Vinogradništvo. MNSKA KRIZA V MARIBORSKI 0BLASTI. Naše vinogradništvo v mariborski oblasti se je že davno pred vojno U9meri'o na pridelovanje Icvalitetnih vin. Po upadu filoksere pa se je v novih nasadih na arr.e rikanski podlagi še poglobilo to načelo. Široko zaledje nevinorodnih krajev v stari državi ter urejene gospodarske in valut ne razmere so pripomogle k dobremu raz pecavanju teh pridelkov. Vinogradniki so z veseljem sadili nove gorice, popravljali preše ter zidali viničarije in gospodarska poslopja. Trta jim je postala nekak znak stalnega vira dohodkov. Svetovna vojna pa je temeljito spremenila ta položaj. Široko zaledje in stare trge je objela nova politicna jednota, domači trg pa še ne sprejema v povoljni mori naša kvalitetna vina. Nastala je viraka kriza tudi v mariborski oblasH. Država nam gmotno ne more pomagati tako, da bi n. pr. s podporami izravnala primanjkljaj, ki je nastal vsled vinske krize. Bodimo zadovoljni, ako podpre naše trpeče vinogradništvo z dolgorocnimi posojili po znižanih obrestih in z dobrimi zakoni, ako odipravi visoke carine za vinogradniške potrebščine ter zniža prevozne tarife in ukine ali vsaj omili razne novodobne šikane. Domači vinski trgovci, ki istotako trpijo pod novimi razmerami, nam za sedaj tudi ne bodo raogli izdatneje pomagati, če ravno bi hoteli. Razen tega ležijo vse velike, merodajne vinske trgovine izven nasih mej ter se pečajo bolj s kvantitativno nego kvalitativno vinsko trgovino. Domači konzttmenti naših vin še žalibog tudi nimajo one discipline, da bi zahtevali od svo jih krčmarjev pristna domaca vina. Navad no se uvažajo v Slovenijo najcenejša vina, ki se požlahtnujejo z najcenejšim domacim produktom. V cenah med pristnim, dobrim, domacim blagom in fo mešanico je potem kvecjemu dinar razločka pri četrtinki. Stari odjemalci Avstrije imajo vsled nove trgovske pogodbe sicer ugodnost, da smejo uvoziti 80.000 hl slovenskega vma in mošta po znižani carini, vendar pa vidimo, da se je uvozila komaj dvajsetinka te količine. Tudi od te strani ni rešrtve v sedajnih razmerah. Ali nas bo uničila druea filoksera, ki je prišla nad naše vinograde v obliki vinske krize? Prve smo se rešili z državno pomočjo v obliki brezobrestnih posojil. Zastaviti smo morali vse fizične, moralne in gmotne sile, da smo obnovili opustošene vinograde. Sedajni rod še dobro pomni te težke čase. Naši vzgledni vinogradniki so takrat pokazali svojo moč. Vse so žrtvovali novim nasadom v nadi na lepšo bodocnost. Težišce takratnega stremljenja je ležalo v obnovi vinogradov. Produkcija vina se je gonila z vbo silo in danes smo dosegli ta cilj. Vsled preobrata pa smo trčili na nove zapreke. Sedaj imamo nove nasade, mnogo izkušenj in ipolne kleti žlahtnega vina, itoda — kupcev nam primanjkuje. Te filoksere pa se bomo rešili samo s tem, da bomo temeljito revidirali naše dosedajno hotenje in stremljenje fer krenili z isto že lezno eneržijo in požrtvovalnostjo na nova pota in se prilagodili novim razmeram. Težišče našega bodocega stremljenja ne leži več v vprašanju pridelovanja, ampak v vprašanju prodaje naših kvalitetnih vin, kajti naša izvrstna, celo svetovno znana vina se vsled novih razmer ne uveljavljajo niti na domačem, niti na tujem vinskem trgu tako, kakor bi zaslužila. Saj stojimo glede kvalitete na \inskem trgu sko raj brez konkurence, toda iskati in najti imoramo pota, da to s trudom in znojem pridelano kvaliteto tudi prodamo. Zato mislim, da bi se moralo naše bo doče stremljenje osredotočiti na sledeče vprašanje: Kako organizirati naš kvalitetni vinski pridelek, da pride do veljave na domačem in na avstrijskem vinskem trgu, in kollko naj pripomore k temu država in kaj lahko storimo iz lastne moci. STANJE MN0GRAD0V. Slabo vreme noče prenehati. Grozdja se je itak že malo izleglo in še to je cvetelo izredno dolgo. Mnogo cvetja in to posebno žlahtnih vrst, se je osipalo. Peronos pora in pepel grozita uniciti se preostalo in tako so izgledi glede množine letošnjega pridelka precej skromni. Sigurno je, da ne bomo dosegli lanske kvantitete. Kljub temu pa vinogradniki marljivo škropijo in žvepljajo, da si ohranijo vsaj zdrav les za prihodnje Jeto. Kop nič ne izda, ker trave vsled vedne mokrote bujno poganjajo. — Vinake cene so poskočile povprečno za ^—1 din.; pri sortiranem blagu, katerega pa je zelo malo, eelo za l^—2 din. Povprečnega vina mešanih vrst še leži precej po kleteh, stare zaloge pa bodo do novega leta izčrpane. Vinogradniki ne silijo več s prodajo, a tudi konzum se je poslabšal. Vinski trg bo oživel šele okrog septembra. Tudi v drugih državah vlada slabo in neugodno vreme. Vinske cene so se povsod okrepile, v Avstriji in na Francoskem pa so vsled večjega po\"praševanja precej poskočile. Na Madžarskem, v Italiji in v Španiji je na vinskem trgu mir. Vinogradniki ne ponujajo, trgovci in kromarji pa tu dičakajo, kaj bo. Kdor še ima lansko vino, bo lahko našel kupca po primerni ceni. VINOGRADI V KAMENICI^SREM. V nadi, da slovenske vinogradnike zanima stanje tukajšnjih vinogradov, podam kratko poročilo, da je zima oškodovala očesa za letošnji rod in kljub temu, da za zimo zasujejo nizko odgojeno trsje z zemljo, je vsled vlažne zemlje zmrzlina nničila popke in sicer tik pod zemljo bolje nego na prostih poganjkih na suhem in visokem. Trsi, rezani na šparone (tukaj jih zovejo'kondirji), imajo dovolj grozdja. Prvo škropljenje se je začelo nekaj dni pred cvetjem od 17. do 22. maja in se dajalo na 100 litrov vode 1 kg galice. — Drugo škropljenje se je vršilo takoj po cvetju dne 31. maja do 7. junija z 1.5 kg galice, in tretjo škropljenje od 21. junija do 2. julija z 2 kg galice na 100 lit. vode. Zacasno vlada deževje in vrocina, tako da bo treba četrtokrat skropiti in tudi žveplati. Kopanje, vezanje in škropljenje vino gradov se večinoma daje v akordni dogovor, tukaj pravijo »džjutore«, in se plača od orala vinograda pri lahkem kopanju 240 din., pri srednjem 256 din. in pri težki zemlji 288 din. Za prvo vezanje vinogradov se plača 50 din., za drugo 100 din. in za zalamlanje« (štucanje) vrhov 30 din. od orala. Za prvo škropljenje 120 din., za drugo 140 din. in za tretje 150 din. Vse delo se vrši pri suhera denarju brez pijače in kruha od solnčnega vzhoda do večernega mraka. Delavci ne stanujejo pri vinogradih, ampak v vasi in viničarjev, kakor so pri nas, ne poznajo. Pri gosposkih večjih vinogradih stamije samo »vincilir« ali takozvani »aufseher«. Za vreme zorenja in berbe od 15. avgusta se nastavijo zapriseženi budarji. Portugizer in modri rani burgundec je deloma že mehek in jagode že črnijo. Najbolj rana namizna sorta »Sčaba džjendžješ« (Perle von Czaba) že zori sedaj in lisice so prve, da sladkost grozdja poskiišajo. Sled bližuje šume kaže cele krdele, tla so se igrale po grabicah. Za džjendžješom pride prvovrstno na raizno grozdje od »Muškata Hamburg«, ki rano zori, dobro plodovito kakor džjendžješ, in se drži brez posebne gnilobe celo zirao do pozne spomladi na primernem prostoru obešeno. Glede produkcrje vina zasedejo v nasadih najširšo mesto začasno bela in crvena slanka, bela in crvena plemenka (Gutedel), bela in crvena ružica (Steinschiller), laški rizling in portugizer.. Da se tudi plemenka, portugizer in smederevka v velikem obsegu kot sveže narnizno giozdje prodaja, je razumljivo. Pri berbi v jeseni ljudje premalo upoštevajo snažne sprave glede stiskalnic in druge posode. Vino pa, ki se vr redi pospravi, je fino, gladko in ima prijetao \onjavo. Sposobnih kleti je prav malo, ker poprej so dunajski in madžarski nakupovalci nakupovali takoj od trsja grozdj(% kakor tudi vinski mošt in na tisoče hekto litrov po Donavi odpeljali. Ta kupčijska zveza je sedaj po preobratu seveda prekinjena na žalost in škodo producentov. Vino leži v kačari in ima po leti 20 gradov toplote in po zimi skoro da zmrzne. Zato po leti počenja vino kipeti in se pretvarja v ocetni kisik ali pa drugo bolestno mlečno kipenje. Vinska cena se je sedaj dvignila o;l 4—5 din. na 8—9 din. za zdravo dobro vino. Črno vino iz portugizerja je prav dobro tudi za naš okus in je dosti boljšo, kaikor trpko dalmatinsko vino. Za naše vinske trgovce je rdeče in belo vino jako priporooljivo za rezanje domačih kiseljakov na Štajerskem, ker vinski mošt ima tukaj od 20 do 24% sladkorja in prav malo kisline. Za vsem zanimive so tukaj trsnice, ki se gojijo v velikem obsegu kot takozv. »štupferšul«. Trgovina s tem cepljenim trsjem se je razvila na sto in stotisoče. Trsje je s suhim cepičom zeleno cepljeno meseca majnika in je glede čistosti sorte, kakovosti in zaraščenja, zrelosti in korenine prvovrstno. Obicajna cena teh trsnih cepljenk je 1.50, 1.75 in 2 din. za komad. Začasno je stanje vinogradov in trsnic prav lepo. Plohoviti dež ,je dosti škode napravil, poplavil in izplavil stare in mla de nasade, zemlje pa tukaj ne zmanjka in ta škoda se zopet popravi. Državne, kakor tudi vse druge ceSte se od časa preobrata sem ne držijo več v dobrem stanju in so prav po naravni potrebi izdolbene in zaraščene z divjim bezgom, trnjem in različnim plevelom. Drugače pa vsebuje vsaki kvadratni meter emlje prirodne sile za gojenje vsake kul urne rastline, ali brlog obvlada že tik va i in grobišča. V Fruški gori se najdejo v šumi še tare evropejske trte in bom zbral dotiče sorte in poskusil kulturne nasade, ker  sumi še do sedaj nimajo peronospore, akoravno se je ta bolezen ž« povsod pojavila, kjer je ni bilo. 12. julija 1926. F. Rudl. Svetovno vinogradništvo znaša okrog 9 milijonov ha. Na tej površini se povprečno pridela 180 do 190 milijonov hl. Največ vinogradov ima Evropa, in sicer: 8,500.000 ha. Na vse druge dele sveta odpade komaj 500.000 ba. Afrika ima 260.000 ha, Azija 100.000 ha, Avstralija 37.700 ha. Amerika pa 102.300 ha. Mescia januarja 1926 se je v Nem. Avstrijo uvozilo 1774 hl vina pod 13% alkohola in sicer: iz Italije 168 hl, iz Jugcslavije 6 hl, iz Madžar ske 19 hl in iz Francoske 69 hl. Ncinčija dovoljuje svojim vinogradnikom ki izvažajo vino v inozemstvo kot izvozno premijo znižani ali carine prosti uvoz vinogradniških potrebščin, kakor galice, rafije, umetnih gnojil itd. Vinske trgovine za dobijo premijo v denarju. Tako skrbe druge države za izvoz svojih vin.