I Izhajajo vsak petek ter stanejo v tiskarni prejemane za celo leto 3 gld. 50 kr., za pol leta 1 gld. 75 kr. in za četrt leta 90 kr., — po pošti prejemane pa za celo leto 4 gld., za pol leta 2 gld. in za četrt leta 1 gld. — Za prinašanje na dom v Ljubljani se plača na leto 40 kr. Naročnino prejema upravništvo v Blasnikovi tiskarni. Oglase (inserate) vzprejemlje upravništvo, in se plača za vsako vrsto za enkrat 8 kr., za dvakrat 12 kr., za trikrat 15 kr. Dopisi naj se pošiljajo uredništvu „Novic". V Ljubljani 26. julija 1895. -€•-"•»».............................................................................„, ! Politiški oddelek. "i Konec zasedanja. Končalo se je jedno najznamenitejše zasedanje dr- žavnega zbora. Odlikovalo se ni po svoji plodovitosti, kajti razen budgeta ni skoro ničesa rešilo. Politično po- menljivo je pa zaradi tega i ker se je v tem zasedanji ki bila gotovo najbolj nenaravna po razbila koalicija, litična zveza. Razbila se je ob volilno reformo, čemur se ni ču-ker stranke, ki so bile v koaliciji sploh niso imele dobre volje, da bi izvršile to veliko nalogo. Da je bila diti dobra volja, bi se tudi bila našla kaka podlaga za šitev te stvari. re orožje, da jej sedaj očitajo, da jej ni bilo resno na tem i da preprečili osnovo dvojezične gimnazije v Celji. To se bode porabljalo za agitacijo proti zjedinjeni levici pri volitvah z največjim vspehom. Levica je pa to sama zakřivila. svojim na- sprotovanjem osnovi celjske dvojezične gimnazije je naredila to stvar za važno vprašanje. Da levica ni toliko stvari ovirala, se pač nikdo razen peščíce štajarskih Nemcev za vse ne bil dosti změnil. Posebno so še levičarski listi sami pripomogli, da je celjsko vprašanje dobilo za levico tako nevařen značaj. Tudi rogoviljenje proti nemškemu konservativcu Kalteneggerju, ki je zagovarjal celjsko postavko, naposled bode levičarjem v škodo, ker se je ž njim povzdi-gnila važnost na stvari. Nemški volilci, ki vidijo, kakšen hrup se je uprizoril proti konservativnemu poslanců zaradi celjske postavke, ne bodo si mogli tolmačiti, kako Da je pa bila le volilna reforma povod razpadu da naposled levica glasuje za budget, v katerem je svota koalicije, Celje pa pretveza, je vedno jasneje. Pri tretjem branji budgeta glasovala je levica za budget, v katerem je tudi celjska točka. Tega za osnovo Nemcem tako škodljivega zavoda. Posebno žalostno vlogo sta pri tem igrala bivši mine bila mogla nister grof Wurmbrand in pa dr. Menger. Ta dva moža storiti, če bi zares celjskemu vprašanju připisovala tako sta največ zakřivila, da se je celjsko vprašanje tako po-važnost, da je zaradi njega šla v opozicijo. Samo v tem, ostřilo. Dr. Menger je bil sam potoval v Celje, da je da je levica glasovala zoper celjsko postavko, a potem nemške Celjane še bolj nahujskal in on je deloval na to, vendar za budget, še ni posebna nedoslednost. Skupni da so se proti osnovi dvojezične gimnazije v Celji začeli budget je vse kaj druzega nego jedna njegova postavka, oglašati še Nemci zunaj Štajarske. Da ni ruval Menger Kolikokrat glasuje kaka stranka za kak zakon, če tudi bi se javaljne kak severnoavstrijski Nemec bil dosti zme î se morda ne vjerna z jedno določbo njegovo. Zaradi tega nil za celjsko gimnazijo. Grof Wurmbrand je pa o svojem še ne gre razdirati vse stvari. Nedosledno je postopanje času bil štajarski deželni zbor nagovoril, da je sklenil levice zaradi tega, da je zaradi celjske postavke vrgla resolucijo proti dvojezični gimnaziji v Celji. Ta dva vlado in razdiia koalicijo, potem pa vendar glasovala za nemška moža se pa v tretjem branji ništa upala glaso budget, ko je v njem ta postavka. Če je stvar bila to- liko važna, da so zaradi nje morali provzročiti mini vati kar proti budgetu, temveč sta se glasovanju odtegnila ) zavedadalo le povod njiju zaničevanju. Kdor se v stersko krizo, je pač toliko važna, da bi bili glasovali kako stvar že toliko izpostavi, jo mora tirati do konca, proti budgetu v tretjem branji. naj pri tem tudi še sam pride v škodo, drugače ga ljudje Tako pa levica igrala le komedijo. Mislila je, da nimajo za resnega člověka. Vsled celjske gimnazije sta si s tem pridobi popularnost pri volilcih, ako pojde v sedaj ta dva nemška moža za vsako važnejšo politično opozicijo zaradi celjske postavke, a se je popolnoma zrno- vlogo nemogoča postala, ko je nikdo ne more imeti za tila Nemškim nacijonalcem je le dala v roke mogočno resna moža, temveč le za komedijanta. / U Celjsko vprašanje je levici prizadejalo hud udarec, katerega ne bode z lepo poživela. Mi se tega moramo veseliti. Celjsko vprašanje je pa tudi priložilo hud udarec češke stranke je naposled le našla spoštovanje celo pri dosedanjih mladočeških protivnikih. štajarskim konservativcem. Nemški nacijonalci rujejo proti njim po njih volilnih okrajih in najbrž ne popolnoma brez vspeha. Konservativci so pa ravno tako sami krivi tega kakor liberalci. Polovico toliko moči bi ne imeli nemški nacijonalci proti njim da niso glasovali v de- Politični pregled. Celjski mestni zastop. Celjski mestni očetje bili so sklenili pozvati vse nemške poslance, naj v tretjem branji glasujejo proti budgetu, da se tako prepreci osnovo dvojezične gimnazije v Celji. Vlada je pa ta sklep razveljavila, ker je želnem zboru za resolucijo proti osnovi dvojezične gimna- njim celjski mestni zastop prekoračii svoj delokrog To razve- zije v Celji, liberalcem na ljubo. Poprej je pač malo ka- ljavljenje teri gorenještajarski kmet mislil, da ima celjska dvojezična gimnazija kaj pomena. Če je pa ves štajarski deželni zbor glasoval proti njej, so pa tudi gorenještajarski Nemci morali si misliti, da se s tem zavodom naredi Nemcem zares največja krivica. Vse dokazovanje Kalteneggerjevo, da njih postopa pa pač ni imelo nobenega pomena kajti celjski i mci so že poprej po časopisih raztiobili ta svoj sklep. Vsi nemški državni poslanci so pač izvedeli ta sklep in bi se bili lahko po njem ravnali, ko bi bili hoteli. Želje celjskega mestnega zastopa pa so v tem oziru tudi tako bile znane vsem po- Celjski mestni zbor je pa sklenil proti sisti-ranju pritožiti se na ministerstvo notranjih stvarij. Praktičnega litičnim krogom vspeha ne more pritožba imeti, ker je budget že sprejet in gimnazija v Celji bode morda tedaj že osnovana, ko dobe Ce nje ne nasprotuje njih glasovanju v deželnem zboru, jim ljani rešitev svoje pritožbe. Če se njih pritožba odbije, si bodo ne bode nič pomagalo. Priprosti volilci bodo stvar tako tolmačili, da so konservativci v državnem zboru drugače glasovali, kakor v deželnem in izdali nemško narodnost. Nemški konservativci so seveda zaradi tega pre- pa morda še dovolili veselje, da se pritožijo na upravno so- druzega ne dosežejo, bode vsaj „Deutsche Wachtu odločno je mestni zastop branil pravice dišce. zaznamovala, nemškega Celja. kako Poitalijančenje v Trstu. V državnem zboru je menili svoje stališče, ker se je premenil političen položaj poslanec Luzzatto tožil, da vlada piemalo gleda na Italijane, in se je zjedinjena levica bila pokazala naravnost so- zlasti dovolj ne stori za italijanske šole. Gospod posl. Spincić mu je odgovoril tako le: „Moram ne morem drugaóe vražna nemškim konservativcem, a tega njih volilci najbrž ne bodo razumeli. Žanje bode stvar najbrž taka : če celjska dvojezična gimnazija ni Nemcem nevarna, konservativci niso imeli povoda proti njej glasovati v deželnem hteval je vseuČilišce in učiteljišče z italijanskim jezikom, a iz- odgovoriti par besed na to, kar je omenil poslanec Luzzatto glede Trsta. Tožil je, da država ni ničesar storila za Italijane v kulturnem pogledu, da isti nimajo nikakih srednjih šol, za- zboru j če je pa zares nevarnost za nemštvo, pa bili javil je zajedno, da bodo on in tovariši glasovali proti celjski morali tudi proti njej glasovati v državnem zboru. Tako postavki, ker imajo Slovenci itak že preveč ! Gospoda moja ! ! je celjska dvojezična gimnazija, kakor je samo na sebi Kar se dostaje srednjih šol, moram omeniti, da država tam malo pomembna stvar vendar omajala zaupanje dveh nemških strank in postala nekaka maščevalka za njih ne vziržuje "ni italijanskih, ni slovenskih srednjih šol. Res pa da država vzdržuje nemške, mesto pa italijanske soie ter je, dvoumno postopanje. Tako utegne baš ta gimnazija biti povod » da se nekoliko premene razmere strank v bodočem da občina, ki skrbi za italijansko prebivalstvo mesta tržaškega, ne skrbi za slovenski del prebivalstva. Ona je torej istotako krivična nasproti Slovencem, kakor država nasproti Italijanom državnem zboru. in Slovencem. Glede učiteljišča v Kopru in jednako je z ženskim učiteljiščem v Gorici postopajo z nami vsemi, Ita- Hrvati in Slovenci, jednakomerno pravično ali nepra lij ani, vično. Glede učiteljišča ne bi se smel torej gospod tovariš več tožiti, kakor se pritožujemo mi, najmanje pa bi smel reči, da Jasnost je pa celjsko vprašanje naredilo v tem oziru, kakšno stališče naj si zavzemljemo proti kršćanskim socijalistom. Ti možje so pri razpravi o celjski postavki in pri tretjem branji proračuna pokazali nasprotje proti Slovencem. Dr. Lueger je opravičeval njih glasovanje proti hteval vseučilišče za Italijane, rekši, da imajo Slovenci preveč, imamo mi preveč. Kajti j • v*j 1» * v y* tu pri uciteljisči smo jednako- pravni z Italijani. "Gospod poslanec je skoraj v isti sapi za- budgetu s tem, da je v tem budgetu tudi celjska postavka in pozivljal tudi levico, naj glasuje proti budgetu, če jej dasi nimajo v Trstu niti jedne narodne šole. Tak je čut pravičnosti naših sorojakov ! 8000 Slovencev v mestu je res kaj za nemštvo. Kršćanski socijalisti so se pokazali. glašam to 8000 Slovencev v mestu, brez predmestij, na-z okolo 1200 otrok, dolžnih obiskovati šolo, nimajo nijedne šole da so prav za prav le nemški nacijonalci, krščanski v svojem materinem jeziku. (Čujte !) Iz tega razvidite gospodje, socijalizem je pa jim le bolj agitacijsko sredstvo pri vo litvah. Proti njim moramo torej Slovani ravno tako po stopati, kakor proti nemškim nacijonalcem. kako potreben je predlog proračunskega odseka tudi glede Trsta. Ali gospoda Italijani pra vij o, da imajo Slovenci soi v okolici tržaški; da, dasi jako malo v primeri z onimi v mestu. Toda jaz vprašam, zakaj je mestna občina tržaška po okolici Mladočehi so pa tudi v tem zasedanji ostali dosledni zasnovala italijanskih šol ali vzporednic, ako že take obstoje v namreč v oko- mestu? Ako bi bile te-le tudi potrebne, ako lici tržaški bilo zadostno število italijanskih šolskih otrok, kar pa ni, potem imeli italijanski otroci ravno tako daleč iz svoji politiki. Nasprotovali so prejšnji vladi, novi se ne vrivajo. Pri celjskem vprašanji so nas podpirali, drugače so pa glasovali proti budgetu, ker novi vladi nečejo ska- zati zaupanja. Vzlic temu so pa Mladočehi postali nekak kjer pa so sicer šole prenapolnjene in kjer bi morali zgraditi važen faktor m marsikaj kaže, da se bode nanje oziralo posebna šolska poslopja za mestne otroke, ako naj okolice v mesto, kakor slovenski otroci iz mesta v okolico, sli po pri snovanji nove večine. Laskajo se jim razni vplivni politiki in vidi se, da doslednost in odločnost mlado- volji mestne občine. Tak zopet čut pravičnosti naših soro jakov! In uprav učni upravi moram povedati, da uradna statistika iz leta 1857. izkazuje 52 odstotkov Slovencev in 37 odstotkov Italija nov v Trstu z okolico vred. Dandanes, ljudsko štetje 1890. je 75 odstotkov Italijanov in 25 odstotkov Slovencev. (Čujte !) Nobena italijanska vlada ne bi bila toliko storila za poitalijančenje Trsta in okolico, kolikor je storila a\strijska vlada v poslednjih 30 letih " Cesar pride na Hrvaško. — Cesar je obljubil hr-vaškemu banu, da pride v oktobru na Hrvaško, ko se bode otvorilo več kulturnih zavodov. Tudi ogerski ministerski predsednik je obljubil svoj prihod. Preosnova odvetništva na Hrvaškem. — Na Hr- vaškem mislijo omejiti število odvetnikov. Pri vsakem sodišči bcdeta dva, pri vučjem trije. K' or bode hotel postati odvetnik bode po dovišenih študijah moral prakticirati dve leti pri sodisči in tri leta pri odvetniku, potfm pa napraviti izpifc Do-ktorstvo se za odvetništvo ne bode zahtev&lo. Odvetnike bode imenovala vlada v tišti vrsti, v kateri bodo napravili izpite, kadar bode kako mesto prazno. Bolgarija. — Pogreb Stćmbulova vršil se je minolo soboto popoludne ob navzcčnosti njegovih ožjih somišljemkov in zastopnikov vnanjih velevlastij Dvornih dostojanst^enikov in zastcpnikov bolgarske vlade se ni noben udeltžil pogreba. Knez je sicer nameraval dati Stambulova pokopati s castjo, katera gre aktivnemu ministerskému predsedniku, toda vsled sovražnega postopanja Stambulova rodbine in nje prijateljev nasproti njemu, češ, da je on kriv umora, je ta še celo dvorrim dostojanstvenikom prepovedal prisostvovati pogrebu. Tudi je knez poslal venec, toda soproga Stambulova ga je je odklonila, kakor se je tudi odločno izrekla, da ne mara, da bi kdo zastopal kneza ali dado pri pogrebu. Cmevno je potem pač postepanje knězovo. Ko je pogreb došel na lice mesta, kjer je bil napaden Stambulov, se je ustavil in njegov piijatt-lj Petkov je imel govor, v katerem je slavil Stambu-l(va kot najboljšega Bolgara. Mej tem je v ozadji zakričal někdo : „Lažes" in slišal se pok střelu, na kar je nastala velika zmešnjava mej pogrebci, veliko jih je odšlo in le malo je spremilo mrtveca na pokopališče. Policija in žandarmerija je napravila le težko zopet red. Ko so truplo zagrebli, je ob pokopališci zbrana množica jela kričati, žvižgati, sikati in peti, veseleČa se smrti Stambulova v znamenje veselja je svirala tudi godba Demonstrantje so celo udrli na pokopališče in napadli udeležnike pogreba. Celo zastopniki raznih velevlastij so bili udarjeni, istotako njih soproge. Žandarmerija je z veliko silo zopet napravila red. Stambulova pogreb je pač očitno pokazal, koliko sovražnikov je imel. — 0 umoru samem trdi se najrazličneje, somišljeniki pokojnikovi, posebno njegova soproga za trdno pravijo, da je umcr političnega značaja in da je umora celo knez sokriv. Zatrjuje se, da je vlada že davno vedela, da se namerava umor Stambulova, a se to ni hotelo preprečiti. Malo neverjetno se to glasi, posebno če se misli, da je bil Stambulov zdaj kot politik mrtev in da ni imel nobene moči več v rokah. Tudi je politični umor tem manj verjeten, ker je Stambulov imel toliko zasebnih sovražnikov in je umor s te strani bolj mogoč. Kakor se je dognalo sedaj, je Stambulova umoril bivši tajnik rna-jorja Panice, katerega je Stambulov dal ustreliti, Bone Ge-orgjev in sicer s pomočjo dveh tovarišev. Zločince so že zaprli. Umor je bil torej zgolj nepolitičnega značaja, Gfeorgjev je maščeval le svojega gospodarja Panico. Ruski listi sicer odločno obsojajo umor Stambulova, vendar ne morejo zatajiti prepričanja, da je to prst božji, ki ga je zadel, — Francoski listi večinoma smatrajo napad za delo pravice. Rusija in Bolgarija. — Car je sicer vsprejel bolgarsko deputacijo, vendar se poroča, da je bil napram nji jako zdrž-žljiv, vsled cesar se zatrjuje, da vspeh deputacije še ni gotov. Glasom nekega druzega poročila je car rekel bolgarski deputaciji, da ni nikdar dvomil o ljubezni bolgarskega naroda za Rusijo. Oficijozni ruski listi nič kaj povoljno ne pišejo o spo-razumljenji in pravijo, da se bode Eusija nadalje držala do- sedanje politike in ne odstopi od programa, da je zakoniti red le moč napraviti v Bolgariji, če stopi zopet v veljavo bero-linska pogodba. Ta obseza pa razdelitev Bolgarske, vsled česar ni upati na sporazumljenje, kajti to je ravno povod prepiru. Rusija hoče namreč imeti razdeljeno Bolgarsko. Bolgarija pa zjedinjeno. Tudi se zatrjuje, da Rusija kneza Ferdinanda ne bode nikoli pripoznala, in če se bode sporazumljenje kedaj doseglo, se bode to zgodilo brez njega. Belgija. — Republikanska ideja se vedno povdarja v Belgiji. Minole dni so socijalisti v zbornici zahtevali naj se ustavi kraljeva apanaža (dohodki) in kričali : Živela republika ! Većina je hrupno demonstrovala proti socijalistom. Ministerski predsednik je vzkliknil : „Kako se drznete tako žaliti dobrot-nika prebivalstva", na kar so socijalisti kričali: „Lep do-bobrotnik, ki velja na dan 15.000 frankov". Velika nevolja je mej narodom zaradi novega šolskega zakona. Ko je kralj otvoril te dni neko razstavo so pri odhodu iz vseh oken sipali nanj listke z napisom: Proc s šolskim zakonom. Kamor je kralj přišel, je grmel klic: Nečemo šolskega zakona! Proč ž njim : Poljedelski minister, katerega so imeli za naucnega ministra je moral bežati. Ko so katoliški dijaki jeli klicati „Živio kralj" je nastal velik pretep Najprijetnejega stališča nima kralj v Belgiji, kakor je videti. áfeáfe àfe âfedk áfe rfc & & jjfc rfc r^^rh ffc ákáfe ifc đfc I fiiiïiili..........Obrtnija"..........! WÊHÏÏm 11 € .........................M...............................................r.................................- & Umetni led. (Konec.) Na izparivanji je osnovano mnogo strojev za napravo umetnega hlada in za napravo ledu. Če damo iz-hlapiti eter ali kako drugo lahko hlapečo tekočino v dovolj veliki zaprti posodi, nastaja hlad. Da pa se hla-penje vedno nadaljuje, je potreba, da se para vedno iz posode iztromba v kako drugo posodo, kjer se zopet v tekočino zgoščava s pritiskom. Ko eter iz jedne posode preide v drugo, dene se zopet v prvo posodo. Ko se s pritiskom preminja v drugi posodi eter v^tekočino, se delà gorkota. Da pa gorkota ne pride do prve posode, mora se drugo oblivati z vodo, za kar so seveda narejene posebne priprave. Razen etra rabi se pa lahko tekoči amonjak, špirit ali kaka druga taka tekočina. Najbolj se rabi amonjak, s katerim se doseže navadno velik hlad. Posebno velik hlad se pa da napraviti z izparivanjem tekoče ogljenčeve kisline. Ta način se pa v obrtu zelo ne rabi, ker je te-žavno dobiti tekočo ogljikovo kislino in je za to potrebno silnega tlaka. Z ogljikovo kislino da se doseči mraza celo do 100° in tudi več. Pri umetnem delanji ledu se pa zgubi nekaj dotične teko čine, bodi si etra ali amonjaka in potem so pa troški za prvi stroj, ki goni trombo, treba je pa tudi priprav in delà za polivanje druge posode z vodo. Umeten hlad delajo pa še na neki drugi način, to je ako zmešamo nekaterih snovij v vodi ali kaki drugi tekočini. Nekateri hladilni stroji so tudi narejeni po tem načelu. Že navadno ljudje vedo, da voda v kozarcu zmrzne, ako ga postavijo v skledo, v katero so deli snega ali ledu in kuhinjske soli, ne zmrznila bi pa, ko bi deli v 296 skledo samo ledu ali snega, kar dokazuje, da hlad ne je omenjal potres, obisk cesarjev, kateremu gre hvala prihaja jedino od ledu ali snega. Podoben umeten hlad za državno podporo. Obžaloval je odstop poljedelskega dobimo tudi brez ledu. Če zmešamo 5 delov salmijaka, ministra grofa Falkenhayna, katerega ohrani kranjska delov solitra, 8 delov žveplenokislega natrona in 10 dežela v najboljšem spominu in izrazil nado. da bode delov vode, pade gorkota za 28°. Blizu tak hlad dobimo, naslednik njegov družbi ravno tako naklonjen. Ko je ako zmešamo 1 del solitrovokislega amonjaka, 1 del sode omenjal še, da se na Dolenjskem skuša uvesti pride- in 1 del vode. Omenjeni dve mrzlotni mesi ne škodujeta lovanje sladorne pese je končal s slavo klicem kovinskim posodam Znaten hlad pa dobimo, ako zrne- vemu pospeševalcu kmetijstva cesarju. pr- samo delov soliternokislega natrona dele î dele solné ki- Ravnatelj Pire je potem poročal o delovanji sline in 2 delà vode, ali pa žveplenokislega na- družbe v minolem letu. trona in delà zredčene solitrne kisline Te dve zmesi se pa dosti ne rabita, ker razjedata kovinske posode. Veliko zdatnejši mraz pa dobimo, ako sneg ali stol- cem led pomešamo z nekaterimi snovmi. Če ga pomesamo s klorovim kalijem ali pa pepeliko, poniža se gorkota za celih 46° pod ničlo. Umljivo je, da potem s takim umetnim mrazom v Loškem Potoku m v Št. Petru na Krasu. V začetku Leta 1894. je družbi pristopilo 361 novih pravih udov, tako da je imela konci tega leta 18 častnih, dopisujočih in 2963 pravih udov. Vseh podružnic je bilo leta 1894. 69. Na novo so se tega leta ustanovile podružnice v Kranji, v i, v Sen- čurji pri Kranji, v Kokři, v Srednji Vasi v Bohinji, lahko napravimo mnogo več ledu, nego smo poprej po drugih načinov rabili ledu ali snega. Pa še več ljanja umetnega hladu pozna znanost in tehnika. Ker se je v tem času pripetila nesreća na Češkem . 1895. so se na novo ustavile podružnice v Gorjah, — 1 L , |_L ' 9 i pnprav- v Predosljah pri Kranji, v Košani, v Studenem, v Ve- likih Lašičah in v Vinici, tako da bilo ob spiso- vanji tega poročila uže 76 podružnic, katere so imele naj omenimo, da v nekaterih krajih podobne nesreče od- nad 3000 udov. Umrlo je 1894. leta 22 udov. vračajo z umetnim ohlajenjem. Ko tekoci pesek ohlade, potem se neha premikanje in potem pa lahko vse store, da se nadaljna nesreča prepreci. V Mostu pa menda niso imeli pri rokah potrebnih priprav in nesreča tako naglo nastopila, da nanjo niso bili pripravljeni. ka Tekoča družbena opravila je opravljalo tajništvo dogovorno s predsedstvom ter jih je reševalo po sklepih glavnega odbora. Glavni odbor je'imel leta 1894. šest sej, med dve v pomnoženem odboru. sejam odbora za podpore sta bila pova-bljena zastopnika vis. c. kr. deželne vlade in vis. deželnega odbora. Dne 29. novembra 1894. leta je bil v Trebnjem temi Obrtnij ske raznoterosti. Kotranov plesk za strehe obstoji iz kotrana, se je očistil lahko unetljivih in zgostil s primešanjem izreden družben občni zbor, kateri je sklepal o potrebnih korakih, da bi se na Dolenjskem začela pri- teri srnolnokisle ilovice. Kotran velikem kotlu kuha in mesa da uidejo unetljiva olja. Temu kotranu se pa prideva srnolnokisle ilovice, narejene iz ilovice in smolnokislega natrona, do- kler se vse dosti ne zgosti. Tako dobíjeni stresni plesk se dene v sode in je dober za porabo. delo vati sladkorna pesa. Tudi te sklepe je glavni odbor řešil vse. Družbeno podkovsko šolo je prvi polletni tečaj Električni tramvaji so mej drugim tudi važni v zdrav- obiskovalo 10 učence v, kterih eden je ostal celo leto stvenem oziru. Tlaki se za take tramvaje pokrijejo z granitom, kar pospešuje Čistost ulic, in tudi to, ker se odpravijo konji pri tramvaji, je čistoti le v korist. V tacih vagonih na električnih tramvajih se tudi manj trese. v šoli. Vsi učenci so imeli podpore, nekteri državne, nekteri deželne in kranjske hranilnice in eden od dež. odbora goriškega, ter so tečaj dovršili z dobrim us- pehom. Učili so se tudi ogledovanja mesa Stirje učenci so dobili red „prav dobro", ostali dobro j£3 ........ .............■■■■■■■■■•■■iiiniiiiiiiiiiiiiniiiininiiiiiiniiiniiiiiaaBaBBaaBiaaaaa ■!■■■■■■■■■■■■>■■■ Sk H i Kmetijstvo. Občni zbor kmetijske družbe kranjske je bil minoli četrtek v mestni dvorani. Zbralo se Drugi polletni tečaj je obiskovalo 9 učencev. Dva sta ostala v šoli celo leto ter sta naredila izpife še koncem prvega tečaja 1895. leta. Sedem učencev je imelo državne podpore, dva sta se šolala ob svojih troških. Sedem učencev je tečaj dovršilo; trije so dobilo kakih sto članov. Predsednik ces. svet. Murnik bili red „prav dobro", štirje „dobro". Isto tako so vsi je s primernim nagovorom začel zborovanje in pred- z dobrim uspehom naredili izpit iz ogledovanja mesa. stavil vládne ga zastopnika markiza Gozzanija in iz- Učil je bilo na zavodu vedno dosti, kajti leta rekel zahvalo vladi za zdatno podporo. Prosil je na- 1894. se je v družbeni podkovski šoli podkovalo nad vzočega deželnega glavarja naj podpira družbo. Ome- 1000 konj. V ogledovanji mesa so se učenci vadili v njal je smrti nadvojvoda Viljema in Albrehta, katerih mestni klavnici. je zlasti poslednji bil velik pospeševatelj kmetijstva. Starejših kovačev, ki niso hodili v šolo, oglasilo Smrt je pobrala zaslužnega člana župnika Mesarja. se je leta 1894. za skušnjo 34. Večina njih je bila s znak sožalja ustanejo člani s sedežev. Predsednik Kranj skega, nekateri s Štajarskega in s Pri mors kega. 29Î mfH Gospodarstvo v družbeni drevesnici je ostalo zboljševati in gnojiti planinski svet, pred vsem pa na- tako, kakeršno je bilo prejšnja leta. Spomladi 1. 1894. praviti uzorno in poskusno planino. so pod navadnimi pogoji oddali kakih 14 000 visoko-debelnih drevesec. Ker družbena drevesnica nikakor ne zadostuje, Vinarstvo je družba pospeševala s tem, da je posredovala dobavo zanesljivo dobre in cene modre galice. Naročila je je 70.000 ter jo je oddala po da bi se moglo ustrezati zahtevam družabnikov, vzel znižani ceni. Na prošnjo glavnega odbora je visoki je glavni odbor zopet kaka 2 orala zemljišča v bližini deželni odbor plačal voznino od Ljubljane do po v zakup, da bo moči vzgajati več drevja. družnic, tako da so vinščaki prav po ceni dobili za Oddelke, kjer izkopljejo drevje, obdelajo, kakor nesljivo dobro modro galico. Po znižani ceni je družba je treba za nov nasad, ter jih porabijo za poskuse, oddajala tudi trtne škropilnice, nekaj pa jih je tudi po- kolikor dopušča gospodarstveni načrt. Poskušali so darila. Glede pospeševanja vinarstva je omeniti tudi nekatere vrste žit in pa mnoge novejše krompirjeve nastavljenje deželnega potovalnega učitelja za vinarstvo, kateri složno deluje z družbo ter posebno s po- vrste. Na uzornem dvorci na Viči, vzetem v zakup se družnicami, kar bo brez dvoma imelo najboljše us- je 1. Ib94. gospodarilo strogo po gospodarstvenem na- pehe Družba več podružnicam izprosila državne črtu, ter je bil uspeh vsled ugodnih razmer boljši oziroma deželne podpore za njih ameriške trtnice in nego je bil proračunjen. Ker je družba prevzela njive poskusne vinograde. (Dalje sledi.) in travnike v slabém stanu, smatrala je to leto za prvo gospodarsko nalogo njih zboljšanje. Nad 10 oralov obsežni travnik so spomladi prebranali ter iz-datno pognojili s kajnitom in Tomášovo žlindro. Pri- delek na tem trávníku je bil 1. 1894. skoraj še enkrat tolik, kakor 1. 1893. izvirnih švickih bikov, katere je družba ku- pila 1. 1893., prodala je 1. 1894. za pleme, meseca junija pa je postavila v hlev 9 simentalskih bikov. Vsa Kmetijske raznoterosti. Gnojenje drevesom. Če drevesa slabo rastejo, je jim dobro gnojiti s čilskim solitrom. stekla ali kamnite Pod lepe kumare položi kosce ploče, da ne bodo gnile. Gnojnica za zelje. Jako dobro je, ako po leti in jeseni zelju prilivamo Kdor ima gnojnico, ne zamudi prihvati. Okopavanje na vrtu jako dobro, V ce se vrši ob plemena živina se je izborno sponašala ter celo leto suhem vremenu. Eazrahljana zemlja ostane v globini vlažnejša pri nji ni bilo nikake nesreče. Na Gorenjskem kupljeni kobili sta izborni delavki. Ena se je tudi ožre-bila in so žrebe jeseni prodali za ugodno ceno. Ribje vališče na Studenci so zboljšali; napravili so vodovod, ki preskrbuje vališče z zadostno vodo in hladnejša, nego nezrahljana. Siratka za teleta. Sveža siratka je jako dobra za od-stavljena teleta, če se jej daje z ovsom ali pa otrobami. Dosti redilnih snovij siratka nima v sebi, a pospešuje prebavljanje. Kislo sirotko dajati teletom se pa ne more priporočati. Mleko po sesanji. Mleko, se pomolže, ko se je tudi tedaj, če je v ribniku vode le malo. Naredili so tudi cedilo s prostornino 8 m\ ki čisti vodo za vališče. Sploh je vse vališče tako vrejeno, da se lahko gujejo živine muhe, ako se namaže z mazo, tele že nasesalo, je slabo. Eavno tako imajo krave slabše mleko, kadar se gonijo. Varstvo proti muham. Nekateri trdijo, da ne nadle- se naredi iz ki se tiska v na enkrat izvali 150.000 ribić. Družbeni list je „Kmetovalec", 4000 izvodih. Kmetijsko rastlinstvo je glavni odbor pospe-ševal s tem, da je udom naročal dobrega semenja, v prvi vrsti ruskega lanenega semena, predenice čistega deteljnega semena, raznih žit in krompirja. Pri tem je imel glavni odbor 17.159 gld. prometa. 51 kr. denarnega i v 2 delà antinonina in 100 delov svinjske masti ali vazeline. Antinonin in vazelina dobita se po prodajalnicah. fm : Poučni in zabavni del. = m ■8* M Deset let v Ameriki. (Iz osebnih spominov Rusa P. Tver skega.) X. Umetnih gnoj il, kterih naročite v družba posreduje, porabilo se je 1. 1894. zopet več. Ob tej priliki (Dalje.) Slovstvena glasbena pevska, bralna in druga dru ne smemo zamolčati veselega dějstva, da so si tudi štva in klubi so jako mnogobrojni in raznovrstni. V vsa-mali posestniki zelo naročali umetna gnojila. Vidi se, kem mesteci, naj ima še tako malo prebivalcev, je nekaj da je družbena namera, kmetovalcem posredovati tacih društev; v gosto naseljenih poljedelskih pokrajinah nakup umetnih gnojil, imela veselih uspehov, ter je vsak prebivalec pripada dvěma ali trem. Najglavnejše upanje opravičeno, da se bo prihodnja leta čim dalje društvo „Chautauqua Literary and Scientifique Circle" i bolj povpraševalo po umetnih gnojilih. katero ima kacih petdeset podružnic v raznih državah » Ker je visoko c. kr. kmetijsko ministerstvo ob- in nad pol milijona pravih članov. Njega namen je raz ljubilo podporo za povzdigo planinstva. začelo se širjati veselje do čitanja in izučevanja prirode, znanosti je delovati na to, da se bo postopalo po dobro pre- m umetnosti v zvezi s poukom za navadno življenje. mišljenem náčrtu. Namerava se pridelovati več krme, To društvo daje ljudem, ki so že končali šole 5 priliko ponavljati svoje učenje, razširiti svoje duševno obzorje in sploh pridobiti večje znanje. Vse to se dosega s krajními klubi in pismenim občevanjem članov z osrednim društvenim vodstvom, katero ima v svoji sredini več uče-njakov, preskrbuje knjige, odreja pismene izpite, daje pismene naloge itd. Pred kakimi desetimi leti je vse ho-telo pristopiti k temu društvu, ki je bilo nekaj novega, hitro se je razširjalo in pridobilo nekaj milijonov članov, a pozneje so tišti, ki niso imeli resnih namenov, odsto-pili, in število društvenih članov se je znatno pomanjšalo, a društvo sedaj živahno deluje in dosega svoj namen. Minolo leto je prišlo k občnemu zboru nad 4000 članov iz vseh kotov Zjedinjenih držav, razprave so se tiskale v razširjenih časopisih in so bile jako zanimive. Slovstveni in tako imenovani bralni klubi (reading clubs) in izbero kacega klasičnega pisatelja in ga dobro in vsestransko prouče. Kar čuditi se je tej doslednosti in ustrajnosti, kateri se primejo svojega delà. Če tudi so nekatera delà že vsem znana, vendar se začno od konca, in stvar počasi gre naprej, dobro in temeljito pretresajo vsako poglavje, včasih vsako frazo, in ko je delo přetřeseno, vsak član ne razume le njega težavnejša mesta, temveč zna jih razložiti, naj bodo še tako nejasna. Raz-pravljalna društva (debating societies) navadno izbero kak snov za bodoče zborovanje, včasih čisto abstraktno, včasih pa kako, ki je v zvezi s kakim mestnim dogodkom, iz-volijo govornika (leading speaker) in potem ima v drugem zboru, ko je končan govor, vsak član pravico razpravljati vprašanje z vseh stranij in povedati svoje mnenje. Včasih izbero dva govornika, jednega za, jednega proti in v tacih slučajih imata le ta dva pravico govoriti. Pravila teh društev so jasna in točna, vseh pogojev parlamentarizma se vsekako strogo drže, in mene, ki sem imel priliko slišati prepire v društvih v Rusiji, je kar osupnilo, kako se znajo zdrževati Amerikanci v vseh slučajih pri zborovanjih. Razprave so včasih burne, strastne, a nikdar nisem slišal pri njih nobenih osebnostij, nikdar se ni motil red in pa prestopila pravila spodobnosti. Ta last-nost Amerikanca, da lahko temeljito in stvarno razpravlja najtežje vprašanje, je pač najlepša in Rusi so jim lahko zavidni zaradi te lastnosti. To je tem pomenljivejše, če pomislimo, da se dejanski udeležujejo vseh teh razprav tudi na vadni delavci in rokodelci, tako je v društvu v Severni Karolini, katerega član sem bil tudi jaz, bil je jeden najmarljivejših delovateljev in govornikov delavec moje tovarne, ki se jako dobro razume o vseh stvareh ; on je v šoli si pridobil neznatno izobraženost in je pisal z mnogimi pravopisními napakami, a je mnogo čital in je znal temeljito preudariti vsako stvar, in govoriti pred občinst\om o vsem jasno in prepričevalno. Nemalo vlogo v ameriškem društvenem življenji igrajo različni sporti in vsakeršna borenja. Konjske dirke, brodarski klubi. lovska in ribška društva, strelni klubi, biljardna in šahna društva — da vseh ne prešteješ. Vsako selo in vsako mesto ima nekaj tacih društev, takšnih kakor so krajevne razmere in ljudski značaj. Base bali, podobno našemu žoganju, je narodna igra in slednje leto stane ameriški narod več milijonov dolarjev. Ta igra je že davno povzdignena na stopinjo umetnosti ; o njej so se pisale cele knjige, da nahaja se o njej celo slovstvo in po vseh kotih Zjedinjenih držav posebne komisije raz-pravljajo o različnih podrobnostih in premetenostih pri tej igri. Vsa večja mesta imajo za to posebne klube ; dobri igralci dobivajo velike plače, včasih po 6, do 8 tisoč dolarjev za sezono. Iver je treba dveh stranij, po devet ljudij na vsaki strani, se nekaj mest, navadno osem, včasih tudi 12 ali 14 združi v ligo, in klubi potujejo iz mesta v mesto v teku vse sesije, bore se za penante, nagrade namenjene zmagovalcem. Penant obstoji navadno iz drage zastave in se navadno jako visoko ceni, članom kluba, ki je zmagal, priredi se slovesen vsprejem in raznovrstne ovacije — in drugo leto navadno zahtevajo in tudi dobe visoko plačo. Take igre so navadno zvečer, ko so vsi prosti in jih morejo obiskavati brez škode za navadno delo. Včasih pa tudi zapro prodajalnice, banke, skladišča itd., da morejo nastavijenci biti pri teh igrah. Zbere se ogromno množino ljudij, včasih po 10, 12, 15 do 20 ljudij ; vstopnine se pobira povsod pol dolarja, in ker je slednje leto sezona v vsakem znamenitejšem mestu, si lahko mislite, koliko potratijo Američani slednje leto za to igro. Vsi ti klubi pripadajo krajnim delniškim družbám, kateri glavnica doseže včasih basnoslovno viso« kost; vse dajo dobre dividende in mnogi proletarijci so po tej igri postali milijonarji. Kako se Amerikanci hitro in goreče lotijo kake stvari, in kako je pri njih razvita špekulativnost, najbolje kažejo te igre. Pri njih se najjasneje vidi skrajna demokratičnost in dejanska jednakost ameriškega naroda. Cena je jednaka vsem mestom in ni nobenih posebnih ali za-prtih mest. Kdor prej pride, ta bližje sedi — ne ozira se ne na denar, ne na obleko, ne na družbeni položaj. Gubernator države ali vrhovni sodnik sedi poleg navad-nega dninarja in najfinejši gospod poleg dečka, ki časopise raznaša. Vsi se goreče zanimajo za igro in odkrito in nezdržljivo kažejo svoje simpatije ali antipatije. Včasih se prigodi, če kdo s kakim izvrstnim udarom ali te-žavnim obratom reši igro, da ljudje poskačejo ,s klopi na igrišče in slovesno in kriče nosijo zmagovalca na ramah. — Krik, hrup in šum je včasih strašen, kakor bi se tudi najtreznejšim in najsolidnejšim ljudem mešalo v glavi. Pri vsaki igri so mnoge stave, včasih za jako znatne svote. Spekulativni Amerikanci ne morejo, da ne bi stavili, kjer se jim ponudi prilika Dirke tudi vselej privabijo mnogo ljudi in zopet se mnogo in raznovrstno stavi. V Ameriki imajo najdovršenejše konje za dirkanje. Sedaj je v Ameriki nad 10 konj, ki preteko angleško miljo v manj kakor dveh minutah in desetih sekundah — sloveči kobili Maud S. in Sun pretečeta angleško miljo v dveh minutah in 8x/2 sekunde. Tukaj začno učiti dirkati že v prvi mladosti konje, jednoletna in dveletna žrebeta že vidimo pri dirkah in včasih za nje plačujejo ogromne denarje. Lani so poročali časopisi, da so se pro- 299 tačas se je mnogo spreinenilo, tačas okrášená Ljubljana Od je dajali konji po 50, 60 in 150 tisoč dolarjev. Znameni- nici združenfa Kranjske s Habsbursko rodovino, ob prihodu tega žrebca Axtello so cenili državni cenilci na sto tisoc presvitlega cesarja v Ljubljano dne 11. julija 1883. leta. dolarjev in se zanj od te svote plačuje davek. Najživahneje tekmovanje je mej brodarskimi klubi, bodi se že jadernicami ali parnimi. V Zjedinjenih državah je nad 150 tacih klubov z 20.000 člani in 5000 različ- danes vsa porušena. Nekaj se pa le ni spremenilo, to je uda-nost naša do presvitlega prestola. Pozove zbor, da zakliče Slava presvitlemu in dobrotljiveinu cesarju, kar se z navdu-šenjem zgodi. Deželni glavar se konečno s toplimi besedami nimi ladijami. Slednje leto prirejajo se dirke z angle- spominja umrlega deželnega poslanca župnika Janez Mesarja škimi klubi in ladijami. Graditelji posebno hitrih ladij so jako na dobrem glasu, in po vseh Zjedinjenih državah se delajo stave za dirke v Novem Jorku ali Bostonu in stavijo večkrat ljudje, ki še nikdar niso videli morja. Poučni in zabavni drobiž. Někdo, ki je še Gotheja poznal in Napoleona videi. V Jeni je te dni slavil svojo devetdesetletnico vseuči-liški profesor Slichet. Ta mož še vedno predava na vseuci- V svojih mladih letih je še večkrat občeval z Gôthejem * • Y v • ílSCl in je tudi Napoleona videi. Življenje na Marsu. Večkrat se že ugibalo, v ce žive na Marsu ljudje in živali, a to se seveda ne da rešiti. Mais je dvakrat tako oddaljen od solnca, kakor Venera in je zemlja mej njima. Od solnca je Venera oddaljena 26, zemlja 37 in Mars pa 56 milj. Po raznih okolnostih se da sklepati, da je Mars starejši, kakor zemlja in na njem so najugodnejše razmere za organična bitja, kajti na njem je voda in zrak in tudi primerna toplota. Leto na Marsu znaša 687 dnij. Dan je pa malo daljši, nego na zemlji, namrec za 37Vo minute. Mars ki 37. Letni časi na Marsu so ni tako gost kakor zemlja in na njem tehta kaka stvar, tehtala na zemlji 100 kilo podobni zemeljskim, samo da so daljši. Gorkote Mars dobiva manj od solnca, kakor zemlja, a vendar led ob tečajih ni dosti bolj razširjen kot na zemlji. Vec ga je ob južnem, kakor ob severnem tečaji. Ozračje na Marsu je bolj vlažno nego na zemlji. Sodi se, če žive na Marsu živali in rasto rastline, da so zemeljskim podobne. Ker je ta planet starši, so ljudje na njem že bolj civilizováni, če stanujejo na njem. 4řl< I I Bil ■■ill■■■■■ s» ....................................m....................................fi.m..m.lH...n.T.r.m.m..f g* Novice. Deželni zbor kranjski. Deželni predsednik baron Hein poziravlja v imenu vlade poslance in zagotavlja najzdahiejo pomoč od strani vlade. Na predlog poslanca ces. svetnika Iv. Murnika se nato voli odsek 12 članov, ki naj bo pretresovai predloženo poročilo deželnega odbora o naredbah katere je treba vkreniti, vsled potresne katastrofe. V ta odsek se volijo poslanci: Grasselli (načelnik), Klun, Luckcnann, Murnik, dr. Papež, Povša, dr. Schaffer, baron Schwegel (načeln. namestnik), Šuklje, dr. Tavčar, Wurzbach, dr. Žitnik. Prihodnja seja je dane s. Slovenci ! Solze nam stopajo v oči, ko gledamo v podrtine naše ljube prestolnice, bele Ljubljane. lici njega Pomagajte, Slovenci Ljubljani in ljubljanski oko- poginjajočima ob velikonočnem potresu letoš- morete, pomagajte ; posebno leta. Kolikor sedaj, ko ni še minula prva doba silne bede in silnih potreb. po preteklih treh mesecih se polagoma vendar že umirja zemlja pod nami umirjate se torej Vi sami. Zato je zopet došel čas, da se v obilneji meri spominjate družbe sv. Cirila in Metoda — vsaj je tudi njo do živa pretresla velikonočna narodna ne-sreča. Skrčiti hočemo sicer za enkrat svoje potrebe. Toda svojega narodnega poslanja pa nočemo skrčiti niti za trenutek. Pomnite, rojaki, da duševno ohranjamo tišti Vaš rod, kojemu prvostoluje za sedaj nesrečno slovensko sredotočje naša Ljubljana. Zato požrtvujoč se in polno desnico daruj oč ljubi Ljubljani in nje mili nam okolici, delite ob enem vsaj svojo levico drobtinic družbi sv. Cirila in Metoda v pomoč. Slovenci! posebno Ve izvankranjske Slovenke in Vi izvankranjski Slovenci tega si bodete svesti vsak čas, da kranjski potres naše vseslovenske družbe za stalno zrahljati ne sme. Po slovesni sv. maši ob 10. uri v stolni cerkvi, sešel se je dne 24. t. m. v dvorani starega strelišČa deželni zbor vojvodine Kranjske v izredno zasedanje. Deželni glavar Oton Detela je v svojem otvoritvenem govoru poudarjal žalostni povod temu izvanrednemu zborovanju. Usodepolna katastrofa potresa je močno zadela našo domovino, pred vsem srce Kranjske, stolno mesto Ljubljano. Pretolažilno vplivale so v tem obupnem Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda Ljubljana 20. julija 1895. Prvomestnik : T. Župan. Podpredsednik L. Svetec. Odlikovanja. Nj. Veličanstvo presvitli cesar je po- in žalostném stanju na prizadete prebivalce milostljive besede delil vsled izrednih zaslug o potresu sledečim odlikovanja : sočutja in tolažbe našega presvitlega dobrotljivega cesarja, ki Poštnemu nadoskrbniku Matiji Šorli; okraj nemu komisar ju tudi prvi poslal izdatno podporo v Ljubljano in obiskal kot Viljemu baron Rechbach; predstojniku državnih železnic Josip dobrotljivi oče svoje otroke bedno in nesrečno Ljubljano ter Detteli in predstojniku južne železnice Evgen Gutmannu obljubil zdatno državno podporo. hvaležnim srcem se spo- zlati križec z krono za zasluge; koncipistu pri deželni vladi minja vseh ki so kaj darovali za neposrečence, posebno pou- Karol Ekelnu in poštnem oťicijalu Francu Magajnu zlati darja delavnost pomoćnih odborov in časopisov. Hvalo izreka križec za zasluge; železničnemu čuvaju Janez Pavlovčiču vsem, ki so pripomogli do dovolitve zdatne državne podpore, srebrni križec za zasluge in stotniku požarne brambe v Ljub-Poudarja velike zasluge deželnega predsednika barona Heina ljani Franc Dober le tu izrekel Najvišje priznanje. in njegove visokorodne gospe soproge ob potresu. Se spominja Osobna vest. Tajnik pri iinančnem ravnateljstvu v smrti nadjvojvode Albrehta. Zahvaljuje kranjsko hranilnico za Ljubljani g. Anton Lenarčič, je imenovan finančnim svetnikom. prepustitev prostorov v zborovanje deželnega zbora in za znatno Velika skupščina družbe sv. Cirila in Metoda pomoč revežev ob potresu. Cuden slučaj pravi glavar dalje, vršila se bode letos dne avgusta v staroslavném Kranji. da zboruje sedaj deželni zbor v isti dvorani, kot ob šestolet- Zeleti pač, da se podružnice in sicer rodoljubi najštevilnejše »00 vdeleže tega glavnega zborovanja našega prepotrebnega šolskega društva. Da bodo zavedni Kranjščani slovesno vsprejeli skup-ščinarje o tem ni dvoma. — Družbi sv. Cirila in Metoda so poslali od 20. junija t. 1. : Obrtno pomožno društvo v Ljubljani 10 gld.; „Slovenski bogoslovci goriškega centralnega semenišča" 100 gl. pokroviteljine ; podružnica za Vuhred-Marnberg 5 gld. udnine ; podružnica vipavska 3 gld. 30 kr. ; „Zaveza zagorskih Slo-venk" po predsednici gospej Mariji Weinberger jevi 100 gld.; podružnica v SI. Bistrici 36 gld. ; g Matilda Šebenikar na Rakeku 6 gld.; podružnica v Brežicah 18 gld.; omizje v Ko-stanjevici 9 gld. z geslom: „Bog daj slogo Slovencem"! — vesela družba iz St. Pavla, Žalca in Griž pri zažiganji Ciril-Metodovega kresa nabranih 6 gld. ; mariborski gg. bogoslovci 63 gld., nabranih 5. julija s prisrčno željo, da naj godovnjaka sv. brata Ciril in Metod „Bogu in domu zvest povsod — Obvarjeta Slovenčev rod" , celjski Slovenci kresov preostanek 7 gld. 44 kr. ; g. prof Maks Pleteršnik v Pišecab 5 gld. ; posojilnica v Logatci 10 gld ; gospod Gr Pikel v Postojini 42 gld. 50 kr. ; „Vesela družba v Brezinu 6 gld. 50 kr. podružnica Cerkno z okrajem 13 gld. 40 kr. ; „Ženska podružnica v PrvaČini pri Gorici" vdrugič pokroviteljnine 100 gld. ; „Slovenska naselbina v Pulji" 50 gld. kot prvo polovico pokroviteljnine; moška podružnica v Krskem 16 gld ; ženska podružnica za Ajdovščino in okolico 50 gld. kot drugo polovico pokroviteljnine; c. g J Virant v Mokronogu 27 gld. 50 kr. ; g. Fr. Dolenc v Mariboru 18 gld , nabranih od vriih narodnjakov vsled ugodno rešenega celjskega vprašanja ; moška podružnica v Kamniku 43 gld. — Za slovensko šolo v Velikovci je darovala; Hranilnica in posojilnica v Preva-ljah 30 gld. — Bog povrni vsem dobrotnikom stotero ! Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda. — Razdelitev državne podpore in posojila. C. kr. deželni predsednik si je v namen rešitve prošenj za podpore in posojila privzel svetovalstvo in sicer je prosil mej drugim mestni zbor in trgovsko in obrtniško zbornico, da mu izmed svojih članov imenuje s^etovalce. Mestni zbor je imenoval v svetovalstvo za razdeljevanje podpor mej poškodovane hišne posestnike ljubljanske gg. občinska svetovalca dr. Iv. Tavčarja in Iv. Gogola v svetovalstvo za podporo trgovcem in obrtnikom pa gg. : občinska svetnika Ant. Kleina in Fr. Terčka. Tr-govska in obrtniška zbornica je v svoji zadnji seji imenovala v svetovalstvo za razdeljevanje podpor mej poškodovane hišne posestnike ljubljanske gg : zbornična svetnika Iv. Baumgart-nerja in Fr. Kollman-a, v svetovalstvo za razdeljevanje podpor mej poškodovane hišne posestnike na deželi gg. : zbornična člana Janko Kersnika in Oroslava Dolenca in v svetovalstvo za podporo trgovcem in obrtnikom gosp. zborničnega predsednika Ivana l'erdana in zborničnega člana Avgusta Ska-berne-ta. — Pomoćni odbor za trgovce in obrtnike v Ljubljani, kateremu načeluje gosp. ces. svetnik Ivan Murnik, je izdal nastopni oklic do trgovcev in obrtnikov : Vsled raz-glasa c. kr. deželnega predsedništva dovolila je država za trgovce in obrtnike, ki so postali vsled potresa pomoči potrebni, brezobrestnega posojila 100.000 gld in nevračljive podpore 10.000 gld. — mestni zastop ljubljanski odločil je iz po-močnih denarjev 15.000 gld. pomočni odbor za Ljubljano in okolico v Ljubljani 10 000 gld., oboje kot nevračljiva podpora v isti namen, ravno tako se je nadejati, da se bode poškodo-vanim trgovcem in obrtnikom naklonila iz drugih, posebno du-najskih pomočnih darov primerna velika svota. Podpisani odbor daje na znanje, da je pripravljen trgovcem in obrtnikom dajati pojasnila ter spisati potrebne prošnje in to brezplačno. odbor uraduje od nedelje 21. t. m. do prihodnje nedelje dne 28. t. m. od 2.-4. ure popoldne vsak dan v mestni dvorani. — Centralna posojilnica slovenska s sedežem (za-časnim) v Krskem je z odlokom c. kr. okrožne sodnije v Ru- dolfovem z dne 16. julija 1895 št. 880 registrovaná. V na-čelstvu (začasnem) so gg. Ivan Lapajne (ravnatelj) dr. Tom. Romih (ravnateljev namestnik), Flor. Rozman, Ivan Rupnik, Fr. Ivanec (odborniki). — Klub slovenskih biciklistov «Ljubljana» priredi, kakor že zráno v nedeljo dne 28. t m. svojo klubno dirko na cestni progi Log-Vrlmika. Pričetek dirke je ob y25 uri popoldne. Po dirki je prosta večerná zabava na Vrhniki. Tržiške občinske zadeve. Ker se prva volitev župana kakor znano zaradi odsotnosti manjšine in virilistov ni mogla vršiti je starosta obe. odbornikov g. Simec sklical drugo volitev župana in svetovalcev na dan 23. t. m. Toda deželno predsedstvo je odredilo, da volitve ne bode, ter je za-začasno oskrbovanje občinskih opravil na občinske stroške postavilo vladnega koncipista g. Riharda Wenedicterja. Ta ukrep utemeljuje predsedstvo s tem, da pri sedanjem razmerji glasov v novem občinskem odboru ni pricakovati pozitivnega volilnega rezultata. .Kako se bodo vendar že enkrat razmotale zmedene občinske zadeve tržiške — Potovanje na narodopisno razstavo v Pragi. Osnoval se je v Ljubljani posebni odbor, ki vabi Slovence k skupnemu potovanju na narodopisno razstavo v Pragi. Ude-leženci skupnega potovanja v Prago odpeljejo se dne 1. septembra t. 1. s poštnim vlakom, ki odhaja iz Ljubljane ob 2 52 popoludne. Vožni stroški iz Ljubljane v Prago in nazaj zna-šali bodo v II. razredu 44 gld. 38 kr. ; v III. razredu pa 27 gld. 84 kr. Vsa druga pojasnila drage volje daje odbor„ kateremu je Ivan Hribar predsednik, dr. Danilo Majaron pod-predsednik in Anton Trstenjak tajnik. — Strela ubila je dne 18. t. m na Viči 121etnega fan'a. Stal je ob nevihti pod črešnjo, kar udari strela vanjo in ubije fanta. Nesreča v Mostu na Ceškem. Strašna nesreča zadela je mesto Most na Ćeškem. Okoli tega mesta je mnogo premogovnikov. Nekateri teh premogovnikov drže pod mesto. Nekatere ulice so že popolnoma izpodkopane. Samo na sebi bi to ne bila še no-bena nevarnost, ker je v jamah vse dobro oprto. Toda tukaj je zemlja jako neugodna za taka delà. Nad premo-govimi skladi leži debela plast sipečega drobnega peska. Ko pride voda v ta pešek, kar teče in se ne da ustaviti. Zaradi te neugodnosti tudi severno od mesta velicih skladov premoga niti kopati ne začno. Že pred petimi leti se je v jedni jami bila prigo-dila nezgoda. 30 delavcev se je tedaj bilo ponesrečilo> ko se je jel v jami premikati sipeči pesek. Zadnje dni je pa okrog Mostu bilo veliko deževje in to je omečilo sipeči pesek pod mestom, da se je jel premikati. V nekaterih ulicah se je začutil nekak potres in hiše so se jele pogrezati. Ljudje so pol nagi bežali iz hiš, sprva misleč, da je potres. Bila je največja zmeš- njava. Strah je bil tem večji, ker so vsled pogrezanja se % pretrgale plinove in vodovodové cevi. Mesto je bilo na-krat vse temno. V tem času je pa poleg tega močno de-ževalo. V noči so ljudje bežali sredi mesta, ki je na trdni zemlji. Vojaki, gasilci prihiteli so hitro na pomoč. Ljudi, ki so bežali iz ulic, v katerih se je vse gibalor spravili so v šolska poslopja. Najprej se je pogreznila v zemljo hiša praškega zdravnika cesarskega svetnika Richterja, potem so se pa pogrezale jedna za drugo. 301 Ob jednajsti uri se je pogreznila največja hiša v Plavajoče gledališče ustanovi neka delniška družba tem delu mesta gospoda Žileka. Pri tem podiranji je pa na Volgi v Rusiji. Gledališče bode^ na velikeni parniku začelo goreti. Ogenj se je hitro širil in hiše so se dalje ugrezale v zemljo. Hotel Kočerovskega se je udri tako globoko v zemljo, da se vidi še samo streha. Podrlo se in bode imelo prostora za tisoč ljudij. Poleg drugih za gledališče potrebnih stvarij bode na ladiji tudi gostilnica. Parobrod bode vkupe 22 hiš, 18 jih je pa tako poškodovanih, da jih vozil po Volgi in se ustavljal zlasti v krajih, gledališča. kjer nimajo Vihar. V Cherry-Hiliu in Wodhavu v Ameriki je bodo morali gotovo podreti, 39 hiš je pa manj ali bolj bil grozen vihar. Podrl je kacih 100 poslopij. Štiri osebe so razpokanih. Pogreznil se 15 metrov globoko v zemlio velik del kolodvora in sicer 50 metrov na clolgo. Vožnja po železnici je zatorej ustavljena. Vsa škoda znaša nad lijona goldinarjev. mi- Kacih 4000 ljudij so morali preložirati. Iz strahu je več kakor četrtino ljudij ostavilo mesto. Jeden delavcev v jami se je ponesrečil, nekaj ljudij se je tudi v mestu govi menežariji (zverinjaku) pijan izvošcik levom hotel iztrgati mrtve, devet pa poškodovanih. Obsojen na smrt. Sodišče v Oseku je obsodilo na smrt kmeta Tamo Sobana iz Novega, kateri ie bil iz osvete umoril kmeta Ilija Kovincića iz Ivankova. Z vlaka padel. Na postaji Hetzendorf je neki mož padel dne 20. t. m. z osobnega vlaka in přišel pod vlak, ki ga je povozil. — L#evi so ga razmesarili. V Moskvi je v Kleber- ponesrečilo. Nekaj bolnikov so le z najvecjo težavo rešili iz podirajočih se hiš. premogovniku se je moralo ustaviti delo za dlje z roko kost. Levi so ga zgrabili zanjo in jo grozno razmesarili četudi je krotitelj zverin takoj přišel na pomoČ. Izvoščik je nevarno ranjen. Neki dijak se je pa pri tem tako prestrašil, časa in bode sploh treba mnogo poprav Premogovnik predno bode je zatorej silno da ga je zadela kap in bil takoj mrtev. Střela na vežbališči. udarila střela v batalijon vojakov posestniki bodo premogovniško družbo tožili za odškodo- štirje vojaki pa hudo poškodovani. redno delo sploh mogoče. prizadet. Tudi je pričakovati pravde, kajti poškodovani na Jeden Rendsburgu v Prusiji je tamošnjem vežbališči. poddesetnik je ubit, dveh dneh so delnice mostovske premogovske nezgoda vanje. družbe pale na borzi za 128 gld. Vidi se, da v Mostu provzročila tudi velik finančni polom. Na mesto nesreće pripeljal se je takoj češki namestnik grof Thun, da je dal okrajnemu glavarstvu potrebna navodila. Samomor. Neki duhovski slabo oblečen člověk poslali Mesto Most ima 15.000 prebivalcev in ima svoj stekline. razvoj zahvaliti največ premogovniku. Prebivalstvo se je dne 18. t. m. ustřelil se na stranišči neke gostilne v Celji z revolverjem. Bil je kmalu mrtev. Pri sebi je imel le malo denarja. Stekel volk je v Grahorji v Slavoniji napal nekega kmeta in neko žensko in ju .grozno razmesaril. Oba so zdravit v Pariz v Pasteurov zavod za zdravljenje Umor pred sodiščem. Mej radnje leto hitro množilo i posebno tište hiše, ki so se riškem trgovinskem sodišči je obravnavo pri pa- knji- ustrelil fotograf Fromenton podrle, bile so največ nove, ker se je mesto širilo na to stran proti kolodvoru. Govori se, da se je več hiš zidalo že na izpodkopana tla. garja Anselina, s katerim je imel pravdo. Nesreča na tramvaji Valencii zadel neki tramvajski vagon v neko lokomotivo, katera delà pri prista- pet težko in nekaj lahko niških zgradbah, Tri osebe so mrtve ranjenih Slana v juliji. Dne 14. t. m. je bila slana okrog Ljutomera. Slana v juliji je pač redka prikazen. Usmrtenje. Te dni so v Korneuburgu usmrtili Vondračka, ki je na božični dan umoril v Kalladorfu neko osemletno deklico in neko dekle in več stvarij oropal. Samomora v Trstu. Dne 17. t. m. našli so na nekem dvorišči v Trstu obešenega 361etnega že večkrat kazno vanega težaka Josipa Jernetića. Obesil se je zaradi pomanj kanj Ravno isti dan je pa zaradi nesrečne ljubezni sko čila s petega nadstropja neka 221etna Adela Poželio in bila takoj mrtva. Eksplozija smodnika. V Pfalzburgu so se splazili trije dečki od do let v neko prodajalnico in zažgali tri sode smodnika. Dečke je ubilo, prodajalnico močno poškodovalo- Potres na Siciliji. nedeljo bil je v več krajih na hud potres, zlasti v Palermu in Kataniji. Hud vihar, razsajal v padovski pokrajini na Laškem. Podrlo je več hiš in dreves, nekaj tisoč metrov daleč prevali! je neko šupo. Jedno kmetico je ubilo, pet otrok je poškodovalo. Zaradi nesrečne ljubezni skočil pod vlak v Temešvaru šestnajstletni sin nekega mizarskega mojstra. je popolnoma odtrgal glavo od telesa. Vihar v Novi Mehiki. V Novi Mehiki popolnoma podrl mesto Silber City. Dvajset ljudij Vlak vihar ubilo. Poneverjevalec. Zaprli so v Budimpešti Samuela pri poštni blagajnici v Rabu 22.000 gld. po- Klopferja, neveril. Pri njem so našli še 50 gld., in Monaku zaigral. vse drugo je v Parizu Občinski tajnik tat. Sziget-Sepu na Oger- skem zaprli so občinskega tajnika, ker je na sumu, da je po-magal tatovom iz občinskega urada odnesti dve blagajnici, kateri so potem na polju razbili. Zaprli so zaradi tega tudi dva kmeta. Velika požara V Iboly-Verseju na Ogerskem je pogorelo 40 hiš. Jeden kmet in pet otrok je zgorelo. Palermu na Škode pogorela velika tovarna za makaróne. pol milijona. Smrt tatu v ječi Budimpešti v ječi umri član neposredne tatinske družbe Aristid Panaretos za jetiko On z več drugimi tovariši, kateri so sedaj zaprti vlomil razne blagaj Ta družba je v tem imela posebno spretnost Vodj te tatinske družbe bila sta Ristić in Papakostas Smrt Panaretosova bode pa jako otežila preiskavo, ker je on bil prvi zaupnik glavnih tatinskih vodij in ker vsi trdovratno taje. Blaznec. Dne 20. t. m. je neki krojaški pomočnik na Dunaji popolnoma nag na ulici přišel proti nekemu policistu in zaklical : „Jaz sem Bolgar in vas zakoljem!" Poli-cijst je s sabljo nož odbil in potem so nazega krojača přijeli, ker ie očividno blažen. 302 Novi zakladi srebra. Y Steam-boat Springs v pa je sreôno odnesel pete, toda popoludne pa ga je že policija Ameriki so našli novo srebrno žilo. Pravijo, da tako bogate imela. Na vprašanje zakaj jo je ustřelil, je odgovoril, da zato srebrne žile niso še nikdar videli. Ljudje prihajajo v množicah ker ga ni hotela za moža vzeti. Taki in jednaki slučaji se ter si hoČejo s pridelovanjem srebra svoj kruh služiti. Bogati vsaki dan pripetijo v vecjih mestih in ti prav dobro slikajo podjetniki so že tudi na mestu z namenom seveda svoje žepe sedanje žalostné razmere. napolniti prej kot mogoče. 1 Velik izgred v Belgiji. V Sernathu v Belgiji so žandarji hoteli izprazniti neko plešišce. Kmetje so se ustavili in bil je hud boj. Žandarji so bili v nevarnosti in so morali streljati. Yeč kmetov je težko ranjenih. Velik požar. Kakor vsako leto na 4 julija se je nesreč pripetilo. Jedna najgroznejših WW li priporoča tudi letos v Ameriki veliko ]e ona, se poroča iz Mass Ogenj je nastal za- Blaznik-ova tiskarna v Ljubljani radi zažiganja umetalnega ognja, povzročil je 105 000 dolarjev škode in zraven tega je bilo nekaj ljudij usmrtenih in veliko ranjenih. Nesreća se je pripetila na ta-le način : Pred proda- še je jalnico šotor, zjutraj Nič hudega slutec je A May & Co. je bil za 4. julii naprav tržni prodajal umetalni ogenj. Okolo desete ure se je igral mali deček z zažigaDjem umetalnega ognj gnal » Firekracker" na tržni šotor likanska eksplozija je nastala in cel šotor je bil ve- Iskre Loterijske srećke. V Linču dne 20. julija t. 1. : 29, 7, 82, 73, 84. V Trstu dne 20. julija t. 1.: 85, 32, 31, 30, 81. V Pragi dne 24. julija t. 1. : 70, 87, 85, 76, 66. da bilo groza V so letele na vse strani, in pokalo je, kratkem času je bila tudi blizu stoječa hiša od L A. May & C. v ognji. Vse se je tako hitro užgalo, da so ljudje le s težavo svoje življenje Tržne cene. V • 1 • resili. Ogenj se je hitro razširil do drugih po V Ljubljani dne 13. julija 1895. Pšenica gld. 8*30 kr, slopij Gasilci so le s težavo řešili ljudi iz hiš.' Več gasilcev rž gld. 6 50 kr., ječmen gld. 6 50 kr., oves gld. 7 kr., je bilo težko ranjenih in so jih morali odpeljati v bolnišnico. ajda gld kr Veliko ljudij se je ponesrecilo v ognji Pic-nic se je slabo končal. proso gld kr turšica gld. 8*20 kr V okraji Perry County v Ameriki se je pripetila dne 4. julija grozna katastrofa. Blizu kraja Saberra je bil velik pic-nic (zabava), kameri se je končal na grozen način. Tri osebe so bile zaklane ali ustreljene, okoli dvajset je bilo smrtno ranjenih, okoli petdeset leča gld. 11'— kr., grah gld. 10 — kr., fižol gld. 11* (Vse cene veljajo za 100 kgr.) kr. H ► M M ► M M M \í M M H M > < pa težko poškodovanih. Tepež je trajal več ur in okoli tisoč ljudij se ga je udeležilo. Orodje s katerim so se pobijali je bilo razUčno kakor noži, revolverji, kamenje, steklenice in drugo. Grrozen je bil prostor po dokončanem tepežu Med raz-bitimi stoli so ležali mrtvi in težko ranjeni, kri lila z mnogih ran in grozno je bilo slišati vpitje ranjencev. - Pic-nic Dolgo časa sem trpěl na želodečnem in črevnem kataru združeno z bolečinami v hrbtu. Noben zdravnik mi ni nič pomagal. Slučajno izvem naslov g dr. V o 1. so napravili nemški katoličani in prostor, katerega so si iz- beding-a homeop. z dra vniká v Díisseldorf-u brali, je bil v gozdu v hladni senci in zato je tudi veliko Ko nigs aile 6. ter se obrnem donjega v moji nad-ljudij iz okolice prišlo Ljudje so bili prav dobre volje in so se prav izvrstno zabavali. toda njihovo veselje se v žalost spremenilo. Proti večeru so namreč prišli neki surovi, na pol logi. Njemu se je posrečilo v kratkem času me rešiti bolečin in popolnoma ozdraviti. tem izrekam ome pijani ljudje na picnic in so se začeli z Nemci norčevati. To njenemu gospodu svojo srčno zahvalo. pa je mirne ljudi ježilo in prepir se pričel. Jeden udele žencev je opominjal navzoce, naj bodo pametni in naj pustijo pijance na miru, toda njihove besede so bile „bob ob steno". Eazburjeni Nemci se niso dali nič dopovedati. Samuel Wilson, vodja teh pijanih nemirnežev, je mahal z velikim nožem okoli Dusseldorf, Bogenstr. 33. sebe in pod njegovim udarcem so padali na desno in levo. Neki Nemec, mu je hotel nož iz roke izviti, je padel s VA i///'' yá Po o r ! Svarilo! prerezanim vratom mrtev na tla. Žena njegova je vzela veliko j / / i li/l steklenico in jo zagnala morilcu njenega moža z vso močjo v Cena "Mvójpi E 5 vinar) Varujíc ne bina framov glavo. Samuel Wilson se zgrudil smrtno ranjen. To me- gr* Ji 7// 7/ K£3< >7jk sarsko klanje bi se še nadaljevalo, da niso prišli policaji in ljudi razgnali. . - Umor iz ljubezni. Roza Finu, 191etno dekle v Novem Jorku je šla dne 10. julija zjutraj na delo v továrno. Na vogalu 37 ceste jo je ustavil mlad člověk, kateri je dal] tukaj stal in menda na njo čakal Kakor hitro ie Rozo Finn zagledal, jo je ustavil in ji nekaj na uho povedal, potem pa je potegnil revolver in jo v glavo ustřelil. Deklica je začela bežati, toda on je še trikrat za njo ustřelil in se potem spustil v beg. » Roza Finn se. je mrtva zgrudila, njen morilec i '//À V da ne bote opeharjeni pri nákupu sladne kave. Dobičkaže jni ljudje še vedno ponarejajo Kathreinerjevo kavo, zato ne jemljite drugih í s Zà *0f bele ■ m izvirile zavoje napisom M ICathreines*5'. polnih zrni IffCi časa Katbřfiffier* Maíz-Kaffee-FabrDtec Dunaj iv » ■» Z • w' r.— W ftfV ww vl III»! y, ifĚ1i \ % Kathreiner-Kneippova slacna kava edina zdi okusna primes bobovi kavi. natorni pridelek celih zrnih; vsaka škodljiva primes MHÍHH izključena. Odgovorni urednik: Avgust Puciliar. — Tisk in založba Blasnikovi nasledniki