GLASKIH ■■■■■■■MUMirMlMMJIlIJMLMi ■WBBMMBBBWnBHMg8^JgCTgSBl«miPiSa Ljubljana, 27. decembra iogo OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA LJUBLJANA LETO VII., ŠTEV. 100 28. SEJA OKRAJNEGA ZBORA IN ZBORA PROIZVAJALCEV OLO, DNE 23. DECEMBRA 1960 OKRAJNI LJUDSKI ODBOR Poročilo Svela za obrt Na 28. seji obeh zborov okrajnega ljudskega odbora je bilo obrav-naoano poročilo o delu Sveta za obrt. K obširnemu poročilu je podal aradno poročilo predstednik sveta Ignac Voljč. Njegovo uradno poro-čilo objavljamo v današnji številki 'Glasnika*. Poročilo Sveta za obrt, ki ste ga Prejeli, obširno obravnava probleme, ki so vezani na razvoj obrti, in nakazuje uspehe, ki smo jih dosegli pii izvrševanju petletnega plana v razvoju obrti. Poročilo kritično obravnava tudi neuspehe in Pomanjkljivosti, ki so povzročile, da posebno nekatere vrste obrti niso dosegle zaželenih rezultatov, /ato nimam namenu ponavljati, kar je rečeno že v poročilu. Želel Pa bi se dotakniti nekaterih problemov, o katerih je Svet zn obrt na svojih sejah čestokrat razpravljal in se posvetoval z okrajno obrtno zbornico, prav tako jv te Probleme obravnaval s predstavniki občin in predstavniki gospodarskih organ izuči j na konferencah, ki jih je svet od časa do časa skliceval. Želel bi se v glavnem dotaknili naslednjih vprašanj: 1. Kuj hočemo doseči v obrti? 2. V kakšno vrsto obrti naj bi Predvsem vlagali investicije? 3. Kako priti do sredstev? 4. in nekaj problemov o privatnem sektorju obrti. Hitri gospodarski razvoj in tehnični napredek v industriji naše države, zahteva istočasno tudi hitrejši razvoj obrtne dejavnosti, predvsem za tiste vrste obrti, ki služijo vsakodnevnim potrebam delovnega človeka. Da bi to dosegli, Je potrebno, dati znatno večja sred-stva za razvoj in mehanizacijo družbene obrti, za razvoj in opremo Servisne mreže in prilagoditi vzgojo kadrov novi tehniki v obrti. Prodnem moramo razvijati industrijo '•slug, ki pa mora biti ločena od Proizvajalne obrti, ki dela serijske standardne artikle za trg. Zalo ni dovolj, da vlagamo investicijska, sredstva za razvoj obrti, ne da bi se pri tem jasno opredelili kaj hočemo s tein vlaganjem doseči. V poročilu je prikazano, koliko investicijskih sredstev je bilo da-n.'li za razvoj obrti v zadnjih 4 lejih. in je razvidno, da so občinske ljudski odbori in okrajni ljudski odbori vložili razmeroma majhna sredstva za razvoj obrti. Od ca. ’ milijarde sredstev planiranih v Petletnem planu smo realizirali v 5 letih le 1.434.800.000 din. Podatki 'a leto 1 OhO z oceno zadnjega četrtemu pa kažejo, da smo investirali f obrt skoraj 960 milijonov din. To Pomeni, da bi se ob nadaljevanju ftke investicijske politike, kot je da v letošnjem letu, zelo približa- li izpolnitvi petletnega plana investicij v obrti. Iz splošnega gibanja razvoja obrti je lazviduo, da se socialistični sektor prepočasi razvija, medtem ko se privatni sektor, predvsem v nekaterih panogah razvija relativno hitreje. Vzrokov za to je več. Omenil bom samo nekatere. Pri formiranju občinskega proračuna predstavlja privatni sektor obrti naj večjo postavko, zato so občinski proračuni v veliki meri odvisni od privatne obrti. Naj v ilustracijo navedem podatke občine Ljubljana-Vič, ker mi za ves okraj to ni uspelo. Občina Vič pa ju povprečno razvita gospodarska občina in luko lahko podatke primerjamo z večino drugih občin okraja. V letu 1959 je občinski proračun znašal 253 milijonov. Privatni sektor obrti je bil udeležen z 151 milijoni v občinskem merilu. Bruto produkt privatne obrti pa znese okrog 1.275,000.099 din, industrija ima okrog 7.000,000.000 din brutto produkta, njen prispevek zci občinski proračun pa je ca. 9,700.000 din. Socialistični sektor obrti ima okrog 550 milijonov brutlo proizvodnje, prispevek za proračun pa je nekaj manj kot 2 milijona. V občinski investicijski sklad prispeva vsa industrija 10,500.000 din, socialistična obrt pa 20,000.000 din. Ce primerjamo udeležbi posameznih panog v občinskem proračunu vidimo, da so občinski ljudski odbori močno zainteresirani podpreti privatno obrt, sicer bi prišli v težek položaj. Naj navedem primer, da da v občini Vič privatni obrtnik večji prispevek občinskemu proračunu kot Tobačna tovarna, ki ima ca. pet milijard brutto proizvodnje, s preko 600 delavci. Da so v zadnjih dveh letih dali občinski odbori znatno večja sredstva za razvoj socialistične obrti si tolmačimo s tem, da so industrijska podjetja s svojimi skladi skupne uporabe pomagala reševati občinskim ljudskim odborom tiste komunalne probleme, katerih reševanje je bilo prej odvisno od višine občinskega proračuna. Pri investicijski politiki sc opaža, da dajejo investitorji ogromna sredstva za gradnje in adaptacije raznih prostorov in razmeroma majhna sredstva za nabavo opreme in modernizacijo strojnega parka in orodja. V.letu 1960 je bilo dano za 12 investicijskih programov 280 milijonov. Od tega za gradnje in adaptacije 254 milijonov in samo 26 milijonov za nabavo opreme. Tudi vložene investicije niso dovolj usmerjene v usliižnostno obrt, saj mnogi občinski ljudski odbori pri svoji investicijski politiki v obrti stremijo za tem. da razvijejo na svojih območjih tako obrt, ki se kaj liitio preusmeri v serijsko proiz- vodnjo artiklov za trg, ki je renta-bilnejša in daje občini več dohodka. Dejstvo, da imamo razmeroma malo in slabo opremljeno služnostno obrt, nas opozarja, da nimamo jasnih konceptov glede razvoja obrti in da pod vplivom privatne obrtniške mentalitete, ki smo jo vnesli tudi v družbeni sektor, razvijamo obrt v klasičnem smislu, ki je lahko zadostovala potrebam stare Jugoslavije, ki pa močno zaostaja za tehnično in ekonomsko razvito sedanjo državo in njenimi potrebami. Analize, ki so jih napravili naši strokovnjaki za Stalno konferenco mest, nam dajejo zanimive podatke, ki moje trditve samo potrjujejo. Dovolite tovariši odborniki, da vam nekatere posredujem, da boste laž-. je razumeli potrebe, ki jih terja hitrejši razvoj obrti. Indeks porasta motorizacije v zadnjih 4 letih je 497. V tem času je promet prodajo radijskih in televizijskih aparatov ha drobno poraste! za 80 e/o, električnih aparatov za gospodinjstvo 82 %, samo v lanskem letu pa je porasla prodaja bieiklov za 50 °/a. Število obrtnih delavnic iz stroke, ki popravlja avtomobile, motocikle, kolesu in omenjene aparate, pa jo medtem le neznatno naraslo in samo majhen del teh delavnic se liavi z uslugami, večina pa s serijsko proizvodnjo artiklov za trg. Le v privatnem sektorju se je v tem času povečalo število delavnic in sicer v avto-stroki za 75°/o, clektromeha-nični za 45 •/», v radiomehanični in mehanični pa je padlo za 20•/«. V Ljubljani sc je število potniških avtomobilov v tem času dvignilo za 117 %>, število zaposlenih v tej stroki pa za 50 V«, v delavnicah za popravljanje koles in motociklov, katerih povečanje v tem času je dvakratno, pa se je število zaposlenih povcčaao le za 10 Vo. Isto volji za ostale stroke. Podatki kažejo, da imamo v Ljubljani le 73% potrebnih zaposlenih v radiomehaniki, 10 Vo potreb kritih pri pranju in mazanju avtomobilov, 75 °/o v elektromehaniki, 44°/o v mehaniki itd. Na osnovi teh podatkov je razvidno, da so v Ljubljani kapacitete za popravljanje oziroma vzdrževanje krite le 20— —30%>. Zaradi iziedno nizke tehnične opremljenosti teh delavnic so v njih zaposleni večinoma visokokvalificirani kadri (ca. 80 %), kar nujno podraži uslugo v teh panogah. Ce dodamo, da je vslcd majhnih delavnic režija izredno visoka, saj odpade na 5 produktivnih en administrativni uslužbenec, kar je zn 100®/« več kot v industriji, moramo resno misliti na povečanje kapacitet in na mehanizacijo. Ze iz teh podatkov je razvidno, da bodo mora- le občine s pomočjo obrtne zbornice napraviti podobno analizo stanja uslužnostne obrti in usmerjati investicije v tiste vrste obrti, ki je družbeno in gospodarsko najbolj nujna. Ne gre za to. da bi zgradili velike moderne zgradbe, v katerih bi organizirali delo po starem načinu, z zaostalo organizacijo dela in slabo mehanizacijo, temveč obratno; ob relativno majhnih investicijah za poslovne prostore in večjih za tehnično opremljenost, bomo dobili mnogo boljše rezultate kot v, preteklosti. Za primer čevljarska stroka. V Sloveniji imamo razmeroma veliko tovarn čevljev, vzporedno nastajajo tudi manjše čevljarsko delavnice, nekatere s 50 do 100 delavci, ki delajo čevlje v serijski proizvodnji po principu industrije. Izredno pa primanjkuje uslug za popravilo čevljev. Drugod obstajajo stroji za popravljanje čevljev, v, Ljubljani pa ga še nimamo. Kalkulacije so pokazale, da ena skupina takih strojev, kjer bi bilo zaposlenih le nekaj delavcev, zadostuje za popravilo čevljev za območje s 30.000 prebivalci. Cena uslug pa je 100 %i nižja od ročnega popravila. Sele zadnje čase se dela na tem, da dobimo tudi v Ljubljani take stroje. Ne moremo čakati, da bodo mala podjetja sama izvršila prcokret v mehanizaciji, ker niti ne čutijo potrebe, saj je povsod velika ko-njunkutra in je lahko plasirali usluge ter artikle. Tudi nimamo potrebnih kadrov, ki bi bilo sposobni napraviti potrebne načrte, ki bi vsebovali tak koncept, kot ga zahteva modema obrt. Pri urbanističnem urejevanju stanovanjskih naselij smo precej zanemarili obrt. Zgradili smo cela stanovanjska naselja, ne da bi ob njih zgradili tudi potrebne obrtne kapacitete, bodisi v blokih, ali pa če urbanistične potrebo zahtevajo drugačno rešitev, da bi prilagodili obrtne lokale takim zahtevam. Obrtni centri, ki jih nekatere občine gladijo sicer deloma rešujejo probleme, vendar so take rešitve drage in ne odgovarjajo urbanističnim zahtevam stanovanjske skupnosti. Najslabše pa je, da v teh centrih ni proučen tehnološki proces z vidika modernejše organizacije mehanizirane proizvodnje uslug. Poleg tega sc v take obrtne centre lahko skoncentrira samo nekaj vrst obrtnih dejavnosti. Mnoge druge pa zahtevajo drugačno rešitev. Zato ho treba glede tega zahtevati od investitorjev, da vključijo v okvir stanovanjske izgradnje tudi potrebne lokale za uslužnostno obrt. Naslednjo vprašanje jfe, kakšna uslužnošt-na obrt naj se razvija iz družbenih sredstev. Svet je mnenja, da moramo upoštevati predvsem družbeni in individualni standard. Individualni standard je že na taki višini, da imamo razmetoma veliko število gospodinjstev, ki uslugo opravljajo sama. z gospodinjskimi stroji in električnimi aparati. Druga gospodinjstva pa spet zahtevajo, da to usluge opravlja stanovanjska skupnost v svojih servisih. Katere so te vrste uslužnostne dejnmosii pa ni tako enostavno reči, zato je potreb- no temeljito proučiti razmere v posameznih stanovanjskih skupnostih, preden se odločimo za izgradnjo objekta, ki zahteva večje investicije. Pred očmi ne smemo imeti samo rentabilnosti investicij, pač pa tudi rentabilno poslovanje na osnovi splošnih ekonomskih pogojev. Postavlja pa se dva vprašanja: 1. kako organizirati uslužnostno dejavnost, da bo najbolj odgovarjala zahtevam družbenega standarda in 2. kako priti do sredstev in kadrov, ki bi bili sposobni tu sredstva pravilno realizirati. Svet je mnenja, kar se tiče kadrov, da bo treba spremeniti odnos do nagrajevanja, suj je tudi v poročilu prikazano, da so delavci v obrti slabše plačani kot v drugih panogah proizvodnje, tem nalogam bo treba prilagoditi tudi sistem učne dobe in se bolj orientirati na priučevnnje obrtnih delavcev v krajšem roku. Saj za delo s stroji ni potrebna tri ali štiri-letna učna doba. Mehanizacija obrti bo ustvarila pogoje, da bo manj visokokvalificiranih kadrov in več priučenih, kot je tudi v industriji. Interes občin za privatni sektor se kaže v tem, da po liniji minimalnega odpora mnoge občine rešujejo probleme obrti z dajanjem obrtnih dovoljenj privatnikom, predvsem za obrti podobne dejavnosti, namesto da . bi posvetile več pozornosti razvoju družbenega sektorja. S privatno obrtjo ni mogočo reševati ne uslužnostne in ne obrti na splošno. Obrt v privatnem sektorju je tehnično zaostala in bo obstajala samo toliko časa, dokler je ne bo ekonomsko moderna socialistična proizvodna obrt in organizacija obrtnih uslug popolnoma zamenjala. Zato ni potrebe privatno obrt administrativno omejevati, temveč je treba vlagati sredstva v socialistično obrt, ki bo sposobna nadomeščati kapacitete privatne obrti. Privatno obrt pa je treba omejevati tam, kjer dela direktno za trg, serijsko in to največkrat z ekonomsko podporo socialističnega gospodarskega sektorja, namesto da bi tako proizvodnjo organizirale občine v socialističnem sektorju. So primeri, ko napravi privatni obrtnik s trgovskimi podjetji v enem letu za preko 30 milijonov din prometa. Socialistično podjetje pa mu je z nedovoljenim kreditiranjem omogočilo tak ekonomski razvoj. Proti temu sc je treba odločno boriti, saj doživljamo prav na tem področju kritiko državljanov, zaradi prekomernega bogatenja posameznih privatnih obrtnikov. Prikrivanje dejanskega prometa, zaposlovanje neprijavljene delovne sile v popoldanskem .času in druge špekulacije, omogočajo privatnim obrtnikom prekomerno bogatenje na račun družbe. Zato bo treba zaostriti finančno kontrolo nad zaposlovanjem delovne sile v privatnem sektorju, ki mora biti v skladu s predpisi. Poročilo obravnava tudi politiko pavšuliranja družbenih obratov in pozitivno ocenjuje rezultate povša-liranja. Točno je, da smo s tem načinom dosegli dobre ekonomske rezultate. Pri tem pa bi opozoril, da nekatere občine prepuščajo razvoj obrti posameznim podjetjem, ki s politiko pavšalirnnjn* ustvarjajo lastne sklade in se razvijajo v industrijska podjetja. Ob taki politiki občine nimajo odločilnega vpliva na razvoj obrti. Nekatere občine v Zasavju ^ letošnjem letu niso dale niti dinarja investicij iz svojih skladov, pač pa so pustile ves pavšal podjetjem, ki delajo v glavnem za trg. To pomeni, da občina ni v stanju usmerjati sredstva v tisto pano- o proizvodnje uslug, ki je zn stnn-ard prebivalcev v kraju najbolj potrebna, ker je to politiko popolnoma prepustila posameznim obrtnim podjetjem. Število pavšaliranih podjetij (ca. 90 "/e) govori, da imajo občinski ljudski odbori tudi znaten vpliv na delitev sredstev med podjetjem in občino, kot v podjetju med skludi in plačami. Svet priporoča, da občinski ljudski odbori v tej politiki izhajajo iz dveh osnovnih zahtev: iz stališča materialne krepitve delavskega samoupravljanja in stimulacije v nagrajevanju in drugič, du nuj bodo sredstva, ki se formirajo na ta način v skladih podjetij, in investicijski skladi občin, prvenstveno usmerjena v hitrejši razvoj uslužnostne obrti. Pri tem delajo občine napake, nekatere s politiko pavšuliranja jemljejo samostojnost podjetij, druge pa, da sklade, ki se formirajo pri podjetjih ali pri občinah ne dajejo predvsem za razvoj uslužnostne obrti. Na ta način je socialistični sektor v neenakem položaju s privatnim sektorjem. Ker imamo cene obrtnih uslug togo predpisane z raznimi tarifami, imamo predvsem v nekaterih uslužnostnih dejavnostih majhne plačne fonde in nizke zaslužke. V privatnem sektorju pa so stvari precej drugačne, tudi če upoštevamo, da ima privatni sektor prav tako tarifo cen, in vendarle znatne prednosti. Privatnik si lahko nabavi material za daljšo dobo, ker ni vezan na obratne kredite. Med letom se cene dvigajo, ker se material podraži in privatnik s tako špekulacijo pride do mastnih zaslužkov, dalje dela privatnik za sebe neomejen delovni čas, čeprav je dolžan v prijavi navesti le 8 urni delovni čas. Poleg tega najema tujo delovno silo v popoldanskem času, kar vse vpliva na višje zaslužke. Za to ne nesmiselno s togo politiko omejevati zaslužke delavcev v socialističnem sektorju, prav tako pa s pretirano nizkimi cenami ogrožati ekonomsko sposobnost in rentabilnost socialističnega sektorja. Razmeroma slabe rezultate smo dosegli pri razvijanju servisnih dejavnosti v stanovanjskih skupnostih. Saj imamo od 90 planiranih servisnih delavnic le 12 organiziranih v Ljubljani. Pri tem tudi ni jasna orientacija, kakšne delavnice je treba organizirati. Svet predlaga, nnj stanovanjske skupnosti organizirajo vse vrste servisne službe, ki so ekonomsko upravičene in zn prebivalce skupnosti nujno potrebne. Pri tem je treba imeti pred očmi, da vsaka servisna dejavnost ekonomsko ni utemeljena, če jo razbijemo no posamezne stanovanjske skupnosti. Svet smatra, da bi za več stanovanjskih skupnosti organizirali n. pr. moderno pralnico itd., ki bi na industrijski način vršila usluge, v skupnostih pn bi organizirali zbiralnice. Isto vel in tudi zn druge vrste uslužnostne dejavnosti. Poseben problem je gradbena obrt. Strukturo izgradnje stanovanjska hiše kaže, da znašajo gradbena dela 45 %, obrtna 36*/« in investicijska 19°/*. To pomeni, da ie treba obrtno dejavnost v gradbeništvu mnogo bolje mehanizirati. Pti tem bi lahko posamezna gradbena in industrijska podjetja snmn organizirala potrebno obrtno dejavnost nu višii stopnji mehanizacije oziroma mehanizirana obrtna podjetja v družbenem sektorju. Zn vzdrževan ie obstoječega stanovanjskega fonda in drugih poslopij in zgradb nnm primanjkuje notrebne obrtne dejavnosti. zato silno naraščajo težave v gradbeništvu pri delih zn vzdrževa- nje stanovanjskih hiš. Treba bi bilo istočasno, ko dajemo milijarde za izgradnjo stanovanjskih in javnih objektov, določiti tudi sredstva za tuz-voj gradbene obrti, saj je od njo odvisna realizacija planov v stanovanjski izgradnji in izgradnji javnih objektov. Svet nima popolnih podatkov, kako organizirajo posamezna podjetja servise za popravljanje in vzdrževanje svojih izdelkov, ki so namenjeni za gospodinjstvu. Vemo samo to, da so v tem pogledu premalo napravila. Tu se kaže tudi premajhna aktivnost stanovanjskih skupnosti. Vloga skupnosti ni samo v tem, da organizirajo svoje servisne dejavnost, pač pa tudi v tem, da stopijo v stik s tako vrsto podjetij in poiščejo prostore za organiziranje servisnih popravil, kj bi jih lahko vršila podjetja. V tej zvezi ie treba opozoriti 'nu vrsto možnosti kooperacije med podjetji obrtne stroke, saj je kooperacija pogoj za modernizacijo tehnične opreme in za dobro organizacijo dela v podjetjih. Da na kratko sumiram svoja izvajanja: Za nadaljnji razvoj obrti bodo potrebna večja investicijska vlaganja kot v preteklosti. Pri tem pa nas mora voditi jasna gospodarska in tehnološka orientacija v razvijanju sodobne obrti. Tehnološki napredek industrije in drugih gospodarskih panog se mora odražati tudi v obrti, s tem bomo dosegli višjo storilnost dela in večji finančni obseg obrtniške proizvodnje. Specializacija v obrti in delitev dela po posameznih obrtnih strokah, mora privesti do uspešne kooperacije, ki ima ekonomsko prednost pred staro obrtjo, ki je terjala visokokvalificirano kadre in pretežno ročno izdelavo. Naša finančna politika, posebno pa politika pavšuliranja obrti mora stimulirati tiste uslužnostne obrti, ki so potrebne za družbo, pa niso dovolj ^akumulativne«. Naša posebna skrb mora veljati razvoju tisto obrtne dejavnosti, ki jo terja moderna proizvodnja gospodinjskih in drugih strojev, ki zahtevajo vsakodnevno vzdrževanje in popravila. Občine v svoji investicijski politiki preveč gledajo na aknmulativ-nost vlaganja, premalo pa kaj je najbolj potrebno za določeno skupnost državljanov. Bolj je treba podpirati iniciativo stanovanjske skupnosti pri organizaciji servisne dejavnosti, saj bomo s tem dosegli v številu obrtnih obratov boljše rezultate. Občine, okrajna obrtna zbornica in svet okraja bodo morali dati mnogo večjo podporo taki vrsti razvoja uslužnostne dejavnosti v obrti, kot jo zahteva moderno organizirana socialistična družba. V odnosu do privatnega sektorja obrti bo treba zaostriti kontrolo in inšpekcije vseli vrst, do bi tako preprečili neupravičeno visoke dohodke obrtnikov, kar povzroča neenake odnose med družbeno in privatno obrtjo. 80. Na podlagi 3. točke 64. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih (Ur. 1. LRS št. 19/52) in 49. in 77. člena zakona o proračunih in o finansiranju samostojnih zavodov (Ur. 1. FLRJ št. 52/59) je okrajni ljudski odbor Ljubljana nn seji okrajnega zbora in nn seji zbora proizvajalcev dne 23. decembra 1960 spreje’ ODLOK o začasnem finansiranju proračunskih potreb okraja Ljubljana za čas od 1. januarja do 31. marca 1961 1. člen Dokler ne bo sprejet okrajni proračun za leto 1961, se bodo proračunske potrebe okraja Ljubljana začasno finansirale za čas od 1. januarja do 31. marca 1961 na podlagi tromesečnega načrta dohodkov in izdatkov po splošnih določbah proračuna okraja Ljubljana za leto 1960. 2. člen Trimesečni načrt izdatkov ne sme preseči četrtine izvršenih izdatkov po okrajnem proračunu za leto 1960. 3. člen Dohodki in izdatki, pobrani oziroma porabljeni nn podlugi tega odloka, so sestavni del proračunskih dohodkov in izdatkov okrajnega proračuna za leto 1961. 4. člen Ta odlok začne veljati od dneva objave v Glasniku, uradnem vestniku okraju Ljubljana, uporablja pa se od 1. januarja 1961. Štev.: 04/2-31-82/1-60. Ljubljana, dne 23. dec. 1960. Predsednik ©krajnega ljudskega odbora: Franc Popit, 1. r. 81. Na podlugi 8. točke odloka o dodelitvi novoletne nagrade uslužbencem in delavcem zveznih in državnih organov in javnih zavodov (Ur. 1. FLRJ št. 49/60) je okrajni ljudski odbor Ljubljana na seji okrajnega zbora in seji zbora proizvajalcev dne 23. decembra 1960 sprejel ODLOK o dodelitvi novoletne nagrade uslužbencem in delavcem okrajnih in javnih zavodov 1. člen Uslužbencem in delavcem, ki so v stalnem delovnem razmerju z okrajnim ljudskim odborom Ljubljana ter uslužbencem in delavcem okrajnih organizacij in samostojnih zavodov, za katere veljajo določbe zakona o javnih uslužbenceh, se izplača za leto 1960 kot novoletna nagrada 100% njihove čiste mesečno plače. 2. člen Honorarni uslužbenci okrajnega ljudskega odbora Ljubljana, okrajnih zavodov in organizacij imajo pravico do novoletne nagrade, če je honorarna služba njihov redni in glavni poklic in če so zaposleni poln redni delovni čas. 3. člen Novoletna nagrada sc izplača uslužbencem in delavcem, ki so bili nn dan 2. decembra 1960 v delovnem razmerju z omenjenimi organi, zavodi in organizacijami. 4. člen S plačo so mišljeni v smislu tega odloka temeljna in položaju8 plača in posebni dodatek. 5. člen Novoletna nagrada bo izplačana v mesecu decembru 1960. 6. člen Novoletna nagrada bo izplačan« uslužbencem okrajnega ljudskeg8 odbora Ljubljana in okrajnih zavodov iz okrajnega proračuna za leto 1960, uslužbencem in 'delavcem organizacij in samostojnih zavodov iz 1. členu tega odlok pa iz njihovih sredstev, namenjenih za osebne izdatke, oziroma iz sredstev njihovih skladov, namenjenih za nagrajevanje delavcev in uslužbencev. 7. člen Od nagrade, izplačane po tem odloku, ni treba obračunati in plačati prispevku za socialno zavarovanje in ne stanovanjskega prispevka. 8. člen Ta odlok velja takoj. Štev.: 04/2-12-30/1-60. Ljubljana, dne 23. dec. 1960. Predsednik okrajnega ljudskega odbora: Franc Popit, 1. r. BazreSitve, izvolitve in imenovanja na 28. seji obeh zborov 0L0 Izvoljeni so bili naslednji sod-niki-porotniki pri Okrajnem sodišču v Kočevju: Rezka Brian — Kočevje, Anton Grgorič — Vos, Vinko Ilren — Kočevje, Pavel Ilc — Goriča vas, Vanda Kajfež — Kočevje, Anton Kn-vrnn — Knežja Lipa, Stanc Kordiš — Mozolj, Francka Korelc — Kočevje, Matilda Kovačevič — Kočevje, Franjo Kralj — Ribnica, Tone Križ — Kočevje, Jože Križman — Tržič, Vinko Krsnič — Ribnica, Du- šan Lavrič — Ribnica, Slavko Lindič — Dolga vas, Ivan Muhič — Kočevje, ing. Ferdinund Nadler — Grčarice, Rudi Orel — Kočevje, Frane Osvald — Kočevje, Bogomira Ožura — Osilnica, Milan Pajnič — Podpreska, Konrud Papež — Kočevje, Rudi Pavlin — Kočevje, Julka Podrebršek — Kočevje, Jože Pogorel — Dolenja vas, Desa Potisek — Kočevje, Vladimir Prezelj — Ortnek. Danilo Samsa — Sodražica, Lado Troha — Kočevje in Franc Železnik — Ribnica. V Komisijo za volitve porotnikov okrožnih sodišč in občasnih sodnikov okrožnih gospodarskih sodišč sta bila izvoljena: Peter Lešiijak in Fani Tcnničevič — odbornika okrajnega zbora. V upravni odbor Zavoda za avtomatizacijo so bili imenovani: ing. Ivo Klemenčič, podpredsednik OLO, za predsednika — in člani: Stane Felc, inštruktor pri OO SZDL, ing. Lucijan Šinkovec, uslužbenec Inštituta »Jožef Stefan«, ing. Vekoslav Korošec, direktor »ELES«, ing. Vincenc Čižman, tehnični direktor v Litostroju. Franc Dobnikar je bil imenovan za v. d. direktorju Zavoda za avtomatizacijo. Ing. Jurij Jenšterle je bil razrešen kot direktor Zavoda za zadružno gradnjo. Bojan Vakselj je bil imenovan za direktorja Zavoda za zadružno gradnjo. Dr. Viljem Petriček je bil razrešen kot v. d. načelnik Oddelka z občo upravo OLO. ljann-Rudnik In določb odloka Mestnega svetu Ljubljane o pooblastitvi občinskih ljudskih odborov občin na območju mesta Ljubljane za izdajo predpisov s področja stanovanjskih razmerij in o oddajanju poslovnih prostorov v najem (Glasnik št. 36/60) je občinski ljudski odbor Ljubliana-Rudriik na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 24, septembra 1960 sprejel ODLOK o določitvi stroškov za tekoče vzdrževanje stanovanj v občini Ljub-ljann-Rudnik 1. Člen V občini Ljubljnna-Rudnik se krijejo iz skladov hiše vsi stroški za tekoče vzdrževanje stanovanj, razen stroškov navedenih v naslednjem členu tega odloka, ki obremenjujejo nosilca stanovanjske pravice. 2. člen • Nosilca stanovanjske pravice obremenjujejo ti-le stroški za tekoče vzdrževanje stanovanja: a) stroški za nadomestitev razbitih šip v oknih, vratih in drugod; poteznih verižic pri straniščnih rezervoarjih, kopalnih kadeh, umivalnikih, pomivalnih koritih in drugod; znpiračev pri iztoku v kopalnih kadeh, umivalnikih, pomivalnih koritih in podobno; gumijastih blazinic na spodnjih straneh straniščne školjke WC; tesnil pri vodovodnih pipah; vrvic pri zavesah in zastorih; 6. člen Ta odlok začne veljati od dneva objave v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana. Štev.: 01/1-0-1076/1-60. Datum: 24. septembra 1960. Predsednik občinskega ljudskega odbora: Tone Zupančič 1. r. OBČINA LJUBLJANA-VIČ 674. Na podlagi 1. odstavka 15. člena zakona o občinskih ljudskih odborih (Ur. list LRS št. 19-88/52), 3. in 8. člena temeljnega zakona o prekrških (Ur. list FLRJ št. 2-22/59) in 1. točke 31. člena statutu občine Ljubljana-Vič je občinski ljudski odbor l.juti-ljana-Vič na seji občinskega zbora dne 25. novembra 1960 sprejel I ODLOK o obveznem fluorografiranju prebivalcev v občini Ljubljana-Vič 1. člen Zaradi preprečevanja in zatiranja tuberkuloze se v letu 1961 izvede obvezno fluorografiranje vseli prebivalcev v občini Ljubljana-Vič, ki so bili rojeni v letu 1942 in prej. 2. člen Fluorografiranje je zn prebivalce brezplačno. Stroški se plačajo iz proračuna občine Ljubljana-Vič. 3. člen Čas fluorografiranja določi svet za zdravstvo občinskega ljudskega odbora. OBČINSKI LJUDSKI ODBORI OBČINA LJUBLJANA-CENTER 672. Na podlagi 8. točke odloka o dodelitvi novoletne nagrade uslužbencem in delavcem -zveznih državnih organov in javnih zavodov (Ur. list fl.RJ št. 49/60) je občinski ljudski odbor Ljubljana-Center na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 8. decembra 1960 sprejel ODLOK o dodelitvi novoletne nagrade uslužbencem in delavcem občinskega ljudskega odbora Ljubljana-Center in občinskih javnih zavodov 1. člen Uslužbencem in delavcem, ki so v stalnem delovnem razmerju z občinskim ljudskim odborom Ljublia-Oa-Centcr ter uslužbencem in delavcem občinskih organizacij in zahodov, za katere veljajo določbe zakona o javnih uslužbencih, se izplača za leto 1960 kot novoletna nagrada 100*/« njihove čiste plače. 2. člen Novoletna nagrada sc izplača Uslužbencem in delavcem, ki so bili Oa dan 2. decembra 1960 v delovnem razmerju z omenjenimi organi, organizacijami in zavodi. 3. Člen S plačo so mišljeni v smislu tega pdloka temeljna in položajna plača 'a posebni dodatek, 4. člen Novoletna nagrada bo izplačana v mesecu decembru 1960. 5. člen ' Novoletna nagrada bo izplačana uslužbencem in delavcem občinskega ljudskega odbora Ljubljana-Center in občinskih zavodov iz. občinskega proračuna za leto 1960, uslužbencem in delavcem samostojnih zavodov iz 1. člena tega odloka na iz njihovih sredstev, namenjenih za osebne izdatke, oziroma iz njihovih skladov, namenjenih za nagrajevanje delavcev in uslužbencev. 6. člen Od nagrade, izplačane po tem odloku, ni treba obračunati iu plačati prispevka za socialno zavarovanje in ne stanovanjskega prispevka. 7. člen Honorarni uslužbenci občinskega ljudskega odbora I.jubljann-Center, občinskih zavodov in organizacij imajo pravico do novoletne nagrade. če je honorarna služba njihov redni in glavni poklic in če so zaposleni poln tedni delovni čas. 8. Člen Ta odlok velja takoj. štev.: 07/15-31-138/1-60. Ljubljana, 8. decembra 1960. Predsednik občinskega ljudskega odbora: Majda Bojc 1. r. OBČINA LJUBLJANA-RUDNIK 673. Na podlagi 3. odstavka 91. Člena zakona o stanovanjskih razmerjih (Ur. 1. FLRJ št. 16/59, 47/59 in 27/60), 2. točke 10. čl. statuta občine Ljub- b) stroški za popravila električnih stikal, vtikulnih puš, topilnih varovalk, avtomatičnih varovalk, ključavnic in ključev, znskočnikov, kljuk, ščitnikov, oliv in pololiv, okenskih gonil, okenskih Škarij; c) stroški beljenja in slikanju sten in stropov; č) stroški čiščenja štedilnikov in peči( dimnikarsko čiščenje). 3. člen Ne glede na določbe prejšnjega člena bremenijo nosilca stanovanjske pravice stroški za vse potrebne nadomestitve in vsa potrebna popravila v stanovanju, ki so potrebna v času, krajšem od časa normalne obrabe, razen če ni tem okvaram vzrok slaba izdelava. 4. člen Nadomestitve in popravilu mora nosilec stanovanjske pravice oskrbeti takoj ob ugotovitvi okvare v obsegu, ki zagotovi nadaljnjo normalno uporabo naprave ali opreme. Ce nosilec stanovanjske pravice ne oskrbi nadomestitev oziroma popravil iz prejšnjega odstavka v roku, ki mu ga določi hišni svet ali zasebni lastnik hiše, oskrbi nadomestitev oziroma popravilo na njegovo breme hišni svet oziroma lastnik hiše. 5. člen Nosilec stanovanjske pravice je dolžan prijaviti hišnemu svetu ali zasebnemu lastniku hiše vse okvare, katerih popravilu oziroma nadomestitve ne gredo na njegove stroške takoj, ko jih opazi. Ce tega ne stori, odgovarja po splošnih načelih o odškodninski odgovornosti za škodo, ki se poveča zaradi opustitve takojšnje prijave. 4. člen Po izvršenem fluorografiranju sc morajo na poziv pristojnega upravnega organa prebivalci odzvati na kontrolni pregled. 5. člen Svet za zdravstvo občinskega ljudskega odbora Ljubljana-Vič je pooblaščen, da izda za izvajanje tega odloka natančnejše predpise in ukrepe. 6. člen Z denarno kaznijo do 10.000 dinarjev se kaznuje, kdor se ne udeleži fluorografiranja. ali kontrolnega pregleda ali, ki drugače ovira izvršitev tega odloka ali na njegovi podlagi izdanih predpisov in ukrepov. 7. člen Ta odlok velja od dneva objave v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana. Štev.: 02-4/34-1960. Ljubljana, 25. novembra 1960. Predsednik občinskega ljudskega odbora: Ignac Voljč 1. r. VSEBINA Poročilo Sveta za obrt. 80 Odlok o začasnem finansiranju prora- čunskih potreb okraja za čas od 1. ja nuarja do 31. marca 1961. 81 Odlok o dodelitvi novoletne nagrado uslužbencem in delavcem okrajnih organov in javnih zavodov. Razrešitve, izvolitve in imenovanja na 28. seji OLO. 672 Odlok o dodelitvi novoletne nagrade uslužbencem in delavcem Obl.O in občinskih javnih zavodov občine Ljubljana-Center. , 673 Odlok o določitvi stroškov za tekoče vzdrževanje stanovanj občine Ljubljana-Rudnik. 674 Odlok o obveznem fluorografiranju prebivalstva občine Ljubljana-Vič. Zaključni račun gospodarskih organizacij ta leto 1939 Zaključni račun komisijske trgovine »POSREDNIK«, Ljubljana Zaključni račun trgov, podjetja »BONBONIERA«, Ljubljana, Titova 14 AKTIVA BILANCA na dan 31. decembra 1959 PASIVA Za p st Naziv postavke A Osnovna sredstva |. Osnovna sredstva 1. Denarna sredstva osnovnih sredstev B Sredstva skupne porabe I. Sredstva skupne porabe 1. Denarna sredstva skupne porabe C Obratna sredstva 1. Skupna obratna sredstva U Izločena sredstva • Denarna sredstva rezervnega sklada In drugih skladov I. Denarna sredstva neraz poretenlh sredstev B Sredstva v obračunu In druga aktiva I Kupci tn druge terjatve 9 Druga aktiva s k u p a J i Znesek v 000 din Naziv postavke Znesek v 000 din 4.804 A. Viri osnovnih sredstev 1 Sklad osnovnih sredstev 9.496 2. Drugi viri osnovnih sredstev 13 4.692 B. Viri sredstev skupne porabe 3 Sklad skupne porabe 110 - 1 Drugi viri sredstev skupne porabe - 110 C. Viri obratnih sredstev 69f 5 Sklad obratnih sredstev 18 871 6 Drugi viri obratnih sredstev - D Rezervni sklad In drugi skladi 1. Rezervni sklad in drugi skladi 1.631 1625 8 Viri nerazporejenih sredstev 1.837 1248 E. Viri sredstev v obračunu In druga pasiva ». Kratkoročni krediti za obratna sredstva 828 10 Dobavitelji In druge 930 obveznosti 12.705 il Druga pasiva 6.621 33.108 8 k u p a J i 33.108 AKTIVA BILANCA na dan 31 decembra 195H PASIVA Za p §t Naziv postavke Znesek v 000 din Zap Naziv postavke Znesek v 000 din A Osnovna sredstva A Viri osnovnih sredstev 1 Osnovna sredstva 6.582 l Sklad osnovnih sredstev 1.659 t Denarna sredstva osnov nlh sredstev 807 2 Drugi viri osnovnih sredstev 5 835 B Viri sredstev skupne B Sredstva skupne porabe porabe 3 Sklad skupne porabe 69 $. Sredstva skupne porabe 4 Denarna sredstva skupne - 1 Drugi viri sredstev skupne porabe - porabe 69 C. Viri obratnih sredstev 5 Sklad obratnih sredstev 350 C. Obratna sredstva 6 Drugi viri obratnih 1. Skupna obratna sredstva 10.717 sredstev — D Rezervni sklad D. Izločena sredstva In drugi skladi 6 Denarna sredstva rezerv- I Rezervni sklad In drugi nega sklada In drugih skladi 322 skladov 302 8 Viri nerazporejenih t Denarna sredstva neraz sredstev 1.735 porejenih sredstev 944 F. viri sredstev B Sredstva v obračunu v obračunu In druga pasiva 8 Kratkoročni krediti In druga aktiva za obratna sredstva 3 749 8 Kupci ln druge terjatve 255 to Dobavitelji ln druge 8 Druga aktiva 213 obveznosti 4.327 11 Druga oaslva 1.843 S k u p a J i 19.889 S k u p a J i 19.889 Računovodja Stana Fornezzi Predsednik UO: Šajn Jože Direktor: Vilhar Savo Računovodja: Predsednik UO Direktor Gogala Zlatka Mileusnlč Boža Gavrllovič Milan Zaključni račun »OPEKARNE MENGEŠ«, Mengeš Zaključni račun »RESTAVRACIJE«, Litija AKTIVA — BILANCA na dan 31 decembra 1959 PASIVA Na z h p Direktor Muljavec Anica Deržlč Ivan Gradišek »Inko