Ahmada pomenila na koncu realsocialistične alternative in kar pomeni Morettijev poseg na koncu ameriške alternative realsocializmu, lahko na koncu dozdevne evropske alternative ameriški alternativi doseže sinoptično branje vseh treh posegov. 13.2. Izjemni družbeno-ekonomski dosežek JUVAN, Marko, ed. "World Literatures from the Nineteenth to the Twenty-first Century." CLCWeb: Comparative literature and culture. Tematska številka, ISSN 1481-4374 ; Vol. 15, issue 5 (2013) http://docs.lib.purdue.edu/clcweb/vol15/iss5 Sodelavci posebne številke preučujejo Goethejevo Weltliteratur in poznejše diskurze svetovne literature ter obravnavajo naslednja vprašanja: perspektiviranost svetovne književnosti; antične, predmoderne, evropske in azijske verzije svetovne književnosti; periodizacijo svetovne literature; odnose med raziskavami svetovne književnosti in primerjalno literarno- kulturno vedo, literarnim transnacionalizmom in postkolonialnimi študiji; svetovne literature in orientalizem, hegemonijo, »tretji svet« in imperializem; svetovne književnosti in kulturni transfer; soodvisnost svetovnih in nacionalnih literatur; drugost in univerzalnost v svetovni književnosti; globalno vlogo perifernih literatur. C. IZJAVE Podpisani izjavljam/o, da: • so vsi podatki, ki jih navajamo v poročilu, resnični in točni • se strinjamo z obdelavo podatkov v skladu z zakonodajo o varstvu osebnih podatkov za potrebe ocenjevanja ter obdelavo teh podatkov za evidence ARRS • so vsi podatki v obrazcu v elektronski obliki identični podatkom v obrazcu v pisni obliki • so z vsebino zaključnega poročila seznanjeni in se strinjajo vsi soizvajalci projekta Podpisi: zastopnik oz. pooblaščena oseba raziskovalne organizacije: in vodja raziskovalnega projekta: Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti Marko Juvan ŽIG Kraj in datum: Ljubljana |21.3.2014 Oznaka prijave: ARRS-RPROJ-ZP-2014/67 1 Napišite povzetek raziskovalnega projekta (največ 3.000 znakov v slovenskem in angleškem jeziku) Nazaj 2 Napišite kratko vsebinsko poročilo, kjer boste predstavili raziskovalno hipotezo in opis raziskovanja. Navedite ključne ugotovitve, znanstvena spoznanja, rezultate in učinke raziskovalnega projekta in njihovo uporabo ter sodelovanje s tujimi partnerji. Največ 12.000 znakov vključno s presledki (približno dve strani, velikost pisave 11). Nazaj 3 Realizacija raziskovalne hipoteze. Največ 3.000 znakov vključno s presledki (približno pol strani, velikost pisave 11) Nazaj 4 V primeru bistvenih odstopanj in sprememb od predvidenega programa raziskovalnega projekta, kot je bil zapisan v predlogu raziskovalnega projekta oziroma v primeru sprememb, povečanja ali zmanjšanja sestave projektne skupine v zadnjem letu izvajanja projekta, napišite obrazložitev. V primeru, da sprememb ni bilo, to navedite. Največ 6.000 znakov vključno s presledki (približno ena stran, velikost pisave 11). Nazaj 5 Navedite znanstvene dosežke, ki so nastali v okviru tega projekta. Raziskovalni dosežek iz obdobja izvajanja projekta (do oddaje zaključnega poročila) vpišete tako, da izpolnite COBISS kodo dosežka - sistem nato sam izpolni naslov objave, naziv, IF in srednjo vrednost revije, naziv FOS področja ter podatek, ali je dosežek uvrščen v A'' ali A'. Nazaj 6 Navedite družbeno-ekonomske dosežke, ki so nastali v okviru tega projekta. Družbeno-ekonomski rezultat iz obdobja izvajanja projekta (do oddaje zaključnega poročila) vpišete tako, da izpolnite COBISS kodo dosežka - sistem nato sam izpolni naslov objave, naziv, IF in srednjo vrednost revije, naziv FOS področja ter podatek, ali je dosežek uvrščen v A'' ali A'. Družbeno-ekonomski dosežek je po svoji strukturi drugačen kot znanstveni dosežek. Povzetek znanstvenega dosežka je praviloma povzetek bibliografske enote (članka, knjige), v kateri je dosežek objavljen. Povzetek družbeno-ekonomskega dosežka praviloma ni povzetek bibliografske enote, ki ta dosežek dokumentira, ker je dosežek sklop več rezultatov raziskovanja, ki je lahko dokumentiran v različnih bibliografskih enotah. COBISS ID zato ni enoznačen, izjemoma pa ga lahko tudi ni (npr. prehod mlajših sodelavcev v gospodarstvo na pomembnih raziskovalnih nalogah, ali ustanovitev podjetja kot rezultat projekta ... - v obeh primerih ni COBISS ID). Nazaj 7 Navedite rezultate raziskovalnega projekta iz obdobja izvajanja projekta (do oddaje zaključnega poročila) v primeru, da katerega od rezultatov ni mogoče navesti v točkah 6 in 7 (npr. ni voden v sistemu COBISS). Največ 2.000 znakov, vključno s presledki. Nazaj 8 Pomen raziskovalnih rezultatov za razvoj znanosti in za razvoj Slovenije bo objavljen na spletni strani: http://sicris.izum.si/ za posamezen projekt, ki je predmet poročanja Nazaj 9 Največ 4.000 znakov, vključno s presledki Nazaj 10 Največ 4.000 znakov, vključno s presledki Nazaj 11 Rubrike izpolnite / prepišite skladno z obrazcem "izjava sofinancerja" http://www.arrs.gov.si/sl/progproj/rproj/gradivo/, ki ga mora izpolniti sofinancer. Podpisan obrazec "Izjava sofinancerja" pridobi in hrani nosilna raziskovalna organizacija - izvajalka projekta. Nazaj 12 Navedite en izjemni znanstveni dosežek in/ali en izjemni družbeno-ekonomski dosežek raziskovalnega projekta v letu 2013 (največ 1000 znakov, vključno s presledki). Za dosežek pripravite diapozitiv, ki vsebuje sliko ali drugo slikovno gradivo v zvezi z izjemnim dosežkom (velikost pisave najmanj 16, približno pol strani) in opis izjemnega dosežka (velikost pisave 12, približno pol strani). Diapozitiv/-a priložite kot priponko/-i k temu poročilu. Vzorec diapozitiva je objavljen na spletni strani ARRS http://www.arrs.gov.si/sl/gradivo/, predstavitve dosežkov za pretekla leta pa so objavljena na spletni strani http://www.arrs.gov.si/sl/analize/dosez/. Nazaj Obrazec: ARRS-RPROJ-ZP/2014 v1.01 05-D7-B9-DC-35-FD-95-C3-D4-1D-83-D2-45-EE-5B-1E-93-81-BF-A5 Priloga 1 HUMANISTIKA Področje: 6. 07 - Literarne vede Dosežek 1: Izvirni znanstveni članek, Vir: HABJAN, Jernej. From cultural third-worldism to the literary world-system. CLCWeb 15.5 (December 2013). Avtor povezuje debato o Morettijevem "oddaljenem branju" z debato o Jamesonovi "kulturi tretjega sveta". V tej debati je A. Ahmad kritiziral natančno branje in obenem zavrnil Jamesonovo "tretjesvetništvo". Kar sta teoretska posega Jamesona in Ahmada pomenila na koncu realsocialistične alternative in kar pomeni Morettijev poseg na koncu ameriške alternative realsocializmu, lahko na koncu dozdevne evropske alternative ameriški alternativi doseže sinoptično branje vseh treh posegov. Priloga 2 HUMANISTIKA Področje: 6. 07 - Literarne vede Dosežek 2: Uredništvo posebne številke mednarodne revije, Vir: JUVAN, Marko, ur. World Literatures from the Nineteenth to the Twenty-first Century = CLCWeb: Comparative literature and culture 15.5 (December 2013) V vsaki nacionalni literaturi, regiji ali v današnjih večkulturnih družbah soobstajajo različni koncepti in/ali prakse svetovne književnosti. Sodelavci posebne številke "Svetovne književnosti od devetnajstega do enaindvajsetega stoletja" (ur. Marko Juvan) preučujejo Goethejev pojem Weltliteratur in poznejše diskurze svetovne literature, pri čemer obravnavajo naslednja vprašanja: perspektiviranost svetovne književnosti; antične, predmoderne, evropske in azijske verzije svetovne književnosti; periodizacijo svetovne literature; odnose med raziskavami svetovne književnosti in primerjalno literarno-kulturno vedo, literarnim transnacionalizmom in postkolonialnimi študiji; svetovne literature in orientalizem, hegemonijo, »tretji svet« in imperializem; svetovne književnosti in kulturni transfer; soodvisnost svetovnih in nacionalnih literatur; drugost in univerzalnost v svetovni književnosti; globalno vlogo perifernih literatur. Sodelujejo: Marko Juvan, Alexander Beecroft, David Damrosch, Ning Wang, Jola Škulj, Jüri Talvet, Arianna Dagnino, Paolo Bartoloni, Theo D'haen, Andrei Terian, Letizia Fusini, Jernej Habjan, Maro Kalantzopoulou, Sowon S. Park, Eugene Eoyang, Pier Paolo Frassinelli in David Watson, Mads Rosendahl Thomsen, Hrvoje Tutek.