N * »ti H. k . 'v "W3k k v . a ’ Al «:h. A l«A| ^o#*«** 0 * 0 * NATIONAL. 'HIRALO. [V š nasne«; V edlnosU in slogi do cilja! St, 46 . Duluth, Mini, Tiiursdaj, February 22 . 1912 . — Četrtek, 22 , februarja 1912 , Volume I. — WiA !■ - oftC: >aaa!MrtKS»iW5S*-»s-»»*i. P S,affS ' 1 '. - w _ ^ A f i in e r i š k e vesti. Jurij VMingtonu. 5 *\ rli!N danes praznujemo 180- Ljstva očeta naše mogoč¬ ih Jurij Washingtona, ali Ledsednika Zjed. držav. ? bil 22. feb. 1732. na far- Jt«, Bridges Creeka, okraj eland, Va. še kot mla- ikjk 6 vetil je svoje moči in n% te< iaj zatirani naši novi pridružil se je v vrsto \ čet in se uspešno boje- Igleži. Ljudstvo ga je po- ,1789) v priznanje izvo- predsednikom Zjed. dr- ^i' časno mesto opravljal je ^mesecev in 4 dni. ičetu naše Unije! % 1VJANSKA HIMNA V ANGLEŠČINI. ve lodeim 1 ' prelagatelj slavjanskih rancis P. Marebant, je slovansko narod, himno Ivani” v angleški jezik, javil ta prevod, kteri je ISK. v pekem mesečniku, glasi: !E odajo si j«i e lavonians, be ye mind- hat our tongue dies ne our faithful hearts are ag for tlie nation ever: ing live the Slavic lan- sonnding through the rolling, vvrath eter- Tain our roeman rages! e lord of thunder, re gift our God entrus- God the lord of thun- »re who on earth can it from our lives a ;r? our foes, like hosts of aess, in proud ranks welling, ,jij with us: fall upon them fS1 jQ ali dispelling! against us elouds are ing, mighty storms im ing, destroying, strong oaks ing, earth’s fourda- Z« 1 rending, re stand as eastle ram- j,-tongue and homeland 3ing ; Z ie earthquake seiže the lr d who voulč dream elding! )K0čA n ifjOi Ogromna škoda vsled požarja. Houston, Tex. 21. feb. — V zgodovini našega mesta še ne po¬ mnimo takega požarja, kakor je izbruhnil danes tukaj. Vsled močnega vetra iz severa se je v iztočnem delu mesta nastali ogenj mahoma dalje razširil, ki je skušal uničiti celo mesto. Ško¬ do cenijo že danes od 6 do 8 mi¬ lijonov dol. Več 1000 ljudi je brez strehe; uničenih je 25 blo¬ kov. Zgorelo je več tovarn, velikih skladišč lesa, trgovin, predilnic in drugih poslopij. Zgorela je tu¬ di krasna katol. cerkev sv. Patri- ka s šolskim in drugim poslop¬ jem vred. Ognjegasci skušali so nad vse hrabro omejiti ogenj, kar se jim pa navzlic požrtvoval¬ ne hrabrosti ni posrečilo. Požar je uničil nad 250 stanov, in dru¬ gih poslopij. Samo v neki predil¬ nici je zgorelo 50.000 zavojev (hal) bombaževine, zopet nebi drugi pa 36 tovornih železn. vo¬ zov. Dasiravno je bilo pričakova¬ ti kakih človeških žrtev se ni nih če pri požarju do smrti ponesre¬ čil, pač je pa nekaj manj poško¬ dovanih. G« »r ‘rib v Lawre.ice, Mass. ti k e > Mass. M feb. Sploš¬ ne, da se bode tuk. že IV trajajoča stavka tkal fatkem uspešno končala, ^.rna je že dovolila da- Istotno povišanje dnevne kd česar se je povrnilo delavcev na svoja me- rai ’ ne - Skoro gotovo bodo ' edu sledile še druge in Clc bo stavka v kratkem na Tse zgodaj, zbrala se s ‘rske cerkve sv. Antona l021ca razjarjenih Polja- re so hotele napasti po- 'ojaštvo. Bile so namreč db kako prihajajo neka Cl z ®P e t v tovarne. Na A došla policija na ko- e zenske razpodila, are- 0 bile tri. ču!n ,n< ^’ da bočejo tudi j , 01 raz nih predilnic u- nn se ne bode v K c 1 i° za btevam veli- • lCe tkalcev. Viharno vreme na jugu. Meridan, Miss. 21. feb. Sinoči pripodila se je v naše južne okra ie nepričakovano grozna nevihta ki je naredila na sto tisoče dol škode. Viharna nevihta poškodo vala je dosti gospodarskih poslo¬ pij, uničila veliko govejih čred in razdejala vse tehjfonične in hrzo- javne zveze. ■ ! Shreveport, La. 21. feb. Tako- zvani tornado, zahteval je sinoči tukaj 8 človeških žrtev, po veči¬ ni sami zamorci. A. J, Manheimu 'dnescl je vihar hišo, njegova ? meseca staro dete našli so dva ''loka oddaljeno na tleh in ubito Na stotine lesenih barak zamor -mv je v mestu in bližini razdeja ■ih. Škoda je velika. Dallas, Tex. 21. feb. Semkaj se ie pridrvi! sinoči v grozne j na¬ glici 90 milj na uro sneženi or¬ kan ali blizzard, ki je povzročil ogromno škode. Promet na želez¬ nice je vsled tega ustavljen. V se vernem delu naše države padla ; e temperatura naenkrat z 70 sto oinj na 32. Odneslo je dosti streh in pokvarilo mnogo gospo¬ darskih poslopij Umrla pred oltarjem. Eau Claire, Vfis. 21. feb. Ko je klečala danes zjutraj 191etna Miss Ella Grohm pred obhijalno oizo v luteranski cerkvi, se je zgrudila vsled srene kapi mrtva na tla. Prepeljali so jo zatem na i«m njenih starišev, še premlada za poroko. Chicago, 111. 21. feb. Policija je danes tukaj aretovala nekega P. Wrighta iz Cleveland, Ohio, ker se je nameraval poročiti z 161et- no Miss Lafy Jackson iz Chicage. Policija je tudi o Wrightu obve¬ ščena, da ima v Clevelandu — ženo in otroke, toraj se bode mo gel zagovarjati, ker je sledil še Češki grof na obisku v Z. D. Chicago, 111. 21. feb. — Grof Franc Luetzow mudi se tukaj s svojo soprogo, kjer bode imel • petek nagovor slušateljem tuk. državne univerze. Od tukaj po¬ dal se bode še v razne druge dr¬ žave, kjer se hoče pokazati po ra¬ znih univerzah s predavanji. • Detektiv ropar. Chicago, 111. 21. feb. Oblasti so danes tukaj aretovale mestnega detektiva Thomas < Casigya, ker je napadel na cesti in oropal ne¬ kega Zaremzbota in Wayaeka. Najprvo ju je “mož postave” na padel s samokresom ter jima od¬ vzel $85 gotovega denarja. Panika v gledališču. Wheelingi, W. Va. — V malem trgu Albrightville, okraj Preston pripetila se je sinoči velika pa¬ nika vsled neke razstrelbe v gle¬ dišču premikajočih slik. Vsled razstrelbe in hude gnje- ee bilo je pri tem 28 oseb težko ranjenih, jedna oseba je pa vsled poškodb že umrla. l/ Visoka odškodnina za umorjene Kitajce. San Fraicisco, Cal. 21. feb. — Mebikansla vlada je privolila da nes v izpačilo odškodnine 3,000.- t»00 kitajski republiki kot oškod- nino za enih 3000 ubitih Kitajcev o priliki revolueje v mestu Tor- reon, M«x. Na vsako glavo pride toraj $D.000. Rodbinska žaloigra. Grand Forks, N. D. 19. feb. — V naselbini Drake pripetila se je sinoči krvava rodbinska žaloigra 221etni edini sin predsednika tuk Narodne banke Rex Wallaee se je sinoči povrnil iz St. Paula, Minn. ter se je podal naravnost v bančno poslopje kjer ie v pisarni /Ustrtelil svojega očeta, ranil še ne kega drugega! uradnika in nato "istrelil sebe. Rex "Wallacfc je bil poznat za¬ pravljivec in lenuh. Svojega oče¬ ta je vedno nadlegoval, da mu je moral dajati denar za potratno življenje. Na zadnje je zahteval •>d njega celo $25,000, katerih na "avno ni dobil in iz maščevanja ali jeze je vsled tega izvršil ta grozen čin. Napad na vlak se izjalovil. Cedar Rapids, Iowa, 21. feb. —• Blizu Bertrama, 9 milj oddaljeno ,->d tukaj se je poskusilo danes Jutraj oh 3 siri oropati vlak št. 9 Chicago Northsvestern proge. Ker je vozil vlak na enem me stu vsled poprave tračnic bolj po časi, vporabili so banditi to prili¬ ko ter so dajali vlakovodju zna¬ menje, naj vstavi lokomotivo. Vlakovodja je pa takoj Slutil ne¬ srečo in je z vso naglico spustil lokomotivo, oz. potniški vlak v tir. Izmed roparjev je potem je den streljal na vlakovodjo ter g,a na roki lahko ranil. Iz bližnjega mesta napotilo se je več oborože¬ nih mož, da izsledijo roparje. Za predsedniško nominacijo. Milwaukee, Wis. 19. Sinoči vr¬ šil se je tukaj sijajen shod ali ban ket republikanske zveze dzžave Wis. kjer se je odbralo delegate za prib. narodno republikansko konvencijo. Odobrila se je zopetna nomina cija sedanjega predsednika Taf¬ ta na prihodnji narodni konven¬ ciji. Banketu je prisostoval tudi vrhovni državni pravnik general George M iekershani. To our Englisti spaaking friends. It has come to our notice smee publishing this paper, that some of our brotherly English news- paper friends are wont to look upon a Foreign newspaper ,as detrimental to the welfare of our country and the future of our citizens. nothing however ean be farther from truth, it its unjustified and does gross injus- tice to an army of roreign ne\vs- papers in this country who are in their very lieart Americans in priuciple and foreign in lang- uage only. The average foreign netvspa- per in this country works heart and soul for the uplift of its respective races, for enlighten- ment of its readers and for edu- cation among the foreign bom citizens tending towards liigher standards of living and respeet for the American Constitution and prineiples. Wi are teching our readers loyalty to onr flag and the country which we have selected as our new home. Many of our best citizens today came to this country to better their condition and enjoy the liherty in this great Republic, they are living witnesses to the fact that it was a newspaper printed in their inother tongue and Ameri¬ can in špirit, \vho was largely instrumental in instrncting them about the new ways and new con litions in this great eountry of ours. Iz inozemstva. AVSTRIJA. Moravski deželni zbor. Brno. — V moravskem dežel¬ nem zboru so se nasprotstva med Nemci in Čehi tako poostrila, da računajo v političnih krogih že v prihodnjih dneh z zakljueenjem deželnozborskega zasedanja. Češki socijalni demokrati na Dunaju. Praga. — Češki socijalnodemo- kratični listi poročajo z Dunaja, da so se tam češki socijalni demo krati popolno ločiii od nemških socijalnih demokratov. ^eniški socijalni demokrati zatirajo tudi vsa kulturna stremljenja češki! sodrugov, ter so jim prepovedali gledališke predstave v delavskih domih v Pavoritenu in Otakrin- gu. ■-o-- RUSIJA. Umor. Petrograd. — Na nerazumljiv način je bil v Petrogradu umor jen bivši poročnik Ljubowod Stanoval je pri odvetniku Gssin skem. Tega je neka dama pridi cala k telefonu ter ga prosila naj gre pogledat Ljubo‘vskOga Ossinski je to storil ter dobil Lju bowskega ustreljenega. Kmalu And speaking in behalf of our rablication, which is so iHoidljri«ato je prišla neka mlada doma gaining favor among our'%ujjš^I z imenom Olga Aleksejeva v crilififfi-und.. ad.vertjsei - ?, svojega ženina, dijaka Ovpkina, se vrgla na mrtvega ter “NAR1DNI VESTNIK" ZA VkS, VI ZA NJEGA! Listnica uredništva. Za današnjo izdajo prejeli smo od raznih gg. dopisnikov in naših naročnikov toliko -gradiva ali do pisov in poročil, da istih nismo mogli priobčiti, dasiravno v pove čani obliki. Vsled tega prosimo oprošče- nja; vse pride na vrsto v prihod¬ nji izdaji. .f- vo. -rS- • j V-JJ to as'sure ali our English mhnda' Giat it is our only desire to edu- cate our readers and make them a worthy addition to tlie citizen -ihip of our great country. There are thousands of our people em- doved at the mineš and various Industries in the great North- 'vestern States, who hefore our oublication appeared, had to de- >end on neivspepers from the Sast. ¥e needed a closer touch hetween these people who came here to work and estahlish their homes either in the growing ci- ties or the farms for whieh they are espeeially adapted being nostly agricultural, although 'here are thousands in mining aecupations \vhere they are known as first class workers, honest and industrious. It is in their mother tongue that they can quieker grasp and uder- stand the new ways and pro- blems with which they are conf- ronted. We ali came here with the one nain intention, namely; esta- blish our ne\v homes in a coun- try where “ali men are equal”, to live here honestly and indu- striously and add lvhatever we can to the wealth of our commu- nities and the welfare of our country. The industries of this country need the strong and ro- bnst men to enable the progress to go on, these are found in the “foreigners” ivho have immi- grated here for the purpose sta- ted above. The perseverence of many of these families deserve gratitude and we sincerely hope l hat our English speaking breth- ern will respeet our honest endeavors and give us what aid is possible to attain our hopes ond aims. "We feel indebted to many of •oir English speaking friends for heir loyal support of our insti- riition since existence, and we Vg to assure ali that the “Na- Monal Herald” and its staff -”ipreciates this very much and trusts that our future relations will be of mutual benefit, and of loke felieity. “NATIONAL HERALD” se bridko zjokala. Takoj nato je odšla. Policija je dognala, da je proti opoldne prišel k I.jubow- skem neki mlad človek, ki je na sumu, da je izvršil umor. Osum¬ ljen je Cypkin, ki je imel z Alek¬ sejevo intimne zveze. NEMČIJA. Nemški državni zbor. Berolin. — Dne 7. tm. otvoril je zasedanje državnega zbora ce¬ sar Viljem s prestolnim govorom. Popoldne ob 2. je bila kratka for¬ malna seja. Prva seja novoizvo¬ ljenega državnega zbora bo šele v soboto PROŠNJA. To izdajo lista smo natisnili v več tisoč izvodih in razposlali ne¬ katerim rojakom na ogled. Uljud- no prosimo vse one ki dobijo to številko na ogled, naj isto blago¬ voljno smatrajo za prijazno proš njo in naroči >. Naš list je sicer še mlad, toda podlago ima že trd¬ no in skušali ga bodemo držati med prvimi boritelji za napredek in izobrazbo slovenskega naroda v Ameriki. Umevno je, da čim več naročnikov ima list, tem boljši po staja. Delujemo še precej vspešno in smo ponosni na naš desetmesečni napredek; toda naše geslo je: Vedno naprej do cilja! Trudimo se kar je v naših mo¬ čeh; toda pomoči rabimo od stra¬ ni rojakov naročnikov; podajmo si roke, združimo se in pomagaj¬ mo eden drugemu, in čudili se bo¬ demo sami svojemu uspehu! Na¬ rod potrebuje vednega bodrila, ako hočemo da bodemo stopali za napredkom ali v ospredju, ter i- meli več priznanja. List “NARODNI VESTNIK” je za narod. Rojaki! podpirajte ga in kmalu boste spoznali sad nale požtvovalnosti! Z rodoljubnim pozdravom in velepoštovanjem .* Uredništvo in upravništvo. Predsedniško vprašanje je še vedno nerešeno Spor se v prvi vrsti suče okrog mesta prvega podpredsednika, ki ga zahtevajo zase tako centrum, kakor tudi so cijalni demokrati — V prestolnem govoru, ki ga je imel cesar Viljem, se poudarja uspešni razvoj socijalne oskrbe in finančnega gospodarstva. Za¬ trjuje se, da je potreba pridržati dosedanjo državno carinsko poli¬ tiko. Prestolni govor napoveduje reformo zakona o državljanstvu in potrebo izpopolnitve državne obrambe. V tem oziru predloži vlada državnemu zboru primerne zakonske načrte. Prestolni govor poudarja, da hoče Nemčija tudi v bodoče skrbno negovati zvezo z Avstrijo in Italijo, vendar pa ho če istočasno živeti v dobrem pri¬ jateljstvu z vsemi ostalimi velesi lami. Prestolni govor končuje s oozivom na poslance, naj se po svetijo uspešnemu delu v prid dr žavi in domovini. POZOR ROJAKI! V današnji izdaji smo nrincsl. nekaj jako zanimivih člankov iz pod peresa našega rojaka g. Vi¬ ljema Brunschmida iz Minneapo- lisa, Minn. Na tem mestu vas naj orejo opozarjamo na članek o kmetijstvu, ki je kakor nalašč ravno sedaj primeren, ko se vsi narodi zanimajo za kmetijstvo. Mi bodemo v to svrho odprli po¬ seben oddelek v našem listu, v katerem bodemo drage volje pri pbčev 9 ^;ys« ideje za to gibanje Cas je aa sč zanimamo že stvari tia jtem polju!. Mi sm& pri tem popplno neodvisni, kajti ne zastopamo nobene družbe. Želeli bi le, da bi se rojaki zavzeli zato in bi rojaki potem sami določili, kje bi se bilo najbolje naseliti. Iz razite toraj svoje mnenje in pi¬ šite nam, kaj nudi poljedjelcu dr žava v kateri stanujete? Koliko zemljišča, je še na razpolago? Po čem se zamore isto dobiti? Kakšno podnebje je? Kakšen trg za pridelke? Kakšni pridelki se najbolje obnesejo in plačilni po¬ goji? Ako dobimo od več strani tozadevne dopise, se kaj lahko potem odloči na vstanovitev slo¬ venske kolonije. Ne pozabite pa tudi člankov glede denarnih zavodov, ker tudi v tem hi se lahko nekaj storilo. Vsi dopisi o teh predmetih naj se naslove na uredništvo našega lista: 31 East Michigan Str. Du¬ luth, Minn. V BLAGOHOTNO UPOŠTEVA¬ NJE. Vse one cenjene naročnike, ka¬ terim je koncem minulega leta potekla naročnina tem potom u- Ijudno prosimo, da isto obnovijo in nam ostanejo še za naprej na¬ klonjeni. Upravn. “Narodnega Vestnika” 31 E. Michigan St. VSEBINA DANAŠNJE IZDAJE Stran 1. Ameriške vesti. Iz ino¬ zemstva. Stran 2. Uredniški članki: Na¬ ša narodna mlačnost. Združenje naših Jednot. Stran 3. Slovenski pijonirji v Minnesoti. Povest. Stran 4. Iz stare domovine. Stran 5. Minnesotske vesti. Stran 6. Dopisi. Stran 7. životopis pok. Rev. Jos. Zalokarja. Delavec in trgo¬ vec. Nadaljevanje dopisov. Stran 8. Za smeh in kratek čas Književnost. Str. 9. Razpis naše nagrade. Av strijski konzuli v Ameriki in njih advokati. Politični klubi, njih namen in koristi. Pesem ameri¬ ških Slovencev. Stran 10. Potreba slovenskih denarnih zavodov v Ameriki. Na¬ še prve ljudsko štetje leta 1790. Stran 11. Za gospodinje . Zah¬ vala. Stran 12. Kje Je beda, — in kje kruh? Društvene vesti. Stran 13. Naše slovenske našel bine v solnčnati Coloradi. Poziv rojakom. * .. Stran. . 14. Boddčnost sloven¬ skih podpornih Jednot. Finanč¬ no poročilo J. S. K. J. Svarilo ro¬ jakom. Stran 15. Kmetijsko vprašanje Slovencev. m- „ \ / \ r ža| Y*tran 18 . Slovenska zavednost) je slovenska moč. Raznoterosti. POZOR ČITATELJI IN DOPIS¬ NIKI. Uljudno opozarjamo vse gg. či- tatelje, dopisnike in sotrudnike našega lista na našo nagrado * $ 130.00 ki je priobčena na prvi strani da¬ našnje priloge. Prečitajte pogoje te nagrade in požurite se, da obelodanimo kaj umestnega za našo javnost. Uredništvo Zdravila proti opeklinam. Pri vsaki hiši moglo bi se hra¬ niti steklenico lanenega olja, stol cene krede in kisa, kar se naj zmeša skupaj. To so najboljši zdravilni prvi primomočki pri o- peklinah. Zelo priporočljivo je tudi mazilo sestoječe iz jednega dela karbolne kisline in 8 delov laškega olja. Za obveze so naj¬ boljše platnene obveze tako tudi za čiščenje bolečih ran. Obveze pokriti se mora se z svilenim rob¬ cem ali “guta perha” papirjem da branijo pristop zraka na rano. DULUTH SOUTH SHORE IN ATLANTIC ŽELEZNICA. Potniki iz Minnesote in druzih zapadnih držav kakor Dakota. Montana, Washington, Oregon in zapadne Kanade, so že dolgo spoznali veliko udobnost te želez¬ nice, zatoraj se pridno poslužuje- n jim jamči splošno zadovolj¬ nost. Naš vlak zapusti Duluth ob d.15 vsako večer proti New Yor- ku in vzhodu, kateri je popolno¬ ma preskrbljen z vsemi potreb ščinami. Naš| proga ima direktno zve¬ zo z vsemi drugimi, tako da se ne rabite prevažati iz postaje na po¬ stajo nikjer, vozove premenite sa¬ mo dvakrat do New Yorka in to samo na tisti postaji na katero pridete. Kadar pridete v New York, vas spremi naš oseben zastopnik, ka¬ teri preskrbi, da dobite čedna prenočišča po primerni ceni in vas tudi odpremi na ladijo, sploh mi skrbimo da je vaša pot kolikor mogoče prijetna. Kadar pridete v Duluth, obrni¬ te se na naš urad, ako pa kupite listke na severozapadu ali od dru zih agentov, zahtevajte, da vam železniški listek čita preko Du¬ luth, South Shore & Atlantic Rv do New York?u A "NARODNI VESTNIK National Heraid, Slovenic Weekly. Ownrt tnd puMished by the SSlovenien Prlntlma & Publisliino Co. a Corporation. Geo. L. Brozich, President. Joseph .Geržin, V. President. John B. Smrekar, Secretarv. Joseph Jtfantel. Treasurer. Anton Hrast, Director. John Zupan, Editor. Plača of Business; Duluth, Mino. 31. E. Michigan St. National Herald Issuet) every Thursday; subscrlption yearly $2.00 The best Atertislng medlum among Sloveniens in the Northviest. Rates on appllcatlon „Entered as second-dass matter May 11.1911 at the post oftice Duluth, Mirni., miter the Act March 3, 1879." „NARODNI VESTNIK 44 Izdaja Slovenska tiskovna družba Duluth, Mlnn. fzliaia vsaki četrtek zvečer' na 8 strani ali vec. Naročnina stane Za Ameriko in Canado za celo leto za pol leta Za Evropo za celo leto . . £ 2.00 $1.00 $3.00 Popisi brez podpisa in osebnosti se ne sprejemajo. Denarne posiljatve se naj pošiljajo na tajnika: John B. Smrekar, Sec’y,» DPLUTH, Minn. Dopisi se naj pošiljajo na urednika John Zupan, Duluth, Minn. Oba na naslov 31 E. Michigan St.. Telephon; Melrose .2708. r* Naša narodna mlačnost. Pisalo in govorilo se je že do¬ stikrat med nami: bodimo složni edini, delaVni, namiljeni,.domo¬ ljubni,. r stoajni, itd., a mi pa pov- darjamP.ua tem mestu še : bodi¬ mo narodni! Ako nas ne bode dr¬ žala narodna vez;skupaj, ne mo¬ remo nikdar doseči gorioznaee- nih načel. Narodnost, prava in navdušena narodnost je danda¬ našnji glavno deblo vsake posa¬ mezne ljudske skupine; složnost, edinost itd. so pa» veje. katere I poganjajo iz tega debla. I ,- Kolibo uspeha, innf pristna'!naf rodna zavest, učimo se lahko' iz zgodovine starega, srednjega in tudi novega veka, o Grkih, Rim Ijanih, Nemcih, Angležih itd. Ali snlo pa Slovenci sploh na¬ rodni? Recimo da, — v starem kraju, in to samo navidezno, ali na papirju.- Piše se zunaj vedno o politiki, o napredku na¬ roda, med tem se pa lastni in ‘rod ni sohratje medsebojno pehajo £a prvenstvo, za svoje lastne, ali o- sebne koristi, za svoja posebna strankarstva itd. To je: toraj sta- rokrajska slov. narodnost ! Za slovensko univerzo borijo se že več let, in koneeno so si jo sami vsled političnih spletkari j še v oblakih podrli. Ljubljana bila je več mesecev brez župana in to vsled. politične zavisti med tako- zvanimi liberalci in klerikalci; sedaj imajo tudi zopet nemšku¬ tarje v mestnem odboru Vsled do maeih strankarskih razporov. Smo li morda mi ameriški Slo¬ venci kaj boljši na tem? Ne bode mo ravno trdili da ne in tudi me bomo rekli da smo. Res, da taki politični prepiri, kakor zunaj, ne vladajo tu med nami, ker ni mamo časa za to; potreba je v '.prvi vrsti delati in skrbeti za naš obstanek. Napredujemo bolj počasi, to pa vsled tega, ker bole liamo na takozvani “narodni mlačnosti”, in o tej točki hočemo danes spregovoriti nekaj, besed in jih klicati rojakom kakor “glas , vpijočega v puščavi.” Dasiravno nas je tukaj nad 100 tisoč, pa resnično in resnično lahko trdimo da ni komaj jedne tretjine slovenskih Američanov, ki bi se v istinosti zavedala svo¬ je prave slovenske narodnosti. Skoro »nevrjetno se nam zdi, ka¬ ko za more sploh c'ovek pv.ain. ali da noče ved« ti . kje se je ro¬ dil, kakšna mati ga je d ajda in kakšne Posede je naj prvo : izgo¬ varjal? žalibože da, dosti in veli¬ ko je naših rojakov, ki se sramu¬ jejo svoje narodnosti in jezika. To so grobo kopi in Efijalti nase ga naroda. V blagohotno uvaževanje m v dokaz, navedli bodemo pozneje nekaj resničnih tozadevnih pri- • jier in'Slučajev Pakt je že narave, da se upo¬ rablja. za poznanje bitij in Stva ri imena. Zemlja n. pr. je in osla ne vedno zemlja, kamen kličemo in pišemo vedno kamen, zid je zid, hiša je hiša; mati je mati, brat je brat, Nemec je Nemec, Turk je vedno Turk in ostane Turk; kako si zamore sploh naš rojak vzeti pravico, da trdi tu v Ameriki » da je n. pr. Nemec “from Germarrv”, ali Avstrijec, ali celo Anglež? Tega ne moremo nikakor zapopasti. Pribita resnica je, da ;se naši rojaki kaj radi z Nemci ponašajo pa še nemški ne znajo, ali z Av¬ strijci, tega jezika na sploh ni na svetu. Vemo pa dobro tozadev ne vzroke. Marsikdo izmed: nas Avstrije in Nemčije? Ali je Po¬ ljakom” ne nazivab in vsled tega zataji svojo narodnost,- ter hoče postati “from Germany” ali Austrian”. Vprašamo Vas; — ali .niso prišli naši Poljaki tudi iz Avstrije in Nemčije'? Ali so Po¬ ljak doma na ? Turškem ? Vsa čast n slava poljskemu amer. naro¬ du! Poljaki naj bi bili vsem naro lom in tudi nam Slovencem v izgled vsled njih . narodne zave¬ sti. Koliko je tu poljskih organi¬ zacij, cerkev, šol, naselbin, farm in trgovin? Poljaki zavzemajo tukaj tudi visoke, politične držav ne službe, imajo svoje državne poslahce in zastopnike. (Koliko je pa Slovenskih?) Največjo djud sko šolo v Zjed. državah imajo baš Poljaki in to v Chicagi. Po¬ ljaki so storili za dobrobit naše nove domovine- obilno koristnega dasiravno so bili in jso Poljaki. Poglejmo slavnega 'poljskega a- meriškega. generala Kosciuskota in Pulaskita? Kje so pa avstrij¬ ski ameriški generali in oni “from Germany?” Mogoče je res, da jih nekateri še mlečno- cobi Američani gledajo po stra¬ ni, ker še Poljaki nočejo popolno ma aklimatizirati in privaditi pristnemu “Vankee” življenju. In to ravno jim daje. moč, da so v narodu veliki, ter napredni. Ko biva'naš Slovenec par 'me¬ secev tukaj, je njegova prva na¬ paka,' da si hitro predrugači svo je 'lepo slovensko ime in 'se hoče na ta način pobahati da je že pol '“Yankep,ja”. Kjik-o liax Si vojaki pačijo svoja jtmena, smo ž'e iz Večletne izkušnje prepriča¬ ni. Glede krstnih imenvbi že ne bilo oporekati, ako še kak kranj siri “Jože” tu v “Žova ,! preme¬ ni. —-Čemu bi človek ne upo¬ rabljal vedno dveli najdražjih stvari, katere je dobil od stari- šev to jč priimek in materin je¬ zik? Naši rojaki: se ! 'prelcvijo iz :"Ko- lirja v KOsherja (Košher meso uri eifutih!) iz Vičiča v iV-eit- diitsch, iz 'Merkuna v Morgana tz Žagar vSegar (sniodka) iz Lisjaka v Koxa, iz'Nelča v Nel¬ sona; — samo slov. W asliingtona ';e nimamo; irtorda še pride. Kake slabe posledice ima naša larodna mlačnost, Smo še že več¬ krat Osebno prepričali. Človek, ki zataji svoj najdražji zaklad na svetu, Svoj mili 'materin jezik, blodi kakor zgubljena ovca oko¬ li. Boji se slovenskih 'hiš, družin, društev; ne mara za slovenske li¬ ste in se spozabi tudi tako daleč, da. svojega lastliega sobrata Slo¬ venca na cesti prezira in ga je je trdi, da sploh več slovenščine češ, svet me 'bo spoznal da sem Poljak;■■govori raje spnkedrano iemščino ali kruljeVo Angleščino. Leta in leta tečejo dalje, tak izro 'Jek ne zna k.onučuo. oz. ni zmo¬ čen dobro ne svojega lastnega in ie tujega jezika, ter tava tako kakor jezična mešanica okoli. Ge urili smo že tukaj z rojakom, ki je trd il, da sploh več Slovenščine čitati ne zna, lcer dela le pri Nem ■ih in Angležih; revež pa sploh ni znal ne tega no onega jezika. Resnica je sicer-, da moramo -.poslovati tudi šege naše noye eto movine in se učiti tistega jezika, ki sc govori v državi, kjer Se na¬ hajamo:; vendar svojega ne sine¬ mo nikoli pozabiti, ali se ga do cela sramovati pa naj bode v jav nosti ali v zasebnosti; ravno nas¬ uto* no ponosni smo lahko nato, la lahko govorimo po.-več jezi¬ kov ; v tem prekašamo Angleže in lahko trdimo, da smo v tem o- riru boljši od njih. Toraj rojaki! Učimo Se vsega, kar se te mora¬ mo, ,a ne pozabimo tistega kar nas je naša slovenska mati nam Sila m ne sramujmo, še svoje na : * iTofttMSti ' Tak muje javno govoriti s svojim ro¬ jakom jezik katerega je najprv-o govoril, ni vreden dat bi se ime¬ noval človeka. On je narodna iz- dajiea! Poglejmo druge narode: Čehe, Nemce, Fince, Italijane itd. ti vsi govorijo javno medsebojno svoj materni jezik, dasiravno ra¬ zumejo morda tudi angleško, in še drugo. Poznana nam je družina v ne¬ kem večjem mestu, kjer je Koče¬ var (iz Kočevja) poročen z prist no Slovenko. Imata pa Metnega sina. Sin pa absolutno ne razume drugega jezika, kot angleškega-; toraj: oče Kočevar, mati Sloveii ka, sin pa Anglež. To je lepa mei sanica. Pripetilo se je, da je pri¬ šel pisec teh vrst k gorioznačeni rodbini ravno ob času zadnjega ljudskega štetja. Mati ga je na¬ prosila, naj izpolni tozadevne -po¬ le, ker ni znala pisati angleščine, tako tudi ne oče. Naravno da je bil tudi nadebudni dečko (sin) navzoč. Ker je hotel pisec teh vrst označiti v tozadevno rubri¬ ko materin jezik mladega fanta, rojenega nekje na Dolenjskem, nastal je. takoj ogenj pri hiši. Z objokanimi očmi padel je Metni sin na kolena pred mater, proseč jo naj ga nikar rte izda za “Po¬ ljaka”, temue naj se ga raje upi- še “from Gennany”, da ga ne bodo v šoli spoznali za Poljaka. —‘A ^ipis izvršil se je, kakor je bila resnica. •— To je toraj sad odgoje otrok naših starišev! O- trdei se sramujejo eelo materine¬ ga jezika! Vse to izvira iz naše narodne mlačne bolezni. Zopet pri drugi družini v istem mestu je pisec teh vrst doživel sledeče: Slovenec poročil je Nem ko iz Prusije, imela sta tudi sina. Oče ni razumel iie angleščine, in tudi ne dosti nemščine. Sinko go voril je zopet samo angleški. Ne¬ ki dan imel je fant pri-sebi večjo družbo svojih šolskih tovarišev; na slovensko vprašanje, kako na preduje v šoli je odgovoril sin: “Go an you dirty Polak!” Celo svojega lastnega očeta je zmerjal, ker ga je nekoč - javno na cesti slovenski nagovoril. — Punetum! V ravnoistem mestu biva tudi slov. družina, ki ima 41etno hčer¬ ko. Oče ne razume dosti nemšči¬ ne, mati pa' še manj ; a vsejedno občujeta z otrokom samo v blaže ni nemščini, češ, da ne bodo lju¬ dje mislili-, da smo Poljaki! Še dosti je sličnih slučajev, a molčimo raje, ker smo o tem že dovolj povedali. Naj si že kaj pomaga glas “vpijočega v puščavi” ali ne — — prosimo in rotimo vse naše ro jake, ne bodite izdajalci svojega lastnega naroda! Ni je na svetu stvari, ki bi vam. zamogla dokaza ti, da niste sin ali liči slovenske matere in da niste nekdaj prepe¬ vali nase znane pesmice*:' “.Slovenec sem, Slovenec sem Tako je mati djala, Ko ute je dete .pestovala!” oredstavljalo lahko te tri Jedno¬ te trem farmarjem, lri živijo sku paj v jedni naselbini; prvi izmed teh mučil, se je že celili dvajset let predno je očistil svojo farmo,_ obdelal je ledino v rodovitne bra zde, domačijo ima lepo urejeno in v hlevu pa več repov lepe živi¬ ne. Njegov sosed je pa, na svoji kmetiji samo kakih dest let in . da sirarno dobro napreduje, je še -v marsičem daleč od svojega sose¬ da, ki se nahaja na svoji kmetiji že dvajset let. Zraven teh dvdli je pa še tretji sosed, ki je komaj prišel na svojo kmetijo m se li¬ mon: kosati z nobenim svojim sosedom. Naj bi k tem trem fari mož ’ in svetoval to rabil, silo ali o- Združenje naših Jedrni. Ni še tega dolgo, ko se je či- talo med dopisi v nekem sloven¬ skem »listu, naj bi se delovalo na morebitno združenje treh ali več slovenskih Jednot v. Ameriki, in da naj bi se slovensko časopisje zavzelo za to. Dasiravno smo najmlajši na easnikarskoin polju in takoreko- če hodimo še v prvi razred, ven¬ dar si dovoljujemo na tem mestu izraziti naše mnenje. Naš list i- nia glede tega popolnoma proste roke, : ker ni glasilo ne te ne. ne one Jednote in se lahko o stvari nepristransko piše ali razpravlja. Vrstice, ali namigljaj dotiene- g.a pisca moramo Ha Vsak način odobriti, prvič že zaradi tega, kor jč dal doticiii rojak javnosti, Jednotam in. sloVenškim listom povod razmotfivati to zagonetno vprašanje in drugič 'zato, ker se ne da tajiti, da nebi tako združe¬ nje imelo plodOnosue posledice za Splošno slovensko narodnost V Ameriki. Vprašanje nastane le, ali je sploh mogoče doseči ta ko¬ rak? 1 Odkrito povedano, da se 'nain zdi tako 'združenje jako težavno ali naravnost nemogoče." Mnogo, 'da' mnogo bi motali" pisati, pred¬ no bi se nam posrečilo prepriča¬ ti rojake o splošni koristi tacega merjen združenje tako, da bi. bili vsi ena ki, samo ob 'sebi je umevno da ti trije sosedi ne bi nikakor mogli združiti tako, da bi bili vsi enaki; in tudi ne bil bilo prav, kajti pr¬ vini dvema bi se godila krivica a tretji bi dobil dobiček, do katere ga ni opravičen. Ravno tako bi se godilo z Jed- notanri ako bi jih nameravali združiti tako, da bi kar na en¬ krat postale vse enake ne glede na njih sedanje Stanje, Tako združenje je sploh nemogoče ka¬ kor tudi ne bi bilo pravično, kaj¬ ti ako se gotova stranka dlje ča¬ sa trudi na svojem polju in si več pribori, je tudi po vsej pravici o- pravičena do svojega sadu, za ka terega se 'je trudila. Če bi tOraj hoteli misliti na združenje več slovenskih Jednot v Ameriki, morali bi najpreje o- nisliti podlago, na katerej bi vsa ka Jednota dobila svoje predpra¬ vice, da ne bi bila tako na noben način oškodovana vsled tacega združenja. To je sicer težko, a mogoče le, ako bi se hoteli v res¬ nici poprijeti tacega dela. Po našem mnenju bi se morala sle¬ deča tri vprašanja najpreje reši¬ ti: 1. Vsaka Jednota bi morala na tanjeno preračunati, koliko pre¬ moženja da ima za vsacega svoje¬ ga elana ali članico; za podlago bi se morala vzeti najbogatejša Jednota, ki bi se liotela združiti. Vse . druge Jednote, ki bi hotele pristopiti zraven, bi morale prive sti svojo blagajno tako, da bi ime Kmauo toliko v blagajni za vsa- kakor ima naibogatej ša^Jednota, tako da bi bili v de¬ narnem . položaju vsi enaki. -2. Druga stopinja -bi bila, da bi natančno in strokovnjaško pr era eunili starost * članov in -članic vseh Jednot, ki bi se nameravale združiti, ker umevno mora biti, da ako ima Jednota samo mlade člane in članice v svoji sredi, i- ma lahko ravno tako trdno podla go in bodočnost, . čeravno nima prevelike blagajne kakor katera stara Jednota, ki ima sicer veliko blagajno, a ima tudi zelo stare člane » za katere bode treba vsak čas šteti tisočake Ha ta proračun bi trebalo vešče matematike in strokovnjake na tem polju. 3. Svota zavarovalnine bi tudi morala biti nekoliko Razdeljena oziroma povišana, kajti vemo da je sedaj veliko rojakov, ki so za¬ varovani pri več Jednotah; ako bi se toraj ti združili, potreba bi bilo snirtnino in druge odškodni ne toliko povišati da ne : bi bil nihče prizadet ; smrtnina bi se: lahko povišala na $3000.00 in tu¬ di druge podpore, v kolikor bi bi 16 potreba. Tudi v tem bi se lah¬ ko kaj doseglo, ako bi bilo do¬ volj resnega odmeva od strani na prednomislečili rojakov. O s tii ne nam pa še eno vpraša¬ nje ki je . tudi zelo kočljivo, ke- do bi pa predsedoval taki orga¬ nizaciji? Vsi vemo da je med na¬ šimi rojaki, veliko oseb, ki le pre več držijo .na čast predsedovanja, pa naj si bode še tako mala druž ba, če bi še združili skupaj, bi bi¬ lo gotovo premalo uradov, da bi se vse stranice zadovoljile in po¬ tem bi bita zopet nezadovoljnost; temu bi še sicer nekoliko odporno glo, ako bi sprejeli sistem, po, ka¬ terem poslujejo nekatere večje Jednote in politične stranke, in sicer da bi vstanovili posebno predsedništvo za vsako državo, in najvišje uradnike pa za vse države. Ta sistem bi bil izpeljiv ako bi le bila dobra volja in ako ne bi bilo še nekaj druzega, kar bi nami gotovo dalo največjo za¬ preko in to je razno mišljenje, nazori in prepričanju, elanov in 'efanic. Ni ga - Sokrata, niti Napo¬ leona ki bi mogel dandanes goto¬ vo mišljenje in nazore 30 tisoč o- ravno bi naj za rožje. Nekateri šli bi za s\ oje mišljenje in nazore raje v snu pod bridko orožje kakor se pada¬ li drugim. .. Če vse to premišljujemo, boji¬ mo se, da je to naše združenje se jako daleč ali da sploh mogoče ne bodemo nikoli tega dosegli, ko se pa posreči temu ali druge¬ mu kaj tacega spraviti skupaj i bil dotičnik gotovo popolnoma o pravičen do znane Nobelove na¬ grade. — Nekaj druzega pa je, kar bi čisto lahko dosegli in za kar bi se morale vseslovenske Jednote v Ameriki zavzeti in delovati, da se doseže, in to je ‘Slovenski Dom za onemogle člane vseli Jednot. Koliko imamo t-acili revežev sko¬ raj pri ysaki Jednoti; mnogo jih je. tudi, ki so že prejeli podpore v, kolikor so jim pravila dotičnih Jednot dovolila; toda »ker še v na dalje bolehajo, se nimajo kam o- zreti; za mil-odare prositi ne gre vedno in to le malo donaša, njih Jednote tudi težko kaj .več store, kadar jim že podpora poide, pre¬ puščeni so toraj na milost in ne¬ milost svojih bližnjih. Za vse ta¬ ke bi se lahko sezidal Dom v ka¬ ki centralni državi, za katerega naj bi prispevale vse Jednote po nekaj centov na- mesec*, za kar bi potem vsaka Jednota imela toli¬ ko pravice, za kolikor bi vplačala za Dom. Tak Dom bi bil res mo- nument naših dobrodelnih družb na katerega bi lahko s ponosom kazali kot narod. Dom naj bi bil pod nadzorstvom več uradnikov, izvoljenih od vseh združenih Jed¬ not in moral hi hiti popolnoma ne pristranski. Ena sama Jednota te ga ile more storiti, vse skupaj pa lahko, ali se bode kedo zavzel za to dobro stvar? V naši današnji izdaji prinaša¬ mo marsikteri članek ki je vre¬ den najresnejšega premisleka za naš, v Ameriki živeči narod; vseh nasvetov ne moremo na en¬ krat sprejeti, polagoma pa lah¬ ko ; mi kot časnikarji smo vedno pripravljeni podpirati in sodelo vati z vsemi listi, ali posamezni¬ ki, ,ld so pri volji nekaj žrtvovati in se truditi za narodni napredek in narodni blagor. Rojaki vzdra¬ mimo se enkrat ip na resno delo! ‘ ~ “"""T Dne. 25. febr. zvečer »ob ,8 uri vrši se v dvorani, rojaka Anton 4- Intiharja v Gilbertu zopetno, zbo¬ rovanje ali seja, • no vovstano vi j fi¬ nega “Slov., političnega kluba”. Člani vdeležite se te seje polno¬ številno; tudi nečlani dobrodo¬ šli! — Odbor. združenja Ga■■prVi-pogled.-M-ie» seb.; prenaiediti pn -jvojeai. dasi' Posledice zanemarjenega pre hlajenja pdzna vsak. Pravočasno lrgnienje s krepkim linimentom ua kali uniči. Najpotrebnejše sredstvo v domači lekarni je to¬ rej dober liniment. Že leta sem se ■e Dr. Richterjev “Pain Expel- ler“ izkazal, da je kot tak izbo¬ ren. Sredstvo se lahko kupi v sle¬ herni lekarni v Ameriki za 25 cen tov steklenica. Človeku pa je tre¬ ba biti pozoren, da dobi pravega z varstveno znamko s sidrom. ' . ■ -■ EVELETH - . Največja zalog., Grant Ave. MANUFAKTUR NEG A BLAGA, TK/u, SKIH IN OTROČJIH OBLEil, Kl&U VSEH BRUG1H POTREB^f jhtu Posebno pozorno«] jemo Slovenkam' ^ PRIDITE IN OGLEJTE SI NAŠO IN PREPRIČAJTE SE I N .frt r # Cl pire ti so Miners National Baij f\M' liiJ’- 1 ki ^ EVELETH, MINN. •» « '0 i& , {Jaso' j^ gt C 10 ' Kapital, preostanek In delniška odgovornost $ 74 . 000.00 a j;:- Pošiljamo denar lo prodajamo oa vse strani stela, .ovili lep- ~ A) O# t obil« >ad Mi vas zavarujemo v zanesljivih družbah, Poselile nas. ul#«® 6 farme r celi in do sto s času- Malti. Matz Mesnica CHISHOLM - laselbii f TstaM'^ e 11 i dobra Zaloga syežega In suhega mesa, do bas, perutnine, rib itd. .Ufe’ države, Eeveru je« .. nedotaknjen |j a j gostim pra drevjem in P r(! l I-; močvirji in neš lo po malo so : Is m ko je ta zače. nihče zaveda: diosti zemljišča i Rojaki podpirajte, si ga rojaka! Dobro blago, nizke cene j tedaj izvažali les. j satljučju našli let rb) v sedanjem i K nekaj let pozne j ij okranjenem E i obdelovati i k hiš, ki so j m rodovitu idi v tem *irave. Toda ® veliko ozir > a i ker so mudili v sei SLOVENCI V OKOLICI VIRGINIJE, POZOE'^,. ■ Odprla se je nova M STATE BANK OF VIRGl katera se priporoča -no veliko k PLAČ® : ° STI KAKO SLEDI: Od ulog ki stoje do dva meseca po 2 od sto. Od ulog 1 do tri meseca ali več, plača po 3 od sto obres h ^ j, __ i ™ *en ZA ULOGE DENARJA OD KATEREGA PLAč®f ... ; perac ije, ^ »*uvgvuai OiXX VCO, {Ildlrtt pU O UU ' • 161 ZAVARUJE POSESTVA PROTI POŽARU, PE°^ NJE LISTKE ZA VSE PREKOMORSKE LINIJE 0 * L JA DENAR NA VSE STRANI SVETA, t;-- Rai1 Slovenci vedno dobrodošli. f T to r MANUFAKTURNA TRGOVINA, GR0CERIJSK A ' JALNA IN MESNICA av slov ' ‘Izgini H -p. SLOGAR BRATJI De . zem Ely, Minn. Maks Shapero EVELETH, MINN. 311 Grant Ave. Se priporočajo cenjenim rojakom za obilen obisk- , »ro imamo vedno raznovrstne moške in ženske °P rS ' ] valo; dobro grocerijsko blago in vedno sveže cehe in točna potrežba to je naše g^ 0, NAROČILA SE DOSTAVLJAJO RA P o!i J M K %itj 1% . »Hi 1 'h;! 1 >ti H T v Uf Največa zaloga možkih in otro¬ ških oblek, obuval, klobukov in kovčekov. PRIDITE IN POGLEJTE BLA¬ GO! — DOBRO DGŠLI! . IFIRST NATIONAL & Ghisholm - - Minn. is, h Hi; ■ Hi* Viilage Livery konjušnica Kapital $25,000. Preostanek Osebna odgovornost $5,000 ^ R Hif. J b CHISHOLM, MINN. Phone 60. Si Malti. Boriia, lastnik VOZOVI IN KOČIJE ZA VSE SLUČAJE, Obrestuje denar p o Prodaja parebrodne liste in posili 9 na sev strani. Posebno pozornost dajemo Slb ye De- 'S PRIPOROČAMO SE ZA POGREBE? Pridita in sa preprle^j^ ijfSlovenski pijomrji v Minnesoti. % % Spisal G. L. B. s % š <^ ksiravao K F br o obljudena '“'lliko puste in neobdelane, tero se polagoma naselju j e- narodi; med njimi tudi ker je to naseljeva- velikim trudom in snu piici ‘'niš >0 N država Minnesota ker ima nad bivaleev, vendar m ■no z vovalnostjo, jih lahko se da¬ rujemo prave pijomrje na ■like države. ■ slovenski pijonirji v Min¬ ili'. s() b iii v resnici slovenski ouiuji kakor Pire, ikar in drugi, ki so prišli de- ‘ ,ned divje Indijance, še leti. Za Buh, vstanoviti si mora doni, narediti hišo, klet in hlev, ter mora izčisti¬ ti in skultivirati najmanj pet a- krov zemlje. Ako kateri ne more živeti celili pet let na zemljišču,, mu država, potem, ko se je že vsta no,vil na .zemljišču, dovoli vsako leto šest mesecev dopusta, da si gre lahko kaj zaslužiti; za ta do¬ pust se pa mora položiti pisano prošnjo. Ta zemljišča se tudi lah¬ ko dobi po štirinajstmesečnem bi vanju na zemlji proti plačilu $1.25 za aker. Pred kakimi petimi leti je vla¬ da v severni Minnesoti ponudila dvanajst štirjaških inilj zemlje, katere so se poslužili tudi Sloven¬ ci. Ta zemlja se nahaja severno od mesta Virginia, Chisholm in Ilib- bing in je bila ob času odprtja od 40—60 milj oddaljena od vsake ci vilizirane naselbine. Rojake, ki so si tukaj izbrali zemljo, lahko pri¬ merjamo prvim pijonirjem ki so prodirali v divji ameriški severo- zapad, kajti to kar so pretrpeli in Nagla beseda. vse! Cesnika morem, druzega I tern srečno, in to je L »c kakor* tudi nob( j ne.” ! Pri poslednjih gospod Cesnik nil .. t g . io boko vzdihne. Drugo jutro stopi “Spoštovani gospod! !kvasno opravljena pred svoje sta Preverjeni bodite, da sem vam riše. Tudi gospod Cesnik se pii dobro želel, ko sem vam vetoval! pelje v elegantnej J ocl 'h' Naenkrat se nebo stemni m IV. Drugi dan dobi naslednje pismo: besedah Vero- Veronika kakimi petdesetimi L prišli drugi, ki so se naj- . . + + . + v . 1 tili kmetij, kajti za rudni j kar morajo se trpeti, se težko opi- .. • _ i™«, Unot; še. Čuditi se moramo vstrajnosti Mia la, ter ih imamo danes dosti, se L še ni vedelo. Naselili so se L v okolici St. Cloud, kjer velikim trudom in potrpi j e- vstanovili lepe slovenske na v Brock\vay, Albany in ,d. Zemljišča so še tačas do- ze lo nizkih cenah; veliko nce v je tudi dobilo zemljiš fetonj proti petletnemu življe kultiviranju zemlje po ta- •Homestead” postavi, so omenjene farme ene naj v celi državi in cene” pri- jogostoma do sto in petdeset jev za vsak aker zemljišča v jem času. ie slovenske naselbine v Min so se vstanovile nekako v j ie države, a dobra tretjina na severu je dolgo časa o- ikoraj nedotaknjena; obraš e bila z gostim pravim pra- iin drevjem in preprežena z ni močvirji in neštevilnimi Malo po malo so začeli se- >s in ko je ta začel izginje- ;e ni nihče zavedal kmetij- ■ednosti zemljišča iz katere- esa, dorftedaj izvažali les. Še le, ko med najbolj rodovitnih v naši dr- in raste sploh vse kar se za- jte s S cenej marsikatere družine, kako se je podala v goščo po celih 40 milj ali več in to z otroki in vsem ime tj e m; potov ali. cest ni bilo ob za¬ četku nikakih, potovati so morali po pragozdu več dni, predno so prišli do zaželjenega cilja. Na teh državnih zemljiščih se danes na¬ haja v mali okolici nad sedemde¬ set slovenskih družin in tudi ne¬ kaj Poljakov, Švedov, Ircev in družili narodnostij. Ko je država videla, da so naseljenci resne vo¬ lje, jim je. po možnosti prišla na pomoč s tem, da je začela graditi pota do njih, tudi železnica je pred par leti prišla bližje, toda še je družin, ki s6 oddaljene od 20 do 30 milj od železnice; pričaku¬ je se, da hode kmalu zgrajena no¬ va proga približno čez sredino teh naselbin, to se bode zgodilo prej ali slej ker, kakor kaže sedanji na predek teh naseljencev, bodejo kmalu imeli prometa dovolj za že leznico. Zemlja na katerej so se naselili naši rojaki je pokazala, da je iz- •lh im naključju našli leta 1885 že ‘rudo v sedanjem mestu To- ii nekaj let pozneje v dvaj- odstranjenem Ely, So ža- idarji obdelovati male vrte svojih hiš, ki so jim kmalu a f ili kako rodovitna zemlja * baja tudi v tem severnem aše države. Toda vkljub te niso veliko ozirali na to. radi tega, ker so ravnokar rudniki obračali vso pozor ase in mudili vsem boljši in INIJE, PO! i zaslužek, drugič pa tudi a L ker ravno v 7 bližini -prvih • WID/*,aaselbin v severni Minnesoti * o posebno veliko zemlje za ča >ke operacije, ker je veči- EGA Puhlice bolj skalovita in moe- 31: h. n d StO, Od® 3 od sto* 50 se teta 1891 našli zopet »pij pROl- a hladi železne rude v tako- sKE LB®* 1 ." iIesaba Range”, je na- -.rrflnje v to okolico zelo hitro tako da danes vidimo tu- e svetoče slovenske nasel- mestih Virginia, Aurora, E vele tli, Chis- ^ibbiiig, Buhi, Nashvvauk .nOflER! iraine. V bližini teh sloven- aselbin je zemlja bolj pri- tANI odošh jROCE^ jflCA zavi more pričakovati v naši državi, in raste s tako hitrostjo in do take velikosti, da je skoraj nevrjetno. Krompir, zelje, repa, korenje, pše niča, oves, lan, zelena, tomatos, koruza in več druzega se je po¬ kazalo tako nepričakovano lepo, da naseljenci z veseljem opazuje¬ jo razvoj svojih kmetij in pozab¬ ljajo na trud, ki so* ga prva leta pretrpeli. Vzelo pa bode še časa, predno se bode tukaj moglo kme¬ tovati za trg, kajti še veliko je lesa na teh zemljiščih, katerega ne bode mogoče posekati še mno¬ go let, toda tolažilo naseljencem je tudi to, da bodejo za les dobili dobre cene v zelo kratkem časn. Tudi rudarstvo na teh zemljiščih ni popolnoma izključeno, kajti zemlja leži v ravno 'istem pasu, kakor drugi rudniki “Vermilion” okraja. Dal Bog, da bi se kaj ta- cega tukaj posrečilo slovenskim naseljencem in tako poplačalo njih trud! svoje posestvo v Dolgej vasi pro¬ dati in se v mesto preseliti. Ali sedaj se bojim, da bi vam more¬ biti gosposka to storiti branila. Tu v mestu bi se vi tudi težko privadili in ne imeli bi veiieega dobička. Vaša hiša, vrt in proda- jalniea v Dolgi vasi, vse je tako lepo, da bi bilo šin da prodati. Zato vam svetu’eni, ostanite raje v Dolgej vasi. Jaz bi se tudi ne mogel več udeležiti kupčijo ; va¬ mi, kajti moje hčere se bodo omo žile in moral jim bodem doto od šteti. —- Matilda vzame grofa Tlialdorfa, Berta pa barona Steinfelda. Srečni! Ba -.'on Murberg. ’ ’ Ko se Česnik nekoliko pomiri prične premišljevati, kaj bi sedaj storil, da bi se mu ljudje ne sme¬ jali. V Podgorskem mlinu so se go dfvi vedno slovesno obhajali. Da nes je god gosp »darjev. Spodnja soba je vsa okrašena s cvetlicami o/. e- Joprijeli obdelovanja zem- |. a ' eda ' u Prvega na mal na¬ silen 0 rt zem ljo v bližini je bilo n S ? her so rudarske no s V6 * e V špekulantje hi- . -Je? 0 jarmili vse, kar je bilo 1 zfa ' bližini. Le malo Sloven 1 čas, kateri so videli 11 1^0 si tukaj nabaviti ne- 111 ih jim dandanes do milijon 6 - Nismo sicer vse- fr ivi, a nekaj le. Slovenec V ^ u hnilce, videl je samo Plačo pred seboj in nič . vda je pa tudi, ker P 1 niso bili prva leta podu- ak° S i pridojji^ Zastonj, P° navadi. j/Pr \P Na eno stvar bi pa bilo umestno opozoriti te naseljence, in to je: na boljše, družabne razmere med seboj ali z drugimi besedami po¬ za kmetijo, zatoraj so se veda.no na večjo slogo. Nikjer ni »Jaki v marsikterem mestu še toliko slovenskih družin sku¬ paj naseljenih kakor ravno tukaj, in nikjer nimajo naši rojaki na farmah boljše prilike pokazati kaj lahko dosežejo v slogi. Zapom niti je treba, da danes ako je člo¬ vek sam, je osamljen in ne more doseči, kar bi lahko dosegel, ako bi bil združen z drugimi. Na kme tijskem polju je treba združenja ravno tako, kakor na vsakem dru gem. Vodstvo celega okraja je lah ko v slovenskih rokah, ako se bo¬ de združeno postopalo in ako še možje pokažejo kos svoji nalogi. Kadar rabite zboljšanje potov, večje število šol ali družili javnih naprav, postopajte združeno in paainetno, kadar vam vaš okraj ali država da kaj javnega, dela, pazite da pridejo finance v vaše roke, dejajte potem ž njimi po¬ šteno in previdno in pridobili si bodete spoštovanje in naklonje¬ nost družili narodov ter države. Zahtevajte tudi rozširjevanje šol, pošiljajte svoje otroke v šole in vaš trud in vaše delo bode rodilo dober sad, da bodemo potem s po nosom lahko kazali na slovenske pijonirje v Minnesoti. državno bili smo zadnji, ,.0 V letuje r je lastovala država tud* 7 ,? a ! lso6e ahrov zem likn \ . jC ‘ 1,užene države ima- 0 takozvane vladine zem- č asa C Land v s ’’ katero od ča- , f . pre Pnščajo pravim na- (?o ”E' P ° l0tcri J skem «a- Neriški Fe ' Ukl ; aV loterijskem ■meeteMl” postavi je 0 160 j, i c l rzav l.ian -opravi- aom J '°- T zeml i e > toda bi- ^ 11 J 1 oelib pet let; na mizi je pogrnjen bel prt, ronika peče kolače, mlin mirno stoji in le samo potolč šumi jezno čez jez. Malo pred poludnem se pripe¬ lje gospod Česnik. Stopi z mlinar jem v posebno sobico in kmalu se prične med njima živahen govor. Vaša ponudba, gospod Čes¬ nik,” pravi čez nekaj časa mli¬ nar, “me jako časti; vendar vam ne morem odgovoriti. Pravijo, da ste se z neko baronico uže na pol zaročili, je mar odstopila? Vani je zato mlinarjevo dekle všeč po¬ stalo?” Česnik postane rudeč jeze in zavpije: Pro —,” vendar se vzdrži in mirnejše odgovori: “Svetniku bi pošlo potrpljenje, če bi tako go¬ vorjenje slišal! Da, silil me je o- nibaron, da naj pričnem z njim skupaj kupčijo v mestu in jaz sem bil v začetku tudi k temu pri pravi j en. Ali pozneje sem si pre¬ mislil. Na baronovo liči pa še nik dar mislil nisem!” Mlinar odgovori: “Če je tak-o, no potem vam rad dam svojo Ve roniko. Samo nekaj časa potrpi¬ te, saj veste, kaj je ljudska govo¬ rica! Danes pa ostanite pri nas, bodete vsaj deklico bolje spozna¬ li in ona vas.” — Pomlad je. Cvetice cveto in tu¬ di stara lipa tik podgorskega mli na puhti svojo vonjavo v zrak. V mlinu je vse veselo. Samo eu resen in žalosten obraz se je videl ondi, lepi -obraz Veronikin. Iz ljubezni do sestre, iz pokor¬ ščine do svojih starišev se je pred nekoliko tedni zaročila s Če snikom. Ob jednem se je Martin Anin ženin, povrnil in tudi An¬ ton, je postal ženin Šimnove Re¬ zike. Najprvo Se ima obhajati Ve roniena poroka. Priprave so bile velike. Gospod Česnik kupi svojej nevesti belo svilnati obleko in vrhu tega dra gocen zlat lišp z dragimi kameni okrašen. Ko darila Veroniki izro¬ či, se Veronika hladno zahvali in Ana zbadljivo pravi: “Sedaj ne nosijo takega lispa, le nazaj ga vzemite!” Česnik se razsrdi in pravi: “Neumnost! Lišp je kupljen in plačan in jaz hočem, da ga Ve ronika nosi!” Zvečer pred poroko greste se¬ stri na svoj navadni prostorček, v gozd, na klopico. “Kako bi bila jaz srečna, lju¬ ba Veronika,” prične Ana, “ko bi te le nekoliko bolj veselo vi¬ di 1 la ! Česnik je mlad in bogat in ti bodeš imenitna gospa postala, a ti ga ne ljubiš?” “Spoštujem ga in čislam, ker zvedela sem, da je jako skrben za svoje podložne in da ubogim veliko dobrega stori. Starši želi- ! jo, da ga vzamem, tebe vidim po . i” Česnik pravi: “Vrag vzemi to vreme! Kmalu prične bliskati in grme¬ ti. Blisk za bliskom šviga iz obla kov, silna ploha se vlije. Ob dese¬ tih se zjasni in zlato solnce posije na dolino podgorski mlin. Mlinar pravi: “Čas je, župnik nas že čaka.” Veronika postane bleda. Molče poda roko materi in očetu. Po¬ slednji ugleda solzo v njenem o- česu in ginjen pravi: “Bog te naj spremlja, ljuba hčerka, povsod, njegova roka te naj vodi po vseh potih t\ojega življenja!” cerkvi je bilo veliko ljudi, videti mlinarjevo V vsakdo je želel hčer. Sedaj se pripelje voz. ■ Ženin stopi iz voza in ponudi A eroniki roko. Revica je imela objokane oči in ubogo srce jej je silno bilo. Komaj je videla, kaj se krog nje godi. Ko hoče iz voza, stopi v veliko mlako, ki jo je bil dež naredil. Naenkrat je bila lepa, svilnata o- bleka oškropljena do pasa. Čes¬ nik jo krepko prime za roko in jeze rudeč zavpije: ‘Neroda! — V taki obleki ho češ z mano v cerkev!?” “Ne!” odgovori glasno Veroni ka, ”z vami ne grem v cerkev, in nikoli ne! Oškropljeno obleko vam bo moj -oče plačal in vrhu te era oni lišp. Srečni, gospod Čes¬ nik!” Pri teli besdab se obrne k svo jim staršem. Tudi Česnik gre za njo in se skuša opravičiti, toda zaman. Mii nar pravi: “Prav si imela, Veronika, že¬ nin ti je pokazal, kaj bi imela v prihodnje od njega pričakova¬ ti!” V kaki zadregi je bil Česnik, si lahko mislimo. Prične se kregati in kleti, toda v tem trenutku sto pi župnik bližje in z mlinarjem govori. Česnik se vsede s svojimi prija telji v voz in se odpelje domov. Mlinar pa stopi k svatom in jim pravi: “Stvar je končana. Vendar vas uljudno povabim, da pridete k nam na gostijo. Dobro se bode¬ mo imeli, če bo tudi gostija brez poroke!” VI. Ravno isti večer stopi Valentin salon deželnega glavarja. Naj¬ mlajša hči njegova sedi pri gla- sovirju in izvablja iz' strun čarob ne melodije, Valentin poklekne pred njo in tibo šepeče: “Emili¬ ja i” Ona ga sliši, molče mu poda belo roko in on jo goreče poljubi. Emilija!” nadaljuje Valen¬ tin, “jaz vas ljubim! Res sem u- bog človek, osoda me ni rodila milijonarja, a lepa pribodnjost mi je odprta: Svoje srce vam dam in prosim, vas, ljubite me! Le na vaši strani bom srečen. Smem li upati?” Opati ? ” odgovori Emilija. “Vsak človek smo upati. Tudi jaz upam, da boni z grofom Ho- heneckom srečno živela. Bogat je ljubi me in jaz mislim, da je za me ravno pripraven!” Valentin obledi, nobene besede ne more spregovoriti. Naposled se globoko prikloni in .tiho odide. V svojem stanovanju dobi svoje- ga prijatelja Alfreda. ‘Za božjo voljo, Valentin, kaj vpraša ga ta. “Nič! Pusti me!” “No ne pustim tehle vse mi po¬ vej!” Ko mu Valentin vse pove, pra¬ vi Alfred; ee bi ti tako ženske poznal, kot jaz poznam ! Dohodi mi le eno ki se omoži iz same ljubezni in pred njo bom pokleknil in jo obožaval Da, še celo možu, ki g a sovražijo, podajo roko ,če ima le denar in lepo ime!” VII.' Gospod Česnik ni ostal dolgo samec .Kmalu se poroči z bogato hčerjo vaškega zdravnika. Anton in Rezika, Ana in Mar¬ tin so srečni skupaj živeli in Ana je že zibala svojega prvorojenca. Veronika je živela doma pri svojih stareših in bila je mlinar¬ jev ljubljenec. Oče jo je silno lju bil. Bil je lep popoldan meseea maj- nika. Oče in Veronika gresta na polje gledat, kako kaže letina. “Kako lepo raste žito, oče, do¬ bra letina bo letos. In tudi dre¬ vesa cveto, dosti sadja bomo i- meli. ’ ’ Ta jablan je takrat tako lepo cvetela, ko je bil Valentin pri nas. Ne vem, zakaj nam nič ne. piše? Seveda, odkar je gospod postal, se ne zmeni več za nas.” Veronika molči in mlinar nada ljuje: “Ti si hotela le radi mene Čes nika vzeti in za to ljubezen sem ti še nekaj dolžan. Slikar mi je pred tednom pisal in me vprašal če mu zaihorem za to poletje ma lo sobico oddati, zopet bi“rad pri nas slikal. Jaz sem mu odpisal, da naj le pride. Govori odkritosrčno Veronika, kaj ne, slikar pride le radi tebe in ti ga imaš tudi ra¬ da?” On mi je ljub prijatelj, več ne. Tudi ima že svojo nevesto, oče!” “To me veseli! Slikar je dober človek' — toda glej! če se od vol¬ ka govori, volk pride. Gadi ne vidiš? Ondi po cesti gre; onega gospoda, ki gre z njim, pa ne po¬ znam.” S temi besedami pusti mlinar svojo ličer in hiti slikarju napro¬ ti. Veronika se zgrudi na klopico pod jablan, vsa postane bleda in Srce jej močno bije. Laliki koraki se bližajo, dekli¬ ca pokrije obraz z rokami in pre dobro znan glas jej pravi: “Me nočete pogledati, ljuba Veronika?” In ona ga pogleda V očeh se jej svetijo solze in nobene besede ne spregovori. Vendar jej bere Valentin v očeh, kajti vsede se zraven nje na klop in pravi: Nobena reč naju več ne loči, Veronika!” Ko se nekoliko pomiri a, prične ta drug drugemu pripovedovati svoje dogodke. “Dobil sem službo odvetnika v bližnjem mestu in vsak teden boš lahko videla svoje stariše in tudi gospoda oesnika, katerega si tako junaško odvrnila.” Ko prideta Valentin in Vero¬ nika k očetu, proseča ga blagoslo va, pravi mlinar: “Tako, gospod doktor Valen¬ tin bi bil rad moj sin? No, jaž šem te imel vedno rad. In ti, Vei-, ronika, si rekla,' da se nikdar ne omožiš, in sedaj? Hm, gotovo sta ra, več, let v- srcu tleča ljubezen. Bog vaju blagoslovi, otroka-mo¬ ja! Se bodeš sedaj zopet pri cer¬ kvenih vratih obrnila?” Odkrijte se pred Duluth Uni versal moko Kakovost in vrednost te moke, ostane nam še dolgo časa v spomino, ko smo že skoro na ceno iste pozabili, ■ 1 ■ Naša takozvana “VčlIOLE AVHEAT” in “GRAHAM” moka je nedosegljiva. Iz gorioziiačene Vrste moke dobi se večje hlebe. kruha m bolj okusne, kakorkoli iz katere druge. Duluth Universal mlinarska družba. Najboljša moka za kuhinjo in pecivo. RHM State Bank of Aurora Aurora - - Mirin. Opravlja vse bankarske poste. - Zavaruje poslopja. Kapital $25.000. Preostanek $3.500. !EEEE i|) First National Bank, EVELETH, MINN. Najstarejša narodna banka na Mesaba Range. KAPITAL IN PREOSTANEK $ 122 . 000.00 Pošiljamo denar v Avstrijo po najnižjih cenah. v Parobrodni listi za vse črte. Plačamo obresti po 3 od sto. =IE^3t^=iI ==r^E~ iE=]l=^ Lote! Is prsi]! Lote! V ARIZONI. Gotovo bi radi imeli svoj dom kjer ni zime, ne snega in ledu, am kjer bi si lahko pridelali vsake vrste zelišča brez da bi se ali, da bi vam siana naredila kaj škode ali pokončala pridelke, tam kjer so rudarji plačani od $3.50 do, $4.00 na dan in zunanji de- »avci po $3.00 na dan... Tak d°m si lahko zagotovite ako sedaj kupite lete V Novem mestu DOLF, Ariz ki se nahaja na zemljišču Grand Arizone Copper družbe. VELIKE LOTE, NIČ DAVKOV, NIČ OBRESTI, LAHKA ODPLAČILA, 5% CENEJE AKO PLAČATE V GOTOVINI 200 lot je sedaj na prodaj po od $150.00 do $200.00, kadar bo¬ dejo te prodane, bode cena posk čila, ne odlašajte toraj ampak kupite sedaj. Za nadaljna pojasnila se je obrniti v angleščini na: O. E. Peterson & Co. 407—8, First National Bank Biiilding.uDULUTH, MINN. ti je?” — Mož, ki govori dosti, a stori malo, podoben je plevelu na vrtu. SLOVENSKA GOSTILNA Frank Medved CHISHOLM, MINN. Phone 101. PRIPOROČA SE CENJENIM ROJAKOM V OBILEN POSET. NAJBOJŠA POSTREŽBA VSAKOVRSTNIMI PIJAČAMI. gostilničarji ELY, Mišin. Pilone 108. Priporočajo vsim Slovencem svojo na|!b©Iiš© zalogo založeno gostilno kjer se toči Iren Range Brewing Asš. pivo,pristno .vino In 'wMskey. V mnogobrojeii obisk se priporočajo. AGNICH BRATJE. Podpirajte “Narodni Vestnik” MERCHANTS & MINERS STATE BANK BPBING - MINN. Kapital $.50.000.00 Preostal ek $10.000.00. Plačujem® obresti po M J? m Dajte nam zavarovalnino in poStljaifte derar pri ras. Naše' zev' | so vedno najnižje. ■ " " • _ . - - ■.■ "" 7’ ■ ■/ ---V _ • ' v v.v../Vi. 1 1 - ■ * 1 . Li Kranjsko. Umrl je v Trzinu zasebnik g. Ivan Lo¬ žar, star 80 let. Poročil se je g. Anton Kajfež, c. kr. sod¬ nik iz Velikih Lašč z gdčno. Da¬ nico Kavčič, hčerko predsednika okrožnega sodišča v pok. in dvor nega svetnika g. Jakoba Kavčiča. Štajersko, Umrl je vVurberku vpokojeni nadučitelj Jožef Tašner, star 86 let. Sumljiva smrt. i moz, s katerimi se je sezna- 1 v mariborski kaznilnici ter se jim predstavil kot jetniški paz nik Ignac Šuc v Mariboru. Dobil je od njih 44 kron denarja in več perila, po katerega je rekel, da so ga iz kaznilnice poslali njih možje. Za te sleparije ga je ma- i iborsko sodišče obsodilo na tri mesece težke ječe. 25. m. m. je umrl nezakonski 7- mesečni otrok posestniške hčere Marije Kumer v Kotu pri Konji¬ cah zelo sumljive smrti. Več stvari je kazalo, da je otrok u mrl nasilne smrti. Odredili so sod nijsko raztelesenje otroka. V valovih Savinje iskala smrt. I\ Poročena sta bila v Tržiču dne 3. t. m. g. dr. Otokar Havlina, zdravnik, z gdč. Anico Pollak. Zahrbtni napad. V Savinjo v Celju se je vrgl blizu mostu, ki vodi v mest; mrk, zasebnica Elvira Schmi sreči sta prišla mimo takrr ijudivg ScHu in neki postrc' imenom Martin Jernevšek nesrečnico potegnila iz vo( Schmidt je že del j časa bolehal, na živčni bolezni. Reševalca sL jo spravila v bolnišnico, kjer p; je umrla. Ko je šel 3. t. m. v Ljubljani Anton Žgajnar, 201etni mesarski pomočnik iz Kramarjeve gostilne proti domu, je nenadoma pritekel za njim nek neznanec in ga su¬ nil dvakrat z nožem v hrbet. Žgajnarja so morali prepeljati v bolnico. Idrijski rudarji niso z novim normalom nič kaj zadovoljni. Mladi rudarji se vese le povišanja plače, ki tudi pri “gedingu” ostane, posebno se še pozna v slučaju bolezni ali pro¬ viziji. Rudarji z družino pa s skrbjo gledajo v prihodnjost, ko jim žito odpade. Družina s 4 o- troci je dobila žito zastonj, ki je bilo mesečno vredno v povpreč¬ nem znesku 20 K; tedaj letno 240 K. Za toliko pa po novem norma lu ne bodo na boljšem. Tekmovalno streljanje alpinskih domobranskih polkov v Ljubija ni 1912. Zaprli so v Mariboru iz ječe Wien Meustadtu pobeglega tata Jan i Jiriček. Našli so pri njem mi go tatinskega orodja. Ponesrečeni delavki. Delavki Jeri Kapel, zaposlen: pri rudniku v Trbovljah, je mec delom priletel z neke visočine ve lik “kos premoga ter jo zadel \ desno nogo, katero ji je popolno ma zdrobil. — Delavko Marijo Bišček pg je nek, tudi z visočine pritiklja joč se kamen zadel v desno noge in ji jo je zlomil. Obe ponesrečen ki so pripeljali v rudniško bolni co. Divje svinje na Spodnjem šta¬ jerskem. Meseca maja t. 1. se bode vr¬ šilo v Ljubljani tekmovalno stre. ljanje zgoraj omenjenih polkov, in sicer trije tirolski, koroški in kranjski. Od teh polkov se udele že vsi častniki, od vsa Sega polka po ena stotnija moštva in strojni oddelki in večje deputacije vseh stotnij označenih polkov. Strelja nju, ki bode trajalo 14 dni, bodo prisostvovale godbe vseh omenje nih polkov. Med tem časom se bodo vršili različni koncerti in veselice, izmed katerih bulo, ka¬ kor čujemo, dve na aorist ljub¬ ljanskih ubožcev. Dosedaj so se vršile le tekme na Tirolskem, lan sko leto v Celovcu, letos bode sprejela pa Ljubljana tekmece- strelee. Kakor že povedano, bo .‘o pa poleg koncertov razveseljeva- le občinstvo z budnicami in miro /cvi. Promet bode vsekako živa¬ hen in slovenska metropola bode z veseljem gledala naše hrabre ee lirske strelce. To tekmo pa ne bo do posetili samo omenjeni, mar¬ več tudi najvišji dostojanstveni¬ ki od nadvojvod do generalnih majorjov, kar bode za naše mesto •sekaj izredno pomembnega in la¬ skavega. Iz Laškega trga. Zadnje dni se je klatilo v gorovju okrog Lo¬ ke pri Zidanem mostu več divjih svinj. Posestnik Franc Cesar Poloni je dne 1. t. m., ustrelil di¬ vjo svinjo, ki je tehtala 105 kg, posestnik Valentin Beršnak v Po dožieah pa svinjo, ki je tehtala 78 kilogramov. Obe svinji so po¬ slali čez Zidan most v Gradec. ča neki neznanec s puško na rav¬ natelja dalmatinskih železic Os¬ karja Knttnferja. Oaaai je več strelov, ki so večinoma vsi zadeli in ima Krittner več smrtnonevar¬ nih ran. Odpeljali so ga v sanato rij v Split. Njegovo stanje je skoraj brezupno. Koroško. 401etnica stavca. V Celovcu praznoval je 10. fe¬ bruarja 401etnico kot stavec v Mohorjevi tiskarni gosp. Ivan Teršelič. Umrl ' dne 4. februarja po kratki, m’ i >i bolezni vrl slovenski mož. go- ;1 ni čar in posestnik v Libeliče 1 g. Franc Šlebnik, star 53 let. Ko rtgovee z lesom in po svoji dru- i bnosti je bil znan daleč koli. nao Elektrarno r da tovarnar V. Goli na Meži za 8 "odoji Dravograd in okolico Delo bo baje kmalu končano. Tu d napredek. Novi list v Pulju. Tu bo začel v kratkem izhajati nov radikalni laški list “II Pen- Tu prinašamo imena rojakov, « imajo po Mesaba okolici svoje trgovine. Kupujte potrebščine pri njih: siere Streljal, pa nič zadel. Jožef Pahor, doma iz Kranja, mehanik, zdaj v Trstu, je streljal na svojo ženo Ernestino, ker mu je očitala nezvestobo, a je ni za¬ del. Bil je aretiran. Eveleth. Gostilne: Geo Kotze, Frani Stebalj, Jos. Francel. Math. Miro- slavich, Math. Primožich, John \enich. Maks Volčanšek. Takoj Ahčin, Anton Fritz, Anton Lenič, Mesnica in grocerija: Geo Brine, Peter Junice, Frank Šebat Zalar in Co. Stavka mestnih puljskih de¬ lavcev Koroški deželni zbor. Zbornica se je pred kratkim 1 avila z raznimi predlogi glede s memembe lovskega zakona, gle¬ de osuševanja močvirja in raznih odnih regulacijskih načrtov in s se dovolile v to svrho raznn podpore. Pri vprašanju o agrar rih operacijah se je vnela ostre debata glede agrarnih komisar¬ jev. se je končala s popolnim uspt hom. Delavcem so se zvišale pl; če za 60 do 80 h na dan. Razui tega imajo delavci pravico od tri do šestdnevnega dopusta vsak 1 ;to s popolno dnevno plačo, s-učaju bolezni doplača mestu občina skozi šest tednov boi niš mu prispevku toliko, da doseži isti dnevno plačo. V smrtnih slu ajih dobijo vdove onih delavc kateri so imeli že deset let mes ne službe, 100 kron za pogrebu stroške. To so najvažnejše točk- pogojev, pod katerimi se je zače zopet redno delo. Kamorašk, ecina z dr. Varetonom na čelu se je delavskim zahtevani le tež ko udala, toda ni jej preostaja! drugega. Raz socialnodemokrat ske hiše je vihrala v znak zrna nad laško-liberalno kamoro ve' ka rdeča zastava. lo Nesreči. X pivovarni Hirt v Brezah, je pri instalaciji nekega stroja za¬ šel nadiiiženir med jermenje in dobil težke poškodbe. Če bi ne bil strojnik stroja takoj ustavil, bi bilo ponesrečenca popolnoma zmečkalo. V Volšperku je prišel pri pre¬ mikanju vlakov 271etni železni¬ čar Rudolf Knap med odbijača dveh vozov. Strla sta mu prša, in je bil Knap na mestu mrtev. Iz Vojnika pri Celju. Neka žena je pretečene dni zgubila na državni cesti tik Vojnika vrečice s 100 kronami denarja v papirju Mimoidočim se ni zazdelo vredno stvar pobrati; nekdo jo je še celo čevljem preobrnil, a pustil na mestu, mislec, da je prazna. Ko je žena šele drugi dan v velikih skrbeh iskala zgubljeni denar, se je spomnil vitanjski postiljon, da je videl nekaj takega na cesti, na kar sta šla z ženo iskat ter našla vrečico in denar še nedotaknjen. Volitev župana v Škofji Loki. Za župana je bil 5. t. m., so glasno izvoljen Jos. Guzelj, po- “d v . za podžupana Josip Haf¬ ner, svetnik trgovske zbornice, za svetovalce dr. Ivan Hubad, o- krožni zdravnik, Jamnik Andrej posestnik in Molinaro Angelo, po ">s + nik. Gradnja belokranjske železnice Pravi čudež. Ko so pokopovali v Beljaku nad sprevodnika drž. železnic Jakoba Zabernika se je vlomila ob grobu položena deska, na kateri je stal nosač Robin in pomagal spustiti irsto v jamo. Robin je padel v grob in prav malo je manjkalo da ni zdrsnila krsta za njim in padla nanj. Ženitovanjski slepar. Iz Žetal pri Rogatcu 371etni Anton Jerič iz Žetal je navedel, da je natakar v neki gostilni, v resnici pa je njegov poklic neva¬ ren tuji lastnini ter je bil vsled tatvine že večkrat kaznovan. 15. oktobra m. 1. je bil izpuščen iz moške kaznilnice v Mariboru, kjer je presedel dve leti zaradi tatvine. Se tisti dan, ko je bil iz¬ puščen iz kaznilnice, se je napo til k ženi nekega Janeza Ganzei v Žetalah pri Rogatcu, ker je bil njen mož istočasno zaprt v preb kavi zaradi napeljavanja k urno z zastrupi jen jem. Predstavi' Dne 1. tm. umoril je v Izoli 22 letni Janez Marčič svojega last¬ nega očeta Ivana. Drugi dan so ga že aretirali. ru je definitivno odločena. Trasaeni oddelek v Novem mestu preneha biti kot tak in se izpremeni v vodstvo železniške gradnje. Po¬ nudnikov je baje mnogo. Dela se oddajo do 15. marca t. 1. Belo¬ kranjska železnica bo imela sle¬ deče postaje: 1. Kandija, 2. Bir- čna vas, 3. Uršna sela-Toplice, 4. Rožni dol-Pribišje, 5. Semič, 6. Črnomelj, 7. Gradec in 8. Metli¬ ka. — Pest dobrega premisleka je y]y-v fey?, - buSolj SolsIljtJj ■ .. . se je ženi kot jetniški paznik ter kmalu začel snubiti njeno hčer ko, ki je bila s tem popolnoma za dovoljna. Izvabil je tudi od Gan zerjeve žene 150 K denarja rekoč da ga potrebuje za nakup pohi štva. Nato pa je zginil. Kmalu je prišel v Maribor ter se tam pred stavil neki kavarnarici za bogate ga kmečkega sina iz Rogatca ter zaprosil za roko njene hčere. Tu¬ di ta mu je šla na limance. Rekel ji je, da je kupil nekega konja in da potrebuje 220 kron, da jih bo dal za nadavek posestniku konja a slučajno nima denarja pri sebi Ona mu je res dala 220 kron. Na to se je zapotil k soprogam žara di’-‘0!av&e cospjiki^” T&imva. hiša z loto v mestu KEEWATIN MINN. na Mesaba Range. Ilir stoji na najlepšem trgovske prostoru v mestu na oglu. V nje se nahaja že več let gostilna, re stavraeija in brivnica. Proda jšfe pod jako umestnim pogoji. Pojasnila daje lastnik: JOS. SCHARABON, 415 W. Mich. St. Duluth, Min: Nezgoda pri pogrebu. Primorsko. Sin umoril očeta. Zopet smrtna nesreča na želez¬ nici. Pri Herpeljah je padel železni¬ čar Anton Švare z voza in kolesa so nesrečnežu popolnoma odtrga la nogo pod kolenom. Pri padcu je dobil močan udarec na desno sence, kar je gotovo povzročilo tudi takojšnjo smrt. Splavljenje drugega avstrijskega dreadnaughta. Drugi avstrijski dreadnought bo spuščen v morje dne 23. mar ca v ladjedelnici pri sv. Roku pri Trstu. Slavnosti bo prisostvoval orestokmaslednik nadvojvoda Franc Ferdinand. V sedmih urah z Dunaja v Trst, Iz Modlinga poročajo, da se je poizkus z novim brzovlakom, ima železniški stroj in samo dva voza dobro obnesel. S tem brzo vlakom se bo mogoče , pripeljati z Dunaja v Trst v sedmih urah Atentat na ravnatelja dalmatin skih železnic, - E-Euiuii* jertistrelll 32 s. Na prodaj je. Kje je ANTON MURGELJ, po domač Slak”. Star je okoli 34 let i doma iz vasi Jablana, blizu Mir ne peči na Dolenjskem. Biva Ameriki že približno 5 let. T e 1910 delala sva s kun ni rm E thu, pozneje pa v Kanadi. Vsled posebnih novic bi rac zvedel za naslov njegov prijatelj JOHN KOVAČIČ 3006 W. 3th St. Duluth, Minn Pozor rojaki! ska podjetja. arab 415. West Michigan St. DUUm, BLIZO UNION POSTAJE Kadar pridete v Duluth posatite me. z a& vam izvrstno postrežbo v moji Pošilja denar v staro domovino po tvrdki Franh. liste, ’ m Brivec: Frank Lošin. Krojač: Jakob Ambrožič. Manufakturna trgovina: A M Murnik. Gilbert. Gostilne: John Mustar Anton Erčul, Anton Intihar h n Francelj, Marko Matekovič Tohn Praznik, Joe.Brula. Mesnica: Lapp bratje. Železnina: Mantel in Kukar Jakob Virant, John Shutte. • oprava; Mi' Grocerija Kraker. in Slaščičarna: Anton Brodnik Zlatnina: Joe Čimžar Aurora. Gostilne: Joe Virant, Ga. Kovač John Kostelc, Anton Skubic. Mesnica: Geršič-Grahek Pineville. Železnina in Sever. grocerija: Mar Chisholm. Gostilne.: John Kuzma, Fr. Me ved, Lovrenc Kovach, John Br č. Tohn Čampa Grocerija- John Bartol; akša. Mesnica: Math Mačeh- Lovšin in Co., Gornik in Co. •taščicama' Jaku rank Jurekovič. itu Gostilne: Kromar. Hibbing. John Pouše, Ant Buhi. John Spolar. Fra; Gostilne: Perhaj. Mesnica in Grocerija feš in Co. M. Kaj .Ely. Gostilne: Frank Virant, Johi Gouže, Joe Seliškar, Joe Skal; Ga. Medved, John Plut, Marti Skala, Agnich bratje, Math. Ka; Slov. politični klub v Chišhol mu, Mimi. vabi vse one rojake iz Chisholma in okolice za pristop, kateri namaravajo postati ameri¬ ški državljani; to je, ako hočejo zadobiti prve ali druge papirje. Zglasite se tozadevno vsak čas pri predsedniku kluba: JAKOB J. ŠTUKELJ, trgovina s slaščicami poleg slo¬ venske cerkve. CHISHOLM, MINN. ■“-■V?, 'M* »! ,1;« ■3BBE Anton Zalar Martin Shukle Ch. Ko„ Anton Zalar & Co. EVELETH, 503 Grant Ave. Priporoča novo otvorjeno trgovino grocerijskega blaga, kakor tudi mes n i n> s svežim In suhim mesom, perutnino in domače i, Kupujte potrebščine pri nas in mi vas'za%o%o J*’ $ fil * *■„#> „e< to d» br° ve dn° # IH . jiil .... -■ :jh obl )ZI %+* Vt • katero Duluth Bratini & Malliijr Duluth, Minn. i zna 110 - svojem d8 kot tak 110 rfravi *j stor one, b P r ne p prosijo njef Vari najboljšo in rojakom dobro znan v steklenicah pod imenom „REX :: tudi pivo v sodekil FRANK TRAMPUŠU pravitelj za Mesaba Range. Virginia. I I G. Dfc Trgovina s žganjem in likerji na i 874 ISLAND AVENUE, Milvvaukee, Wis. cap e priporoča slovenskim gostilničar jem za finejšega zganja, brinovca tropinovca in sli'( Cene solidne, postrežba zajamčen 1 Grocerija: Žlogar bratje, J. Ko val in sin. _ Več ; WJ- jjto velika ka linjih dveh mnljišč v Flori družbe ki so pot« jih agentov in prodale mnogo' Ijive vrednosti; da je bilo velil pokritega ih je i jem in vodo 'do bok Naposled j ljudi reč izvedeti o fesih trditev gl t*. vprašali So ( fddelek v Wksl) “poročila; vpi kko, dft se jc t oddelek zavzel : k* Ne inženir, dat zemljo, Na iejo. Narav Skava m bila , 80 se hale n Podkupiti d«liza glavni £’ ¥ ugodi inženir ni > so. ba, uradi :a v a “.ga ‘w agledal o l |! Manufakturno blago: Pete Bezek. Brivec: Frank Čerček. Krojači: Joe Schweiger, Johi Teran, Math Spreitzer. Kavo in čaj: Frank Erčul. Čevlji in obuvala: John Gra¬ hek. Bogata zaloga kalifornijskih vin in ogrskega JJJtafcj ti • ni • %> . U( ‘v vma Rostopsm. Tower. M. Pogorelc trgovina zlatnine in znakov vsih slovenskih Jednot in Zvez po primernih cenah. 29. E. Madison Street Room 1114. Chicago, lil. Gostilne: Jakob Skala, Mott. Mihelič. ‘■'evljar: John Meierle. Krojač: Joe Stonič. Mesnica: Ant. Gornik. T Zer «lj H v i r 'lakov JSe bili s So ki VS: L* t m. ;« bolj Ko> il > N ^ M Virginia. Gostilne: Joe Spreitzer, Frank Trampuš. Duluth. Gostilne: Jos. Sharabon, Jako! Stubler. Elija Ratkovič, Marko Dančilovič. Ncw Duluth. Gostilne: Pretnar in Skala. McKinley. Gostilne: Joe Ahlin, Toni ško¬ da, Geo Gorše. Pride kmalu v Minnesoto, ter obišče rojake s svojim blagom. Če smo po pomoti izpustil kako slovensko podjetje, prosi¬ mo, da nam - lastnik .prijavi, da 1 k. ‘SSi Minnesotske vesti. DULUTH. zemljišča, kjer bode zgradila več tovarn v. vrednosti $10,000.000, samo v teh tovarnah bode zaposle nih od 15—18 tisoč delavcev. Tu¬ di American Loeomotive družba namerava slediti gorioznaeenl The Ameriacn Bridge Co. plača la je lansko leto $1,0C ).000 samo za zgradbo hiš svojim delavcem. Pri njej je 3000 mož uposlenih. Do sedaj znaša skupno število delavcev po železnih tovarnah 28,000; tekom dveh let, bode se pa to število zvikšalo na 115.000 delaveev; samo tovarne znanega Jeklenega trusta” bodo plače vale do $4,000.000 mesečne plače svojim uslužbencem. i, _ Dobro znani “obližni” zdra viiik (Plaster doctor) John Till v New Richmond, Wis. ima te dni* veliko obtožbo v rokah; to žita namreč dva pacijenta iz St Paula, Mirin, in sicer za $60,- 000 vsak. .... Doctor Till je po vsem severo- zapadu dobro znan kot “obližni zdravnik” on namreč trdi da lah ko ozdravi vsako "bolezen edino le z obliži (plasters) dovoljenja nima za zdravilstvo, zatoraj tudi ne sme nič računati svojim paci- jentom; toda vkljub temu-je do¬ bro uspeval, kajti vsak bolnik mu je vedno dobro plačal, dasi- ravno ni zahteval nič. Tožitelji iz St. Paula navajajo v -svojih' obtožbaji; ;tla je;“Doc- tor” Tdl rabil strupena sredstva v svojih obližih, ki so potem pov¬ zročila velike dolgotrajne mehur je in rane. Tudi Slovencev se je veliko zdravilo pri tem' vseved¬ na kot tak ne' nastopa; pač pa da sploh kateremu- kaj pomagalo, nam ni znano. V svojem zagovoru je ‘doktor’ Till izjavil, da res ni zdravnik in da kot tak ne nastpja, pač pa da zdravi zastonj po svoji metodi vse one, ki pridejo k njemu in ga prosijo njegove pomoči. USI iiil P E, is, zait _Več rojakom je že znano, kako velika kampanja je bila v zadnjih dveh letih za prodajo zemljišč v Floridi, osnovale so se razne družbe z velikim kapita¬ lom ki so potem s pomočjo svo¬ jih agentov in velike reklame, prodale mnogo 1 ' zemljišča dvom¬ ljive vrednosti; da, dognalo se je da je bilo veliko tega zemljišča pokritega ih je še sedaj z močvir jem in vodo do 14 čevljev globo- boko. Naposled se je vendar do¬ bilo nekaj ljudi ki so hoteli malo več izvedeti o resničnosti druž¬ benih trditev glede tega zemljiš¬ ča, vprašali so celo poljedelski oddelek v MThshingtonu za urad¬ na poročila; vprašanj je bilo to¬ liko, dh se je omenjeni državni oddelek zavzel zato in je poslal tri svoje inženirje v Florido pre¬ gledat zemljo, ki jo te družbe prodajejo. Naravno je, da ta pre iskava ni bila povšeč družbam, ker so se bale resnice. Skušali so toraj podkupiti inženirje da bi iz dali za nje ugoden report; ker pa glavni inženir ni hotel tega stori- j ti, skušali so- baje podkupiti celo najvišjega uradnika poljedjelske Odkar se je pričelo graditi me seča aprila 1. 1906 v Gary razne tovarne, plačalo se je za gradbo istih vsakih 20 dni jeden milijon dol. Število skupnega prebival¬ stva znaša sedaj 30,000; lahko bi isto znašalo že 75,000 če bi bilo zadosti stanovanj za delavce. Po zatrdilu veščaka Melaya bode pa naš takozvani “Steel Plant” blizu Dulutha v kratkem času še Gary prekosil, kajti že dosedaj ji tukaj zgrajenih več tovarn po najbolj modernem sistemu. Tudi rudo se bode dobivalo tukaj lah¬ ko ceneje, ker se isto koplje le približno 100 milj oddaljenih ro¬ vih na Range, ki so naj večji rud¬ niki na svetu in je dela še za par sto let. "V” “V- ’■ "'.viši • ;v . . Vseh tovarn bode pri nas 86. Vse kaže na to da bode postala naša Minnesota ne le samo najve cja centrala za produkcijo želez¬ ne rude, temuč bode imela tuui ukaj največjo jeklarno z najve- čjim številom delavcev na svetu. V našem uredništvu so se j zgla rili: Geo. Štefanič, ki je bival slednji Čas v Arizoni, podal se "je zopet na Mesaba Range; Anton Kočevar iz Ely in Lor. Kovač iz Chisholma; Mike Bižal in Frank Lovšin iziHibbinga, Slednja dva nudila sta se v Duluthu kupčij- skim potom, ker mislita te dni o- tvoriti v Hibbingu novo grocerij- >ko prodajalno, in mesnico. a h J ga oddelka v Washingtonu, in * bdi se žalibože, da poročilo, ki so ga priredili ti inženirji ni ni¬ koli zagledalo belega dneva; na¬ sprotno pa so bili odslovljeni oni ! inženirji iz državne službe. Stvar j je prišla sedaj tako dkleč da se v kon S resu zahteva najstrožja pre iskava poljedeljskega odelka in omenjenih zemljiških družb. Tudi v Minnesoti je več naših rojakov ki so kupili to zemljo in so bili svoječa'sno kaj navdušeni z a floridska zemljišča. Nakup zemljišča je sicer priporočljiv Povsod toda pri tem sc mora ra v "d zelo previdno. Mi se bojimo v bolj južnih državah ni.pod- n ebje ugodno za slovenski narod, q je vajen bolj zmernega podne- dT posebno ni priporočljivo ku | Povati v taki daljavi, da je člo- ; 'eku težko iti zemljo pogledat o- || sobno. Veliko je še zemlje, jako dobre zemlje v centralnih drža- I 'ab, ki se lahko dobi po primer¬ jav n 'b cenah in katero se lahko o- ,6 I ‘deda predno se kupi. Priporoča mo t -°raj rojakom, da naj bode- 1° previdni pri nakupu svojih “■nljišč. j Da bodo imeli c. čitatelji sa 1 m ° površen upogled o delovanju | ' 'prometu do sedaj na-jvečj'* cen : ra e za produkcijo kovinskih iz¬ delkov, ki se Iui haja v G; m-enro s temi vrstumrni navesti nek «J točk. posnetih iz, poročila Rs eaka Wtn. 0’Maiaya, ki sc je le dm mudil tokaj v Duluthu. azne ondotne družbe delajo Hk?n ^ s .P 0 ^;paro. Znana ve - - ” al( l'vmova tvobnica lokoma ■Mach Philadelphii kupila j 1 • kr atki m v Gary 410 akrov AtJRORA. — Tukaj se nam bližajo mest¬ ne in okrajne volitve za katere i- tnamo skoraj za vsak urad po več kandidatov. Za urad eprajnega blagajnika (Toivnship Treasurer kandidira tudi naš rojak g. John C. Brozich, brat splošno znanega Geo. L. Brozich-a tajnika J. S. K. Jednote. G. Brozich je sedaj vpo- sljen kot knjigovodja pri Pitt Iron Mining Co. na Miller rudni¬ ku, kjer je veliko naših rojakov zaposlenih; ker je dobro poznan in čislan med našimi rojaki in tu jiini narodnostmi, je pričakovati, da bode vspešen pri volitvah. Bo jaki, kadar pride dan volitve, vsi ki imate volilne pravice, prisko¬ čite na pomoč svojemu rojaku. S tem pokažemo, da se tudi mi zani mamo za politiko in se spoštuje¬ mo med seboj. Ako to storimo, pridobimo si več vpliva in spošto¬ vanja od druzih strani, kajti vsi napredni narodi vedo, da kdor noče sam sebe, oziroma sam svo¬ jega naroda podpirati, tudi ne zasluži, da.bi ga kedo drugi pod¬ piral. Pri nas imamo precejšnje število slovenskih volilcev zato¬ raj je upati da bodejo vsi storili svojo narodno dolžnost. spraviti. Nameravana železnica bode podvojila ceno teh zemljišč in marsikateremu Slovencu, ki se mučno trudi sedaj za svoj ob¬ stanek, hode dana lepša prilika ža bodočnost. Železnica bode šla menda iz Virginie, Chisholma ali Hibbiuga, natančno še ni poroča- no iz katerega mesta, in peljala bode skozi Bear; RiVer po meji St. Louis, ltasca in Koochiching County, ravno skozi sredino slo¬ venske naselbine in naprej do me sta Beaudette ob kanadski meji. la železnica bode odprla eno naj- rodovitnejših dolin v severni Min nesoti, kjer ni le zemlja samo ro¬ dovitna, temuč kjer se nahaja tu di veliko tržnega lesa posebno pa lesa za papir (pulp wood) kateri se bode kmalu drago plačal, kajti največje papirnate tvorni- ce v tej deželi se sedaj gradijo v International Falls, Minn. samo kakih 30 milj od te naselbine, in ker vemo da bi prinesla veliko blagra našim rojakom; sploh pa vse kaže, da se bode vresnieila ta vesela vest, ker tako dobre po¬ krajine gotovo nebodejo železni¬ ške, družbe prezrle. Dal Bog da bi se kmalu poplačal trud našim minnesotskih pijonirjev. CHISHOLM. — Upravnik Doric Theatre (gledišča) nam javlja, da se v, njegovem gledišču predstavljajo najbolj izbrane premikajoče sli¬ ke in druge predstave katere so poučne in zabavne. Zatoraj se priporoča svojini rojakom v obi¬ len poset. Malo zabave po truda- polnern delu je vsakemu priporo¬ čljivo. — Vsi .člani Jugoslovanskega političnega kluba se uljudno va¬ bijo k seji, katera se vrši v nede ljo dne 3. marca t. 1. popoldne ob 2 uri V Lor. Kovačevi dvorani. Istotako se vabijo tudi oni roja¬ ki, ki "imajo 1 'že prve papirje iri želijo postati ameriški državljani V)sak rojak dobil bode še le novo- izšlo knjižico o naturalizaciji, v slovenskem in angleškem jeziku, s poljudno razlago naših dežel¬ nih zakonov in odgovore na sod¬ nikova vprašanja pri podelitvi velikega papirja. V korist vsacega posameznika bode, akebse pridruži našemu ltlu bu, da na ta način združeni poka žemo javnosti ali tujqem, da zna mo tudi mi ceniti pomen držav¬ ljanstva in ugled; istotako, da se bodemo tudi mi pri bodočih vo litvah zavzeli prilik in pravic, do katerih smo kot državljani opra¬ vičeni. Zatoraj kličemo še enkrat vsi na krov ali na zborovanje dne 3. marca v Kovačevo dvorano. Odbor. — Dne 19. tm. poročili so se v naši župni cerkvi kar štirje slov. pari in sicer: Rojak Frank Mla¬ kar z gdč. Cecilijo Pinčar, An¬ drej Ružič iz Mullan, Idaho, da¬ lje Josip Sebal, Jurij Bizanič. Za¬ dnji trije označeni izbrali so si tudi iz našega mesta svoje neve¬ ste. Poročil jih je domači župnik Rev. Šifrer. Bilo srečno! Op. ured. Glasom brzojavne ve sti tuk. Heralda nismo mogli do¬ biti imen vseh nevest. G m m & za to veselico. ' Po primernem nagovoru g, Geo. L. Brozicha v katerem je povdarjal pomen tacih priredi¬ tev je prav mojstersko nastopil g. Frank M. Delaeh v šaljivem kupletu kot ‘Zavberjev France’. Njegovo proizvajanje je izvabilo splošno odobravanje. V kupletu “Trije beraški godci’' so nasto¬ pili gg. Ivan Boljka, M. Delaeh in Matija Rom, vsi trije so po hvalno izvršili svoje uloge in na redili jako dober utis na občin¬ stvo. Možki in mešani zbor se ji tudi fino obnesel; s posebnim ve¬ seljem smo opazovali pri tej ve¬ selici zanimanje mlajšega elemen ta ali mladih slovenskih deklet in mladeničev, kar kaže da še ljubijo milo nam slovenščino. Vsa čast jim, le tako naprej! Prav prijetno smo pa bili izne nadeni z šaljivo predpustno pes¬ mijo ali kupletom, ki ga je za to priliko zložil g. Ivan Zupan, ured nik “Nar. Vest.” iz Dulutha. Ku- plet je pel g Frank M. Delaeh in se je prav mojstersko obnesel. G. Zupanu se je za to pesem izrekla javna zahvala in želja, da bi se še rnčkrat oglasil. G. Zupan nam je poslal še drugo lepo pesem “Po¬ klon Minnesoti” katera je pa žal prepozno prišla v roke da bi se mogla vporabiti pri omenjeni ve¬ selici, zatoraj jo tukaj priobčuje¬ mo in še enkrat izrekamo srčno hvalo g. Zupanu. rte srtm -tfatmithr vri^ nikomur pripetila. Dly, Minn. 20 feb. 1912. John Preširen. Dl| c 1 1 . tm. obiskala je štork¬ lja znano družino Frank Erčula; prmesla ji j e za l 0 hčerko. Rojak icu je star komaj 30 let, pa je ze srečen oče sedmerih otrok. Ko i znal bivši naš pl-eds. Roosevelt zanj, bi ga. gotovo pohvalil. Iskre ne čestitke očetu in materi! Une 17. tm. poročila sta se v tuk. cerkvi sv. Antona rojak P. Mohar z rojakinjo Ano Plutli. Obilno sreče v novem stanu! ■-0-—-— EVELETH. Sodnik je kaznoval John Udniča in Mike Boscovicha na $13.50 globe, ker sta nevsmiljeno podila in pretepavala nekega na jetega konja. - Polic, poveljnik aretoval je v torek 15 letnega P. Waukman, je ulomil in okral trgovino Mesaba Cash Groeerv” zadnjo nedeljo, potem je pa ves prepla¬ šen bos in raztrgan taval okoli po snegu. Svoje dejanje je priz¬ nal. Mladega uzmoviea spravili bodo sedaj za več let v prisilno delavnico, kjer je že imel čast bi¬ vati. ki Ce potrebujete odvetnika v Itakosaikoli zadevi, posebno za odškodnino pri ponesrecenj« v rudnikih, obrnite se na Josipa Nlantel Znauo je, da je pomagal rojakom ze veliko, posebno P* i zahtevkih odškodnin, c- Kupuje in prodaja tudi zemljišča in poslopja. Dobili ga bodete na sledeči naslov: JOSIP MAN1EL, Basa GILBERT, lin. Plione 30. Thone 66. Priporočilo. -o- — Tukaj se mudi pri našem župniku grko-katoliški duhoven Rev. Vlad. Petrovisky iz Chica- ge. Vršili se bode več dni cerkve¬ ni obredi faranov iz okolice, ka¬ kor Sparte, Eveletha, Virginie in n , , . . - , . . v. Hibbinga. Tu je okoli 40 grko- lukaj se je začelo jatozi- ^lielvov, ki so do sedaj zaha¬ jali v; našo slov. cerkev. BEAR RIVER, MINN. vahno gibanje glede nove želez¬ nice, ki se baje kmalu namerava zgraditi iz našega mesta proti se- verozapadu, ako se nam to po¬ sreči, kar pa imamo skoraj zago¬ tovljeno, tedaj bodejo to železni co z veseljem pozdraviti vsi naši novi slov. naseljenci ki se sedaj nahajajo severno od tukaj. Po vsej severni Minnesoti je znano, da ti naseljenci jako potrebujejo to železnico, kajti veliko iz med teh živi sedaj od 5 do 25 milj od daljeno od železnice. Zemlja je ondi rodovitna da skoraj vse ob¬ rodi kar se vseje, farmerji ne mo¬ rejo pa svojih pridelkov na trg ELV. — Zadnjo nedeljo zvečer smo tukaj uživali nekaj predpustne¬ ga veselja. Naš “Cerkveni od¬ bor” je namreč priredil predpust no veselico, ki je pa bila po svoji obliki tudi cerkveni “Fair”. Veš vspored se je vršil v jako lepem redu, za kar gre v prvi vrsti za¬ hvala cerkvenemu odboru, poseb no pa še' organistu g. Ivanu Bolj- katu, ki je neutrudljivo deloval Poklon Minnesoti. Bodi zdrava, ti država Nova naša, ljuba vsem; Ti nam krušna očetnjava, Klicati te tako smem. Daleč’ 'znane so krasote Tvoje in narave dar; Zaman iskal Minnesote, Bi drugje ji našel par. Se po gostem tu šumovju, Skriva plaha srna še, V rekah, jezerih,: vodovju Pa postrvi, ribice. Lepe širne tu poljane, Kmetič orje naš vesel, Kaj sveta so mar mu rane? — Jesen pride, — in bo žel, Tu prebiva rod naš čili, Tu prebiva naš rudar; V rov poklic ga delo sili; — Ga spoštuje gospodar. • So številne naselbine,’ Trgi, mesta in vasi ; Tu slovenske najdeš sine, Jezik naš se tu glasi. “Zvezda naša ti Severa”, Ti nam kaži pravo pot: Up, ljubezen da in vera, Čuva rod naš, — brani zmot. Po tem vsporedu se je razvila prosta zabava z raznim srečka- njem, šaljivo loterijo in navadno dražbo. Občinstva je bilo mnogo, le žal da je bila stara cerkvena dvorana premala. Dobro bi bilo misliti na boljšo dvorano, v kate rej se bi zamoglo še z večjim vspe hom kaj tacega prirediti in po streči vsem faranom, ki se zani¬ majo za take stvari. Veselica se .je finančno dobro obnesla in je veliko pripomogla cerkveni bla¬ gajni, kar je pa še večje vredno¬ sti je to, da je upati, da se je po¬ tom te veselice zopet oživila fara in povrnila ona sloga, katero smo že par let zelo pogrešali. Pripo- čljivo bi bilo sedaj, da bi se še večkrat kaj tacega priredilo k: nam služi v duševno in telesno rt zvedrilo. Zalivala. Te potom se najtopljeje zaliva ljujem prvič, novim in starim u- radnijkom K.' S. K. Jednote, ze prejeto smrtnino po. moji pokojni soprogi, drugič pa tudi gg. Leo. Kukarju, Frank Trampushu in Geo. L. Brozichu, ki so se blago hotno potegnili za moje pravice na zadnjem glavnem zborovanju in delovali, da sem prejel omenje no smrtninb, ki mi je bila vsled nesporazumi jena več let zadrža¬ na. Hvaležen sem, da se je zade¬ va ugodno rešila, za kar sem bil popolnoma opravičen; pomoč mi je velika kajti nujno sem iste po treboval. ’ Toraj izrekam še en¬ krat zahvalo vsem in željo, da hi Pri nakupovanju stavbenega zemljišča, zemlje za farme, paro- brodnih listkov in pri pošiljanju denarja v staro domovino obrnite se zaupno ali pišite na: FRANK E. SKARP, Box 426, Virginia, Minn. Pisarna: 101 Mesaba Ave. Phone 467. NAŠI ZASTOPNIKI. FIRST NATIONAL DULUTH - minn. Tukaj podajamo imena naših' zastopnikov, ki so pooblaščeni pobirati naročnino in oglase za naš list. Vse toplo priporočamo 1 cenjenim rojakom za obilo na-: klonjenost. Prosimo pa tudi po¬ djetne rojake v naselbinah, ko¬ der še nimama zastopnikov da se javijo za zastopništvo našega li¬ sta. - List ‘‘Narodni Vestnik” posta ja čedalje bolj priljubljen med našimi rojaki, kar nam spričuje lepo število novih naročnikov, ki jih skoraj vsak dan dobivamo. List bode vedno skušal častno re šavati svojo nalogo in skrbel bo¬ de za vsestranske interese sloven skega delavca v Ameriki; niti jedna slovenska hiša ga ne bi smela pogrešati. Zastopniki so: Za Oregon City, Oreg.: Josip Kestnar. Za Littlefalls, N. Y.: Frank Gre¬ gorka. Za Mohawk, Mich. in oklico: Anton Schweiger. Za East Helena, Mont.: Frank Suhadolnik. Za Biwabik, Minn.: Jakob Delak. Za Ely, Minn.: math. L. Kapsh. Za Eveleth, Minn.: John B. Sirirekar. Za Chisbolm, Minn.: John Stupi¬ ca. Za Gilbert in okolico: Louis "Ve¬ sel. Za Greaney, Minn.: Josef Smuk. Za Virginia, Minn.: Math. Ko¬ stanjšek. Za Aurora, Minn.: Louis Petelin. Za Rauch, Minn.: George Bro¬ zich. Za So. Chicago, 111.: Anthony Motz. Za Chicago, 111.: Joseph Blisch. Za Waukegan in North Chicago, 111.: Paul Bartel. Za Conemaugh, Pa. in okolico: John Brezovic. Za Claridge, Pa.: John Mlakar. Za Primero, Colo.: Michael Kri¬ vec. Za Somerset, Colo.: Kajet Erzno¬ žnik. Za Due Pue, 111.: Jcs. Omerza, Za Fairchild in Willard, Wis.: Frank Klančar. Unravništvo “N v.”. Glavnica ----- $500.000. Preostanek in nerazdeljen dobiček - - - - $1,550.000. V to banko vlaga država svoje vrednosti. Obresti hranilnih vlog se plačujejo od dneva vloge. Helps Shea trgovina s pohištvom in pogrebnik 312 Grant Ln EVELETH ,MINN. Phone 58. Najboljše vrste pohištvo, postelje motroci, oprava izvršujemo po kratkem naročilu. - Proda¬ jamo dobre peči in sploh. vse v to stroko spa¬ dajoče stvari. Najijepše darilo za godovni, rojstni dan in pri drugih prilikah za Vašo žeiio je ban¬ čna knjižica. Gospodinje se bodo pri nakupovanju blaga o tem-kmalu pre¬ pričale, ker bodo lahko plačevale račune trgovcev s čeki; vi ima¬ te pa natančen izkaz tozadevnih stroškov in lastnoročno potrje¬ ne plačane račune s čeki v rokah. Bančna, knjiga je najbolj za-nimiva knjiga, ker pospešuje ne odvisnost. Miners State Bank Chisbolm, Minn. it ,y fviir \ a * fto V AŠ* 35 v.-: Dopisi katere sedež se nahaja med nami, in katera je kakor sliši¬ mo, vrlo dobro napredovala koj prvo leto svojega poslovanja po novem sistemu ki je bil sprejet predlanskem. ’ Ely, Minn. konj eni g. urednik: — Ker imamo sedaj po zimi malo v ee časa za čitanje kakor tudi za dopisovanje, upam, da mi dovo¬ lite nekoliko prostora v V ašem eenj. listu. Najprvo Vam česti¬ tam, da ste v tako kratkem času privedli list ‘Narodni Vestnik” do tolikega ugleda, kakor ga že . seda j uživa, kar jasno kaže da minnesotski Slovenci niso bolj zadnji,, kadar so gre za podporo domačega podjetja, ali list, ki se trudi za povzdigo naroda in slo¬ venskega delavca. Na družabnem polju tudi nis¬ mo zadnji, kajti imamo dobro i- zurjeno pevsko društvo pod vod¬ stvom cerkvenega organista g. Ivana Boljkatta, ki nam večkrat priredi kako prijetno zabavo. Slo venska Čitalnica tudi dobro vspe va, dasi nima članstva kakor bi bilo želeti. Naši rojaki se še vse premalo zanimajo za literarno i- zobrazbo, ki je edini predpogoj napredku, pa upamo, da bodemo tudi v tem slučaju storili boljše j korake. Minnesotski Slovenci smo že uživali čast imeti med nami nad 8 let prvi slovenski list v Ameri¬ ki. katerega je izdajal monsignor d os. F. uh v Toverj u, Minn., to je bil '' Amcrikanski Slovenec” ki se je pred kakimi desetimi leti preselil v Joliet, lil. kjer je dobil, večje polje za svoje delovanje, kajti tačasno še ni bilo toliko Slovencev v Minnesoti, kakor jih je danes. Odkar se je preselil list “A. S.” v Joliet, nismo imeli tukaj nobenega svojega lista, dokler se ni naposled vstanovil “Narodni Vestnik” v Dulutliu, Minn. .Da .smo potrebovali svoj domači list, se je hitro pokazalo, ker se je ta list tako kmalu udomačil med na mi in postal priljubljen. In zakaj tudi ne? Vsaj smo ga že spoznali, da se nesebično trudi za naše last ne koristi. ! Konečno želim obilo vspeha vr jlemu listu “Narodnemu Vestni- Jku” da bi tudi nam dalje deloval po stavljenim si programu 'za povzdigo naroda- in interese slo¬ venskega delavca v Ameriki. Ce¬ njenim, rojakom pa priporočam, da bi vestno stali na strani tega lista in mu pomagali z razširje- vanjem, naročnino in dobrimi do piši. Skrbeti .moramo vsi, da se | dobre lastnosti našega naroda spravijo v javnost', za slabe že drugi, ali naši nasprotniki dobro skrbijo. Ako hočemo, da bode javnost vedela kaj dobrega o nas, moramo sami skrbeti da pri¬ dejo naša dobra dela v javnost in ker nas sarno po tem javnost so¬ di kar se ve o nas, je največje dolžnosti za vsakega, da se trudi za procvit našega naroda. Se bil ježim Vam udarni idovalo, ako bi še slovenska mladi j na tudi malo vadila v svojem ma Jerinem jeziku. Slovenski slariši j bi morali to dobro premisliti in j nekaj ukrenit i, da se ne bode naš ! mlajši element tako hitro potuj- j ‘‘il. To pa štariši najložje store z d « rirn vzgledom, v tem da sa¬ mi cikajo slovenske časopise in dobre knjige. Pomniti mora vsak posebno pa še tisti, ki jo poklican vzgajati druge, da je izobrazba dandanes edini predpogoj naše¬ mu napredku; le poglejmo naro¬ de ki veliko čitajo, kako daleč so j pred nami, poglejmo delavce tu¬ jih narodnosti, veliko jih je, ki bode žrtvoval zadnji nikpl zato, da si nakupi časopis, katerega bo de prečital od konca do kraja v j prostem času. Rojak, uči se od I teli !za povečano izdajo; pa motili smo se, ker ste sedaj, ko Vam kljubuje prava sibirska zima še bolj aktivni kakor pa po leti mo¬ goče zato, ker po leti imate baje preveč zabave z ribarstvoni in lo vom. Karol Merhar. Eveleth, Minn. Minnesotski, in sploh vsi Slo¬ venci živeči v severozapadnih dr žavah naše velike ljudovlade pa tudi zaslužimo imeti domač list. Le poglejmo druge slovenske na¬ selbine v Ameriki: kakor New Cork, Joliet, Cleveland, Caluuiet, Pittsburgh, Chicago in Pueblo; vse imajo svoje liste ld zastopajo ondotne rojake v vsakem oziru, le v Minnesoti nismo nekaj časa imeli svojega lista dasi je Sloven cev tukaj naseljenih v raznih na selbinah nad 15,000 in to število so vedno množi. Lokalni list je potreben za vsako večjo sloven¬ sko naselbino v Ameriki toliko bolj pa za nas, ld živimo tukaj skovo vsi v jednem okraju in v katerem bi lahko dobili večje pri znanje in vpliv, ako se bodemo dali podučiti in združiti, kakor nam nasvetuje naš dični list ‘ ‘ Narodni Vestnik ’ ’. i g. urednik: Jz našega mesta ste imeli, že več dopisov in novic katere smo z veseljem eitali; mislim si pa, da naše mesto tudi zasluži, da se večkrat kaj čuje od nas, zatoraj Vas prosim, da sprejmete slede¬ če vrstice, ako uvidite da so za javnost. Mesto K v Metli je jed na izmed naj večjih slovenskih naselbin v Minnesoti. Kakor drugod, tako se tudi pri nas vedno kaj dogo¬ di, kar bi bilo dobro da javnost zve, kako se imamo. No včasih imamo tudi dogodi j a je, katere bi najraje prikrili, toda naši nas¬ protniki kaj radi objavljajo sla¬ bosti našega naroda, ne glede na to, da imamo tudi dobre lastno¬ sti, katerih pa seveda nočejo vi¬ deti. Tukaj mi pride na um še nekaj družega. Ali ne bi bilo dobro za nas minnesotske Slovence malo resneje misliti na opetovane sve¬ te in opomine našega vrlega lista ‘ N. V. ’ glede večjega združenja na družabnem in političnem po¬ lju? (Jako važno je. za nas in ve selilo bi nas,.ako bi se malo vzdra mili na tem polju. — t radi sto¬ jimo kar moremo. Op. ured.) Slo venske naselbine v Minnesoti se kakor nalašč nahajajo v okraju kjer bi s združenjem lahko po¬ kazali drugim narodom, da je tu di Slovenec prišel v svojo novo domovio z dobrim namenom, da se tudi mi zanimamo za napredek in blagostanje naše velike repu¬ blike. Mislim da ga ni, ki bi mo¬ gel trditi da nam ne bi tako zdru ženje veliko pomagalo, in ako je kateri, ta ni dovelj poučen o na¬ ših razmerah in ne more imeti pravega pojma o narodnem raz¬ voju. Minnesotski Slovenci bi lahko pokazali kakor nikjer v Ameriki, kaj se vse lahko doseže v slogi; čas prihaja in hitro beži. Ali bodemo držali roke križem? tipati je da ne, toraj rojaki popri mimo se malo bolje našega dela. j Vaš list v novi obliki se mi j prav do pade, enake izraze slišim l povsod, kjer ga vidim, iu vidim ga v več hišah naše naselbine, iz člankov Vašega novega urednika je spoznati’ da veje duh napred¬ ka in želje za narodne korist. Ča- stitam Vam pa, da ste odstranili “smolo” ki ste jo imeli s svojim prejšnjim urednikom. Prav je, da ste ga odstranili. Tudi pri nas je skušal dobiti nekaj rojakov na limanico, toda zvedeli šmo pravo¬ časno da ni več z Vami v zvezi in pokazali smo mu vrata, lepo pa je od Vas, da ste z rojaki po¬ ravnali vse, kar je dotičnik za¬ krivil, dasiravno Vas ne bi mogel nihče siliti. Slovenski delavec v Minnesoti je spoštovan, pa naj .nas črnijo posamezniki kakor hočejo. Slove nec ‘je tukaj znan kot pošten in priden delavec, da še preveč pri¬ den v marsičem na svojo lastno škodo. Delodajalci in rudarski magnati dobro vedo. kedo jim je odkril neprecenljive zaklade že¬ lezne rude v.Minnesoti? Slovenec je bil med prvimi in še danes se nahaja v vedno večjem številu po naših naselbinah. Letošnje leto nam obeta biti precej živahno, če v drugem ne pa v političnih zadevah, ker se stranke že sedaj pripravljajo ra razne politične boje, ki se bodejo gotovo razvili vsled državnih vo lite v do meseca novembra. Glede delavskih razmer vtegne biti tu¬ di veliko vznemirjenja, kajti vsa¬ ka stranka se bode skušala sedaj delavcu predstavljati kot najbolj •prijateljska in njemu naklonje- na; upati je pa, da bodejo naši rojaki, posebno tisti, ki imajo vo lilne pravice, kolikor mogoče previdni pri izbiranju kandida¬ tov za razne lokalne in državne urade. Letos nam bode dana lepa prilika pokazati moč slovenskih volilcev v našem okraju, ako se zopet ne bodemo i*azcepili kakor jc bilo to do sedaj navada med nami. Ako ne bodemo držali sku¬ paj na naše pravice in podpirali onih, ki se trudijo za naše koristi ne bodemo ostali samo na doseda njem mestu, pač pa bomo kora¬ kali nazaj, namesto da bi bili de¬ ležni koristi ld so spojene z na¬ predkom. Lokalnih novic Vam nimam posebno veliko poročati, ker iste tako dobivate iž drugih virov, o- menim naj le nekoliko naše dru- 1 ve no delovanje. Ako bi bili z vsemi drugimi naprednimi orga¬ nizacijami tako preskrbljeni, ka¬ kor smo s podpornimi društvi, bi gotovo zavzemali malo višje me¬ sto. Med nami se nahajajo pod¬ porna družtva vsake vrste in sko raj vsake Jednote, pohvalno se moram izreči o vseli, ker med nami vlada najlepša sloga ne glede katere Jednote da je druš¬ tvo ali če je tudi samostojno, kaj ti dobro vemo, da ima vsako dru štvo in Jednota le dober namen. Prednost imajo seveda društva Jugoslovansko Katoliško Jcdne- 1 Delavske ■ razmere niso najbolj še, toda kaj hočemo; potrpeti moramo in ob enem tudi upati, da se enkrat kaj boljšega poka¬ že za delavca; to bode toliko hi- trajše prišlo, kolikor hitrejše se naši rojaki oprimejo dobrega čti va kterega nam naši slovenski li¬ sti nudijo v obolici, posebno pa Vaš vrli list “Narodni Vestnik”, katerega vidim skoraj v vsaki slo venski hiši v kaši naselbini. Z nekim Veseljem je opazovati za¬ nimanje zanj in človeku, ki opa zuje to gibanje, se vzradosti srce, ko mu pride na mn, da se tudi nam kaže milejša bodočnost. Po¬ sebno v naši naselbini bi se kaj lahko vresničilo, da bi dobili ve¬ čje priznanje med drugimi naro¬ di, ako bi se le malo bolje po- žurili. Poprej ko še nismo imeli svojega lokalnega lista, je bilo te mu malo težje odpomoči, tocla se daj ko prihaja list “Nar. Vest,” v našo sredo je vse kaj druzega, potom tega lista se lahko malo bolje združimo in ložje drug dru zega podučimo. Uverjen sem, da bode list ‘N. VI rad sprejemal naše dopise (op. ured.: drage vo¬ lje), ako bodemo le kazali našo dobro voljo. Želeti je toraj, da se bodejo cenjeni rojaki če dalje bolj zanimali za našo javnost in dopisovali podučne dopise. Na cerkvenem polju se tudi lahko dičimo s krasno cerkvijo kakor v malokateri drugi sloven ski naselbini, kar kaže Staro po¬ žrtvovalnost slovenskega naroda, Lepo je sicer videti to zanimanje toda še en korak, in mogoče še veči korak napredka bi pokazali aki bi se s tako ali še večjo vne¬ mo zanimali za našo izobrazbo na narodnem polju. Slovenska mla¬ dina pohaja v angleške javne šo¬ le, katerih imamo na razpolago in katere smratramo za najboljše v naši državi : vendar uc bi ške- Edmo kar nam manjka je ma¬ lo več zanimanja za dogodljaje na delavskem polju. Dandanes se vse tako hitro spreminja in hiti naprej, tudi na delavskem polju se je že veliko spremenilo, še se spreminja in se bode moralo še spremeniti predno bode delavec deležen večjih pravic, katere mu po vsej pravici pripadajo. Delav ski sloji se gibljejo, tudi za slo¬ venske delavce je velikega pome na da opazujejo to gibanje iu se iz njega učijo kako mora delavec postopati za svoje pravice. Tak poduk se pa zopet najložje dobi ako se čitajo dobri listi kakor se je pokazal naš vrli ‘N. VI, za ka¬ terega upamo, da bode tudi za- naprej deloval na delavskem po¬ lju kakor je začel, (vedno ,op. ur.) Ne zaostajajmo toraj cenjeni ro¬ jaki, ampak poprimimo se dela s podvojeno močjo, oprimimo se iiašega domačega lista potom kte rega bodemo pokazali slovenski javnosti v Ameriki da tudi min¬ nesotski Slovenci ne nazadujejo. Upam g. urednik, da ni moj do pis preobširen, človek, kadar en krat začne pisati o potrebah na¬ šega naroda, kar ne ve kje bi ne hal, na vseli straneh nam manjka poplnosti; upam pa, da se bode še kateri drugi dopisnik oglasil od časa do časa in nam podal po¬ voda. nadalje misliti in se pripra¬ vljati za boljšo bodočnost. Iz naše naselbine Vam nimam nič posebnega poročati. Životari¬ mo, delamo, pijemo, jemo ih vča¬ sih se tudi malo pozabavamo ka¬ dar nam čas in okoliščine dopuš¬ čajo. Na društvenem polju smo tako zastopani, kakor malo v ka¬ teri slovenski naselbini, imamo društva vseh mogočih Jednot in samostojna. Lepo pa je videti, da živimo v slogi, vsaj je vseh dober namen in cilj pomagati eden dru gemu. Glede trgovine nismo tudi zadnji, kajti imamo med nami rojake, ki so se poprijeli trgovi¬ ne in ki dobro vspevajo. Eden izmed prvih je naš rojak g. Fra¬ njo Medosh, ki se vsestransko bori za blagor naše naselbine. Do bijo se pa še rojaki, ki žal nočejo uvideti zaslug posameznika. To¬ da oni zavedni Slovenci, ki imajo odprte oči, se vedo ravnati poj starem, slovenskem reku “Svoji k svojim!” ker to je edini pogoj naše harmonije. V osebi našega č. g. župnika Alojzija Krashovca smo dobili tudi uljudnega gospo¬ da, ld dela po svojem poklicu in se ne meša v. politiko kakor se je njegov prednik. Ako bode delal tako še naprej, mu je naša naklo ujenost zagotovljena. V Ooloradi imamo tudi slovenski list po “Slovaški Narod”, ki iz baja v Pueblo, Colo. in ki se tudi trudi za napredek kolikor mu je mogoče, mi ga drage volje podpi¬ ramo, toda pri vsem tem mislimo da Vaš- list ni odveč, zatoraj ga priporaeam vsem Slovencem ši¬ rom Amerike, da se nanj liaroče. Radi bi pa videli da bi Vaš list prinašal več poljedelskih in go¬ spodarskih člankov (temu ustre¬ žemo kihalo, op. ured,), ki bi na¬ šim rojakom dobro došli, kajti do sedaj nimamo niti jednega lista, ki bi se trudil za gospodarske stvari in vendar je nas veliko ro jakov, ki jsi služimo kruh z polje¬ delstvom, tein bi dober nasvet prav prišel, ker kakor vidimo, je tudi za poljedelstvo tukaj boljše nego v stari domovini. Podpor¬ nih društev imamo več kakor do¬ velj. O poljedelstvu treba je pa še učiti naš narod kako se ima uavnati v tej novi domovini in ka ko delati; to je posebpo resnično v našem zapadu, kjer se nahaja¬ jo kmetije, ki obstajajo samo iz umetnega močenja; pri teh kmetijah ih pri drugih več ali manj, je potreba znanja; toda kje isto dobiti? V tujih jezikih je o tem veliko pisanega, toda ker Slovenec ni zmožen tujih je¬ zikov, potrebujemo da se nam ta poduk daje v poljudnem ali do¬ mačem jeziku. Delamo srednjemerho. po nava¬ di, pričakuje se pa, da bodejo na še tovarne na spomlad poslovale v polnem tiri*, kajti iz trgovskih poročil je posneti, da bode želez na- obrt, od katere jenaša naselbi na toliko odvisna, dobro cvetela. Obžalovanja vredno je le to, da če je trgovina dobra ali slaba, ne pustijo, da bi bil delavec deležen kake prosperitete, pač pa je dela vee prvi prizadet, kadar je trgo¬ vina slaba. Naše mesto je vsakemu rojaku ki potuje po zapadu znano, kajti skozi to mesto, peljejo skoraj vse železnice. Mesto je znano kot eno najlepših in naprednih v celi A- meriki, in zakaj tudi ne, vsaj se ravno tukaj preživlja mnogo mi¬ lijonarjev, ki so ali obogateli z rudniki ki se nahajajo v colorad škili hribih, ali pa prišli od dru¬ god uživat sveži coloradski zrak. Povprečno, se računi, da stanuje v našem mestu samo tujcev vsa¬ ko leto okoli 25.000. Naši rojaki se pa morajo tukaj, kakor pov¬ sod truditi pri težavnih delih v klavnicah, rudotopilnicali in rud pikih. Pač, taka je naša usoda. Letošnje leto je politično leto; kaj lepo bi bilo, ako bi se delav¬ ci po vseh slovenskih naselbinah združili in skupaj delovali po na svetu vašega lista, ki večkrat pov dar ja potrebo našega ;< -oženja. Pač čas je, da se enkrat zaveda¬ mo naših pravic in da jih skupaj rabimo, kedar se gre za blagor celote, Kolikokrat nastanejo pri¬ like, v katerih se je treba skupno potegnuti za naše koristi; v takih prilkali ne bi smeli gledati na o- sebna prepričanja posameznikov, pač pa na celoto, ker ako ne bode mo storili tega bodemo ostali za- dej, ; kakor smo bili do sedaj. Dal Bog, da bi se naš narod vendar enkrat vzdramil iz spanja in sto ril nekaj za svoj lastni obstanek in blagor - Konečno želim, da bi Vam Va¬ ša povečana izdaja prinesla obil¬ no vspeha. Lepo je videti, da se list ki še ni star leto dni, tako le po razvija, in da nudi rojakom kolikor mogoče dobrega čtiva Vidi se, da so osebe pri listu pol ne eneržije in napredka, in s ta ko požrtvovalnostjo je pričakovs ti najlepšega, uspeha. Le tako nt prej! Uverjeni bodite da bode sle venski narod konečno le spregle¬ dal in podpiral dobro stvar. Si cer je pa še veliko pomanjkljivo sti med našim narodom, za kojih odstranitev bi bilo dobro, da bi se naj vsi slovenski listi male bolj pobrinili. Prijatelj lista. Prav iz srca Vam želim uspeš¬ no leto 1912, ker je pa Vaš napre dek odvisen od naročnikov, želim M a m jih kar največ, da bi bil Vaš list vsaki slovenski hiši. Želeč Vam in .Vašemu listu naj boljši vspeh, sem Vam udani John Agnich. So. Chicago, 19. feb. Cenjeno uredništvo: — Pri nas se včasih misli, posel)-' no pa letos, ko nam prihajajo ve¬ sti iz severa, da imate najmrzlej- šo zimo tekom štiridesetih let, da so naši rojaki v Minnesoti popol¬ noma zmrznili, sodeč pa po Vaši prošnji v zadnjih par številkah liti tu ‘N v.’ več lokalnih u-sme Naročnik. Des Moines, Iowa. Spoštovani g. urednik: — Ker čitam v Vašem listu poro čila in novice iz raznih sloven¬ skih naselbin širom Amerike sem se odločil tudi jaz nekolike sporočati, kako se nam godi tu¬ kaj. Dela se pri nas še precej dobro in redno, tudi zaslužek ni preslab Govorica je med ±uk. delavci, da se .bode na spomlad zaštrajkalo. ker zahtevamo 10 odstotno pt boljšanje plače in sedem urno de lo na dan. Upamo pa, da se bode¬ mo Slovenci držali v tej zadevi solidarno in skupno, da dosežemo našo zmago. Denver, Colo., 17. feb. Cenjeni g. urednik: — Ker sem videl prošnjo v va¬ šem listu za več lokalnih dopisov katere bi radi priobčili v namera vam povečani izdaji, zatoraj se drznem oglasiti tudi jaz iz dalj¬ nega zapada, da Vam naznanim, da je Vaš priljubljeni list ‘N. VI tudi že do nas prodrl. Med nami sicer ni posebnih zanimivosti, ker naša naselbina ni ena največjih v našem zapadu, vendar ti ki smo živimo med seboj v lepi slogi, in posebno letos, ko nas zima malo bolj pritiska. Kakor po navadi, kaj radi eitamo slovenske liste. Zelo se mi dopade Vaš list, ki ta Tudi tebi preljubi moj “sever ni medved” v Minn. bi ne škodo¬ valo ako bi se malo pobrigal za delavske organizacije. Ko sem se mudil lansko leto v Dulutliu, sem omenil glede unije, pa se mi je povedalo, da je ta stvar ondi ne- izpeljiva. - Seveda Minn. gre bolj po glavi lov na srne, jelene, ribe in “moose” pa tudi kako lepo, Slovenko kak ženin vlovi. Meni se zdi pa lov za dolarčkom še naj bolj imeniten? Ako pridem na spomlad zopet k Vam na obisk, naredil bodem že primerno pri¬ digo. Tukaj imamo slov. pod. druš¬ tvo, h katerem spadamo vsi ro jaki. Slovenskih deklet imamo tu¬ kaj samo — dve. Pa kaj se hoče, saj smo že vsi oženjeni in imamo že svoje “boljše” polovice. Mene First National Bank Bivvabik - Minn. Kapital - - 29.000.00 priporočamo se za vse bankarsko delo In „ šiijanje denarja. če trpite na revmatizmu ki vam povzroča več- Dr. Richterjev Pain-ExpeIIer. Ozdravel vas bo v kratkem — in če se boste z njim drgnili boleče dele zjutraj in zvečer, vas ozdravi popolnoma. Hranite eno steklenico te¬ ga Jeka vedno v hiši. Zdravilo je dobro za rev¬ matizem, vnetje, ohromelost, zaprtje, bolečine v bedrih in na členkih, zobobol in ne vralgi jo. V vseh lekarnah po 25 in 50c. Pazite na sidro na steklenicah. F. Ad. Richter Co. 215 Pearl St. NEW YORK. ' vi lH LAING HARDWARE CO, ELY - Minn. Železnina, Pohištvo in Pogrebniski Zavod. Skušajte naše barve. NAJBOLJŠE BLAGO IN NAJNIIlE GENE, Vaš rojak Marko Bluth vam je vedno na razpolago. Ge se nahajate v Duluthu? obiščite Miller-jevo restavracijo in hotel. Ge ste na Hibbingu stopite v Millerjevo restavracija se nahaja v liibbing hotelu. Ge ste na Virginiji pa ravno tako na Chestmit uliri= TRGOVINA Z MEŠANIM BLAGOM Peter Bezeka Ely, Minn. NaznanjaflrojakonCda je ravno dobil zalogo ženskih svilenih jopic in kikelj, w tako tudi molkih, ženskih in otročjih klobukov, Rudarji dobijo po oajnizji ceni trpežne delavske obleke. Velika zalo?« čevljev zenskih iu otročjih klobuk ov. Cene nizke, blago dobro. C. Jesmore & Son $ IU P rti' i # i0 « J ‘f- *"7 počivaj prij« p«' ro« 1 ■ e elito’ vsled I sti. K “ nia in T iiko P« ja obist b vesel pavedov: je že Ih ia rekoč mnogo J doma na Poselil vab* 3 na Ni L1818 p feni teč cika -Uti pot Zal Mffljasi mašo pel 1181 rajskem Omenil 3« šel •k srce p ® marali Ko j e m * a; m 5fi jfi s m s £ m Hi nafvečja konjušnica EVELETH, Minn. 415 Grant Avenue. Pitone 28-1. kakor tudi pogrebniški zavod. Pri nas boste vedno dobili dobre in eile konje za vsak sim »a I !l ® r ?■* *** o, 'se¬ čni po primerni ceni Izročite nam \ Vaš* a ei» e ti 1 ' m Daširavno že malo kasno, do¬ voljujem si tem potom vsejedno še enkrat obelodaniti par vrstic pok. Zalokarju v spomin, to pa vsled spoštovanja in naklonjeno¬ sti. Poznal sem čestitega starčka že iz otročjih let mojega življe¬ nja in vsled tega sem ga vedno o- biskal, kadar sem, potoval čez ve¬ liko Pennsy Ivani jo. Zadnjič sem ga. obiskal dne 10. sept. 1911. Ka ko veselo in dovtipno mi je pri¬ povedoval o raznih krajih koder je že hodil po Ameriki. Pritrdil je rekoč: “Sedaj ne bodem več mnogo misijonaril — ostal bom doma na počitnicah. Posebno živo- me je povpraše¬ val o sedanjih razmerah v Plani¬ ni na Notranjskem, kjer je pok. 1. 1878 prvič služboval. Vsled bo¬ lezni tedanjega planinskega žup nika nameščen je bil ondi naš pok. Zalokar takoj ko je postal novoniašnik za kaplana. Prvo sv. maso pel je v svoji rojstni fari 1. 1878 v Gorjah pri ledu na Go¬ renjskem. Omenil mi je že večkrat, da je šel prvič v Planini obhajat mladeniča Milaveevega Pepeta, o katerem se je govorilo da mu je srce počilo od žalosti, ker ga ni marala njegova izvoljenka. Ko je Zalakar kaplanova! v Planini od 1. 1878—80, bil je obče priljubljen. Prvi njegov “ofer” v cerkvi bil je 90 gld. in en ce¬ kin. kar je primeroma veliko. Vsled splošnega spoštovanja pri faranih padel je menda pri tačas nemu planinskemu župniku v ne milost; prišel je višji ukaz iz Ljubljane in kaplan Zalokar ino- '■ul se je odpeljati iz Planinc. Predstavljen je bil v lirenoviško faro na Notranjskem, kje brije prav huda burja. Spremil ga je tedanji planinski nadučitelj Be- i ne dik, dalje g. Mejak in še več drugih odličnih faranov. Odpelja b so se ž njim v Hrenovce na vo¬ zovih. V Ilrenovci je služboval | od 1. 1880—84, par mesecev bil je | tudi v Sežani. Od tamkaj je bil : Premeščen za prvega kaplana v tirkmco in to je bila njegova i Za dnja služba na Kranjskem od [ kta 1884—88. Ker se mu Kranjska ni več do- Padla, sklenil je odpotovati v A- meriko. Odpotoval je tora j od doma mes. januv. 1889 ter dospel ' r Lbev York dne 12. feb. istega dana cerkev katera je jedna iz¬ med najlepših izmed vseh slov. naselbin. Veljala je približno .$ 100.000 Po večletnem službovanju v Calumetu napotil se je v Pitts¬ burgh, Pa., kjer je mislil tudi vstanoviti slov. faro in graditi cerkev. Za gradbo cerkve bilo je pa bolj prikladno mesto ali kraj Bridgeville, nedaleč od Pbgh., kjer je bila znana in velika pre- mogarska naselbina. To se mu je tudi posrečilo. Na lepem gričku blizu nekega farmerja prostira se še danes lična cerkev sv. Barba¬ re v Bridgeville, Pa., delo in trud pok. župnika Zalokarja. O- koli cerkve je obširno pokopališ¬ če, katero zemljišče je pok. sam iz lastnega žepa kupil. In na tem pokopališču tudi sedaj počiva, in bo počival za vedno. ' Te1trornToje|a. '1.0 1. bivanja tu kaj obiskal sem ga mnogokrat'. Sestala sva se običajno svoječas- no v Pittsburghu na 48 Butler St. v znani gostilni gospe Biri. Kako je bil čast. mož vedno ve sel ob moji prisotnosti ali v moji družbi! Nikedar mu ni primanj¬ kovalo zdravih humorističnih iz¬ razov. Rev. Zalokar je hodil misi¬ jonskim potom tudi po bližnjih slovenskih naselbinah. Povsodi je bil priljubljen in uljuden. Po¬ sebno usmiljen je bil napram si¬ romakom. Nekoč je umrl v njego vi fari otrok revne družine. Uvi¬ del je, da je pri isti hiši beda do¬ ma. Rev. Zalokar je vzel mrlička sam v svoje naročje, nesel ga je na pokopališče ter ga položil v mater zemljo. O priliki zadnjega štrajka je šel vbogim štrajkarjem tudi ved¬ no na roko. Pok. Rev. Zalokar bil je pred nekaj leti na obisku v stari do¬ movini, kjer se je nameraval na¬ seliti ter vživati odmerjeno mu dobo starih let. Meni je večkrat zatrjeval rekoč: “Da doma bom v miru živel, ako bi mi pa kak sitnež kaj nagajal, sezidal si bo¬ dem v svoji rojstni hiši kapelico, pa bom maševal.” Zadnja leta imel je v Bridge¬ ville večjo družino sorodnikov iz stare domovine. Neka sorodni¬ ca imela je tudi ■ nedoletna sina pri sebi, a ona je pa stregla in kuhala v farovžu. Pok. župnik Zalokar bil je lju bitelj godbe in svlo. petja. Kadar sem bil pri njem na obisku smo vedno kako lepo zapeli ob spre¬ mi j e vanju harmonija, katerega je imel v svoji sobi! V obče je on govoril pri dobri volji v ver¬ zih ali stihih. Najbolj priljublje¬ na mu je bila pa sledeča: Šel bom na planine v vas, Za kratek čas, itd. Iz Kranjske poslal mi je o pri¬ liki njegovega zadnjega potova¬ nja več razglednic tudi s samimi stiki: “Vse ide čez ride.’ Op. R-idi so namreč kačje zvi¬ ta pota od Planine do Postojne. Pozneje, dne 2. jun. 1910. po¬ slal mi je razglednico, da je voš¬ čil zunaj peterim “Alelujo.” In res umrli so isto leto njegovi pri¬ jatelji: Pesnik Anton Medved, dalje Tomaž Potočnik; znana go¬ stilničarka Kovšča v Planini, isto tam in istotako znani Mejak, in neki občeznani kmetič Pikec ži¬ več blizu planinskega župnišča. O prilila zadnje konvencije K. S. K. J. v So. Chicagi, poslal mi je Rev. Zalokar dovtipno razgled nico sledeče vsebine: “Dajte na¬ mlatite obilo kremenite pšenice! Sirotam i udovam preskrbite žgance in potice. Zdravi sami po DELAVEC IN TRGOVEC. Nihče ne more trditi, da ni de¬ lavec podlaga vsega blagostanja DOPISI. Nadaljevanje iz 6. stran«. Phone: Mfelrose 1>14. Zenitti v državi; tam kjer delavec dobro je zadela sieca, zasluži cvete tudi trgovina, le¬ žal da prepogostokrat delavec ne dobi istega, kar po vsej pravici njemu pripada. Delavski stan je največje važnosti in največje vrednosti za vsako državo in clru žbo, zatoraj zasluži po vsej pra¬ vici spoštovanje in priznanje; vendar pa narod, ki je samo de¬ laven narod, in ni podjeten, ne more uživati sadu svojega pro¬ dukta v toliki meri, kakor če ima podjeten duh v sebi, tako da se eden ali drugi izmed njega po.v- spe na trgovsko polje, kjer ložje pomaga sam sebi in svojim sode lavcem. Samo delavski narod je kakor suženjski narod in ostane vedno podlaga tujčevi peti; za¬ toraj je samo ob sebi umevno, da moramo biti tudi podjetni trgov ci, ako hočemo dandanes pridobi¬ ti nekaj svetovnega priznanja, Poglejmo malo na slovensko narodnost; ali je naš narod do¬ volj podjeten, kakor bi naj bil? rečemo skoraj lahko da ne, in za kaj ne? Prvič zato, ker se prema¬ lo zavedamo prvega predpogoja vspešne podjetnosti, in to je — sloga, sloga je ista ki omogoeuje vsakemu narodu do. prvenstva; zakaj nočemo ali ne moremo te¬ ga spoznati, je marsikateremu opazovalcu našega naroda za¬ gonetka. Ni še dolgo tega, ko je pisal slavni angležki pisatelj William T. Stead v nekem lon¬ donskem, , svetovno znanem listu to-le: “ Ako bi jaz imel jezike vseh prebivalcev zemlje in vseh legij ono v angel j e v, šepetal bi ne prenehoma na ušesa slovanskim narodov: združite se, ker v ždim ženju je vaša moč; ako bi Slova¬ ni znali složno postopati za svoje interese, zemljevid sveta in po¬ sebno Evrope bi se spremenil v 50 letih”. Drugi opazovalci vidijo našo moč, a mi sami je ne vidimo. Dobi se tu pa tam tudi nekaj podjetnosti med nami, toda kaj pa pomaga ko je še veliko roja¬ kov, ki rajše podpirajo tujca ka¬ kor pa domačina; osobito Židi so se tako vjedli v življenje Slo¬ vanov, da jih nadzorujejo pov¬ sod v trgovini in prekašajo in — dostikrat tudi varajo; in vsejed¬ no mu gre Slovan na roko. Vpliv, priznanje in napredek je veliko odvisen od trgovskega duha med da seui dobil A- meričanko, ki je huda kot ‘pelin £ Ko pridem domov včasih malo kasneje, se kar zarezi, jaz pa mo¬ ram biti tiho, kakor žaba v sv. Miklavžu. Kakor čitam- je pri Vas huda zima. No tudi tukaj nismo dosti na boljšem. Vsejedno pa naše sad. no drevje cvete -snežink in fvja. Okna so v včasih tako primrznje na da se nič ne vidi na cesto. Zadnjič sem čital. da priredi Vaš Mike Cegare velik ženito- vanjski izlet v Michigan. Zakaj pa ne pride raje semkaj ? Naše '1 dve krasotice ima je obe “piko” nanj, in hi se rade ž njim obe o- možile. Iskreni pozdrav vsem rojakom širom Amerike, in tebi N. V. pa dost vspeha. Mike Krantz. ihaimiHkttatnim! M. foahčulovlcft & ni ’ ^ t ^ ^ HesMcncc Mclrosc 757. m ' m m m m m m s m m s m m s H 529 West IVlich. St. Svoji k svojini Zlat je ta pregovor, a malo se spoluuje- m nočemo pa to spolnjevali in - „ šfiUartc, a poptjle tudi izvršili, ec se pri nas obrnete, l upite pri n® £e iščete dela itd- izvrstne pi jače. V vsem vam hočemo postreči * 1 Kaj moremo za ISadar pridete v Duluth, obiščite nas iw se P* e P l c ‘ vas storiti In takrat bodete sami rekli, držimo se : Svoji k svoj* ml Pazite na napis i broj “Slavenski saloon” oe ‘Poljs Ui Iz države Montana. Ne veste kako me je srce bole¬ lo, ko sem čital pred tedni, da se je Mike Cegare “premufal” ne¬ kam gor v bližino severnega ( te¬ čaja, v slovensko Sibirijo, ker me druzega kakor ta mufa rija bila je vzrok, da mi je pozabil poslati obljubljeno štorkljo. Zdaj pa se opravičeno bojim, da "Inznes •; štorkljami ne bo uspeval tako vi¬ soko gori na severu. Morda pa si praktični Mike nabavi kako po¬ sebno pasmo polarnih štorkelj, v tem. slučaju bi se mn- seveda zo¬ pet priporočil za eno in če bi mi jo zopet pozabil poslati, pridem o prilik sam po njo. Le povejte Miketu, g. urednik, naj jo dobro krmi z vsem, kar ima najboljše¬ ga, Ponjo pridem pa še le. ko se mraza dobro privadim. Zdaj se “fajtam” z Mr. Mrazom tu po Montani, je precej pasja včasih, a upam vseeno da ostanem zma¬ govalec. Iten nedeljski lovec in stezosledec sem. I ■ ' i ; 'i ' I 'j Bear Creek ali Medvedji Gra¬ ben, nahaja se kakih 7 milj odi Red Lodge. Je tam in v okolici; mnogo premogovih rovov, ki so do zadnjega časa vsi precej do- oro delali. Slovencev biva tam i mnogo, a za lov — vkljub mnogo obetajočemu imenu — kraj ni viič vreden. Medvedje so se im ve-! ličali gaziti svetovuoznano bear- i creeksko blato in so odšli deloma I v večna lovišča medvedjih ne-1 bes, drugi pa štrajkajo po nepri¬ stopnih hribih. Ker tam tudi ni - nobenega slovenskega svveetliear- j ta, se lov res v nobenem oziru ne j izplača. -j Roundup je tudi tnalo premo - garsko mesto in v okolici nahaja ; se pet, deloma, novih camp, v lete ; rih bila polno slovenskih premo,-., garjev. Tudi je tam in v okolici; več slovenskih in hrvatskih sa¬ lonov. Delavske razmere so pre-1 cej ugodne, zima pa ostra, kot turški handžar. Dežela je valovi¬ ta, tupatam so srednje visoki po¬ ložni hribi, drugod zopet lepe ravnine in obširne farme. Koli- j torai vam « an cimo * ocno ta pošicno postrežbo, kor mi je znano, se fannerji naj- več pečajo z zimskim žitom in sladkorno peso, pa z živinorejo I in prašiči. Dobe se v tej državi tu di še liomesteadi toda kaj natan¬ čnega mi ni znano o tem. $ HR DULUTH, Minn. S bR Si m leta. Postavnega in krepkega duhov n ega mladeniča z nabiksanimi vi sokimi čevlji in potno torbico naj aemo zatem v St. Paulu, Minn, 'Jor je čakal na kako izpraznje- a ° slovensko faro. Iz St. Paula podal se je z - riin priporočilom domačega ško , a ' Galumet, Midi. Seveda je 1 g- Zalokar tedaj angleščine Popolnoma nezmožen. V Čalutne- je postal Lili kmalu priljub- ' !eHl Posebno mu je šel na roke ^istarejsi calumetski pijonir ' 08 ip Soklič. Kmalu se je skleni- 0 gradili domačo slov. cerkev ll'm 0Zefa ' Bogata Calumet in • ' A a rudarska družba podarila Zato Pripravno zemljišče in pri Povala z (t zgradbo slov. cerkve tudi z zdravite mi vse kosce in žanjice, vse narodne tete in strice, vse Ja¬ neze in Mice!” Blag mu spomin in lahka zem¬ ljica na pokopališču sv. Barbare v Bridgeville. Pa. Mat. Pogorelc. -^4 . Alois Kotnik slovenski stavbenik 110 Lincoln tve. Eveleth - - Minnesote. Postavlja poslopja in druge stavbi po naj- nižii ogni- - Delo točno in izvrstno, r-r rstr: »IsJs tej m. vsakim narodom, zatoraj bode¬ mo sami storili potrebnih kora¬ kov v dosego tega. Tam kjer tr¬ govina cvete, navadno tudi na¬ rod napreduje, se izobražuje in žanje sad svojega dela veliko večji meri, kakor pa tam, kjer ni podjetnosti in ni sloge. Zatoraj uojaki, podpirajmo svoj? trgovce povsod kjer .jih kaj imamo, in kjer jih še nimamo, dajmo jim pogum, da pridejo v trgovine; ne poslušajmo tujih o- brekovalcev, od katerih ne more mo pričakovati druzega, kakor da nam branijo naprej, dobro ve doč zakaj. Ako si ne bodemo sa¬ mi pomagali, zastonj bodemo ča kali na druge, ki so zadosti pre¬ kanjeni da se nam v .vseh mogo- | čili načinih hlinijo, češ, kako do¬ bri so ti naši prijatelji, a v srcu gojijo mržnjo do napredka naše¬ ga naroda, katero pokažejo v vsa ki priliki. Čas je že, da spregledamo in obrnemo korake proč od istih, ki nam ne žele nič dobrega. Koliko slovenskih trgovcev bilo bi lah¬ ko v veliko pomoč svojim roja¬ kom, ako hi imeli naši trgovci na klonjenost vsega našega naroda. Rojak, kadar je v potrebi se naj prej zateče k svojemu, in to po pravici, vsaj se pri svojemu lah¬ ko zmeni v domačem materinem jeziku. Slovenski trgovci, vsaj sicer radi pomagajo kar le more jo, veliko jih je ki še preveč zau¬ pajo in razdajo, toda veliko več bi še lahko storili, ako bi naši ro jaki na drugi Strani omogočili in Great Ealls je lepo in prijazno mesto na prostrani planjavi, ob Missouri It.ver -ju Slovencev je tam kaib 80. ki so večinoma vpo- sleni v tdplfmnf.VVed kratkim po roči! se je tam rojak Bernard Hren z gospodično Zofko Šubi¬ čevo. Prvi sem jima jaz p .ročne pistane nataknil in pri tem v klik nil: “Ah, na mnoga, mnoga leta! — Pilo srečno! — Ljuba v pa kot zdaj je vneta — Bodi večno'! Velika otvoritev move trgovske tvrdke poti imenom KOVALL & SON ELV - Minn. Tem poton ^naznan jamo cenjenem« l ’ ** veliko zalogo grocerifskega In hnanuiaktnrnega blaga o pieje bro znane lvr< Ute SART,OR5|BiiOS. Mi bodem > nadaljevali to trgovino nepretrgano naprej ta oi na ši predniki.‘V si dosedanji pomočniki ostanejo uposljeni pri nas, za- sj vam jan cimo točno in pošterio‘postrežbo- . . Naše blag o bode vedno najboljše kar ga more denar kupit*, n naše cene bo* cjo vedno najnižje za ‘dobro blago. Za obilno taklonjenost se priporočamo. SON KOVALL S v posiopiii sartom beos. ELY, MINN. V East Heleni jv tudi topilnicu v kterej dela precejšno število Slovencev in Hrvatov. Ta topilni ca pa jo zadnji čas vsled nekih prenaredb postala ena najbolj ne zdravih, kolikor jih je mi za pa¬ ti u. Nekteri delajo nekaj časa. a se morajo potem še enkrat, tako dolgo zdraviti doma, drugim, na- Irticli tako, da morajc- v bolnišni¬ co, nekaj pa jih je spravila ceh) pod grudo. Dne 17 jan. zegrebli smo rojaka Viktorja Mavrniac. okt žrtev brezvestnega kapitali¬ zma. Posebna znamenitost Montane ! je, da se mora potujoč človek več j krat prevažati iz kraja r- kraj v j vozovih, takozvanih “stage”. ! Kakšnega predpotopnega kali- i bra so dostikrat ti vozovi, kak- | šua so pota in v kakšni pisani j družbi se človek tuintam vozi, to j ni za popisati. Veter tuli čez hrib¬ in plan sipa joč mrzle ledene zvez j dice po vseh luknjah, kjer bi jih nikdar ne bilo treba in ubogi To | ne škriplje z zobmi v največ slu-1 čajih poleg kakšnega 901etnoga j svreethearta, o — to je “lušno za j krepat”. Vsled. nerodnih poti | pade dostikrat tudi kak neprosto voljen poljub, o sveta nebesa A- j bra.Ha.ma, Izaka in Metuzalema j — to so občutki! Predpust se krha, a milosti in | dobrot svetega prestopnega leta — v kterem ima nežni spol poseb¬ ne privilegije v Tjtibavnlb in žc-1 nitnih zadevali — dozdaj še ni¬ sem postal, deležen niti od daleč. Za pust mi kaže svinjska glava, Za pepelnico pa ploh. Vseeno pa nisem obesil še vsega, upanja na kol. Ko bodo zoreli pirhi: “Priplula bo pomlad zneba, ne¬ soč nam košček raja”, kakor pra vi pesnik. Prinese ga morda tudi meni in tisti košček raja si jaz predstavljam, da: “To 1)0 krasna deklica, V vrtu bo sedela, Lepa kakor, rožica,' Pesmice bo pela. Gospodarji in gospodinje! Če rabite hišne sprave, rokodelskega ali kmetijskega orodja ali vsakovrstne barve izročite mi svoje naročilo. Če vam blago ne ugafa, vam vrnemo denar Prodajalna nasproti pošte. PRIPOROČA SE V OBILEN OBISK. ANDREW ROSNE trgovina železnine CHI5HOLM - Vidite, takole pobožne upe in mule gojim v svetem predpust- { nem času prestopnega leta. potu¬ joč po sneženi Montani in,kar zal vidam srečnega Mike Cegareta, I | M, lepo pri peči sedi s pipico v n-1 istih., kultivira štorklje, pa 'ga ni-j katerega sredini in oklici se muha (i od daleč ne muc jo take moreče rudnikov Iti skrbi, kot mene. Zares, srečni Mi- Naznanilo! M Butte je precej veliko mesto, v zv 0 1«itn - znesk om . ja polno bakrenih, za te čase jako dobro delajo. V • < slemh je /tam več stotin naših ro jakov in Hrvatov. Je tam tudi več slovenskih in hrvatskih sa’ nar jev, trgovcev, in obrt- tnikov. Okolica je hribovita in podnebje precej ostro; kljub te mu pa cvete tam toliko in tako krasnih slovenskih cvetk, da čio Veka kar očarajo in sboro bi re¬ kel: začarajo. Se meni, ki sem vi del že Mizo 30 spomladi in 'zim, se vsak drug večer sanja od njih; kako se mora šele onim. ki so jih štorklje prinesi'", par sto petkov pozneje! • V Red Lodge biva l akih 50 Slovencev, mnogo več pa je Sr-, bov in Hrvatov. Data se v tiunoš- u j ih premogovih rovih se precej povspeševali napredek naših tr- j dobro in tudi zaslužek v spios- govee.v. Držimo se toraj z ve-i nem ni preslab ; dela dobiti pa ni čjini našega prelepega gesla j lahko in brezijosleuili »ft.no manj “Svoji k svojim!” in-videli bo-jka. Mesto-ui demo, kako hitro se bode špreriie ke in ubogi jaz ! A. J. Terbovc. CENJENIM DRUŠTVOM V MINNESOTI. Tem potom se najuljudneje pri-; poročamo vsem slovenskim pod-; pornim in drugim društvom v J Minnesoti za društvene oglase, ka tere priobčujemo po najnižje mo- j goči ceni. Naš list zahaja sedaj i skoraj v vsako slovensko hišo v Minnesoti, zatoraj bodejo oglasi v našem listu največje veljave za vsa društva. Mi smo v Vaši sre¬ dini in bližini domači, in Vam vedno na razpolago. Pišite po cenik oglasov in na¬ klonite nam tudi svoje društvene tiskovini: katere, izdelujemo lic no in po ceni. Vsako najmanjše naročilo dobro došlo Bratom Slovencem in Hrvatom naznanjam razprodajo svojega naravnega vina domačega pridelka, ki nadkriljuje vsa dru¬ ga glede pristnosti čistosti in okusa. CENA BELEMU VINU JE 45c GALONA, RUDEČEMU ALI ČRNEMU PA 35c GALONA. Manjših naročil od 27 ali 28 galon ne sprejemam. Z naroči¬ lom pošljite polovico denarja naprej, ostanek se pa plača pri prejemu blaga. ZA OBILNA NAROČILA SE TOPLO PRIPOROČA PO¬ SESTNIK VINOGRADA. Frank Stefanich R, R.7 box124, FRESNO, CAL. nil naš trgovski napredek; a ob enem se bode tudi delavski stan povišal, kajti narod, kjer je dela¬ vec in trgovec združen in eden drugemu pomaga, je narod, kate remu je bodočnost in prvenstvo uu trgovskem in delavskem polju zagotn' 1 'Jjeua. V lo pomori Bog in —. .... . ravno veliko, toda lično in prijazno. Poleg mesta te¬ če bister potok, imenovan bock.v Fork Creek in v mali oddaljeno¬ sti vzdigujejo se lepi gozdnati griči. Kakor kraj sam prijazni so tudi tamkajšni rojaki ■ o slo¬ venskih •svvcctlmarta.rjih p-i ui ni¬ ti sledu, vsaj , jaz- nisem ■ nobenega j našel, vkljub temu. da je nihuo |Se priporočajo Slovencem za vsa; ecletn kal' stfkstiMAvofeifeafe m žhpr-AjbmiSk«, ! Arnold & Pickering ODVETNIKI VIRGINIA —- MINN. Plionc 322. Severov kričistilec Severa’s Blood Puriller Severoyo zdravilno milo Severa’s Medicated SMsi Soap, želodca je umorila že več ljudi, kot cele vojske in epidemije. Da^ boste imeli dober okus, redno pre¬ bavo in močno telo vzemite VOhnlll? Lahko se iznebite vsakovrstnega glavobola ali nev- VUviHU. bolečin v glavi, ako uporabljate splošno znane Severove praške zoper glavobol Severa’s Waiers Sor Headactie & Neuralgia. Severov želodčni Grenčec Severa’s Stomach Bitters. Navodila o uporabi Severovih zdravil lahko čitate v Vašem slovenskem jeziku. Pošiljamo z zdravili tudi slovenske knjižice o uporabi, kjer je označeno dosti zelo važnih namigi ja j e v, kako se naj ta zdravila doma uporablja; tudi naše koledarje pošiljamo vsako leto zastonj na zahtevo. Tu prinašamo par javnih zahval od Vaših rojakov. Poslali so nam iste prostovoljno s pripom¬ bo,' naj jih priobčimo v javnosti. Gospod John Grahek, Ely, Mimi. piše: “Srčna Vam hvala za Vaš svet in tudi za Severova Zdra¬ vila. Vas bodem povsodi priporočal, ker prav dobro delujejo v slučaju bolezni.” “Sem prav zadovljna z Severovimi Zdravili tako, da vsaki čas se bom le na vas obračala ker Vaša zdravila so najbolj uspešna in zanesljiva in prekašajo vsa druga.” Gospa Maria Grisnik, Roslyn, Mas. G. Petar Urankar, Browder, Ky.: “Vedno hočem imeti Severova Zdravila v zalogi, da jih rabim v slučaju bolezni; gotovo so najboljša in prav zanesljiva.” Severova Zdravila so na prodaj povsod. Kupite jih pri svojem lekarnarju ali trgovcu z zdravili, Ne dajte se varati s ponaredbami. Pazite da steklenica ali škatlica nosi nadpis: ■v DOB (HMHUMHS ■ Bolezen pri družini znaei Izgubo In stroške, Ako pa. uporabljate pravočasno SEVEROVA ZBRAVILA* se = ■ " ' lahko Istih Iznebite. ” ” Zdravljenje doma v hiši. Kadar zboli ta ali drugi član v družini, ne morete vedno ali na mah poklicati zdravnika- tako Vam tudi ne kaze iskati pomoči v bolnišnici vsled kake male bolezni. Dosti je slučajev boleha¬ nja katera bi se lahko in ekonomično zdravilo doma, ako imate pri rokah SEVEROVA ZDRAVILA 0 vrednosti in pripomočkih teh zdravil se.še nikedar ni dvomilo v slučaju kake bolezni. Znana so in na dobrem glasu širom Amerike. Ako jih morda še Vi niste poskusili, poskusil je iste že Vaš sosed. Vprašajte ga; on Vam bode povedal. Bazna bolehanja zahtevajo tudi razne pripomočke ali zdravila, da jih ustavijo. Mi izdelu¬ jemo 34 vrst zdravil; vsako je določeno za svojo posebno vrsto bolezni. Tu navajamo nekaj izmed najboljših, ter izmed najbolj priporočljivih: kmalu in dihali boste ložje, tako da se opravi lahko tudi bolest v pljučih, ako rabite pravočasno Kašelj preneha Severov balzam za pljuča Severa’s Lung Balsam 25 c & 59c v w Neredno čiščenje maznljčki na obrazu, turi in izpuščaji na koži mo¬ rajo se notranje zdraviti. Skrbeti morate za čisto, dobro in zdravo kri. Vzemite Pazite na obisti! mm* po trebuhu m »eprilike . M