Podlistek. Mamiee zadnja pot. Posl. J. Z. (Dalje.) Ivana je videla različne ljudi govoriti z Dragotinom, kateri do zdaj niso ž njim občevali; a ni si ga i upiala vprašati, Mo so. Ce -ga je le vpraŠala, ji je .odgovoril, da priliajajo k njemu, ne k njej, naj se le pomiri. Velikokrat | je zapazila v ppsleidnjem : 5asu pri njem močno raziburjenost. Pogosto ga je| slišala glasno govoriti v svoji sobi — a;razumela ga ni. Od dne: do dne so prihajajli obiski v trgovskih za- •devah — v;zadnjih dneh še bolj pogosto. ,,Le Se tri mesoce potrpit/o, gospod VrSaj" — 'tofje Dragotinov glas. ,,iNe morem ve6 čakati", je odgovoril upnik. Nekaj trenutkov pozneje zapusti maijtien mož Dragofjiovo stanovanje. Dragotin ga spremlia po stopnfeah, fpri vratib še enkrat govorita, zopet iste besede. Pobit so vmo Dragotin. Ivana se trese, ko vidi moža razburftenega. Tesno ji je pri srcu in tro-se se nai celem telesu^ MDragotin, Dragotin, povej mi, kar si mi do zdaj zamolčal — saj vem, nesrefia preti." ,,Pusti me s tvojimi skrbmi, jaz imam misliti flovolj." Spustila se je n,a kblena ipred njim kakor aekla: ^Dragotin, na kolenih teiprosim; no za se, za Mirka te prosim.* Pustil jo je klečati in Šel v drugo sobo. Ho tela je za njim, toda zaklenil se je. Stopil je:koknu ter naslonil molče vroče • čelo na hladne ' šipe. ,,Ako je &den človek več ali manj na svetu, kaj tol dene ... Ce si! vzamem življenje, se rešim vseh sitnosti ..." Ta misel vedno prihaja nesrečnemu Dragotinu. Dragotin se zgrozi, slišal je glas svojega otroka. Eno uro pozneje se pr|nizni6no obleče in za-  pusti ,'dom. Ivana ga ni videla odhajati, odšpl je  pri zadnjiji vratih, ki so bi\a navadno zaklenje)na. Ko ga je hotela Ivana opoldne h kosilu po- klicati, ni; bilo odgovora iz njegove sobe. Vstopila je in našla je sobo prazno. Z:a/dnja vrata so bila odprta. Grozna misel ji je šinila v glavo, padla je  na stol, udje so ji. od strahu odrevemeili. Mirko je pribežal k njej ter se oklenil svoje žalostne matere. Se vedno je bila vsa trda ^led bolesti. Ni mogla jokati, nema je zrla okolS in si mislila: ,.Dragotin je od&el in ne bo ve& prišel." Ko je zopet. vstala, povprašala je v trgovini za Dragotinonii. Odgovorili so ji, 'da ga še dianes ni bilo v njej. Ko ga še do večara ni bilo, naznanila je poiiciji, ;da bi se najhuje, kan je sumničila, preprečilo — da t>i si sam ^vljenja ne lcon6al. - Vse iskanje je bilo zastonj. Niso ga našli — izginil je. Ivana je Še vedno upala ^in ljubila, tako zvesta je bila. 0 DragotJnu ni bilo ne duha in ne sluha. Vzel si je. življenje. Ljudje pomilujiego mlado udovo. Ako Ijudje tolažijo,; tolažba pogosto ni odkritosr^na. "9ravo, odkritosrčno tolažbo mora srce iskati pri najBoljSem tolažitelju, pri Bogu, in. tamkaj tudi res aadobi mir. Ivana ni naŠla tega miru, ker!ga ni iskala. Bila je sicer dobra, &> nje srce. je WAq preveč posvetno vzgojeno; prava, ži^va vera in zaupanje v- Boga ji je manjkala. Poslovodja je stopil pred Ivano in ji rekel: ,,iMilostljiva, odpustite me iz službe. Jaz ne morem biti prisoten. poginu trgovine. Ravno je bil tukaj gospod Vršaj, ki je rekel, da je dolg pri njem tako velik, da —", ni mogal dalje govoriti. Iviaaia je zakrila li.ce z rokami in jokala. Pri njenih nogah je igral Mir,ko s konjičkom. Ko je zapazil solze v jnaterinih očeh,, je pustil igro ln zrl žalostno mater v obraz. Poslovodja ji je svetoval, naj vse proda; to je edina pot, rešiti se sramotnega pogina. Ker lastr nega premoženja ni imela, da bi dolg plofiala, morala se je udati nasvetu prijatelja. ,,Prevzamite celo stvar vi"!, ga je prosila, rjaE sera ženska; prosim vas, storite to otroku na ljubo, ki nima vieft ofieta!" On je obljubil. Cetrt leta pozneje se je* preselila Ivana z Mirkom v priprosto stanovanje, lležeče v oddalienem delu mesta. Dolg je skoraj vso hišo z poslopjem vred požrl. Vršaj se je žnal okoristiti. .On je bil, ki je Drpgotinu za igranje dajal denar. Vedno večje svote mu je ponujal, in Dragotin jih je sprejel. Sre6a se jo menjavala, izgubljal je, a zopet dobival. Se; vedno je upal, rxli upan.je ga jo varalo. Vršaj ga je silil, da plafia, in prišel je usodepolni d!an. Tvana se je živela z ročnira ddtom. Skrivala je svoje ime, kolikor je mogla. Sramovala bi se* Dobila je deta, kajti izurjena je bila) dovolj. Pogosto. je delala pozno v noč s solzanni, v očeh. Deček je rastel — brez očata. Kj.a je bil o5e ? Se vedno ni bilo • poročila o njera. Mogoče je • bil pokopan v derofiih valovih,. pokriva ga zdaj ledena odeja zimska; mogofie je storila kroglja konec njegovemu nesre(6nemu življenju. In duša? Ivana se je zgrozilm. Ljubila gfi je še vedmo iz. vse duše, iz vsega srca. Skoraj ie bilo, kakor bi ga še veliko bolj ljubila, c^dkar ga je zgubila^ „0, ko bi le prišel,, vse bi bilo zopet dobro." A on ni prišel več. Kjolikokrat je jokala Ivana! Ivana je začela moliti. V molUn ji je' postalo srce lažje, v molitvi je začjela zopet upati. Nebo je postajalo nad njo zopet vBdro. In k t^m nebjosom je ;gf.cdala in Gospodu Je zaupala. V žalosti se je močno postarala. Otrdk je vprašal večkrat: nlMati, kje so moj o8e?" In ona jje zaplakala. n;Srček, ta je pač umrl." In jokal je tudi deček. Dvajset let je minif.o. •Mirko je 24 let star. Studiral je na vseučilisču. rMati, jaz hočem! postati zdra^TiiJc",, je rekel. Mati mu ni' mogla prošnje odbiti. S kolikim trudom je spravljal);i denar, da je .skon&al srednje^ šole. In stroški so se podvojili — pomnožili, ko je šel na vseučilišče. Toda ena misel ifa jo vzdrZevala in jo kreplla: ,,^Mirko tni B6d!o^ tfrtfcrat ^bogato povrnil s hvaležnostjo vsako žrtvo., Kar sem jaz izgiubila, najdem 'zopet pri njem." Tako je upala. Pa, žaJjbog, prazen je bilup; Mirko je pozabil dobre matere. Mati je molila in ,prenašala bolest, ako ravno ji; je srce krvavelo. Že davno so se pokazale bele niti, na obrafcu pa je počival mir. Storila je materino dolžnost. Ako otročje • hvaležnosti ni bilo, tega ni bila ona kriva. Imela je le še eno sobico. Tamkai je delala noč in dan, da isi prisluži kruh. Le najpotrebnejše si ¦ je pridržala zase, vse drugo je poslala Mirku. ,,,On me bo zopet ljubil, Saj ima dobro srce", ponavljala je v enomer. Molila je še • bolj iskreno zanj. Saj je vedela, da ga obdajajo tolijke nevarnosti. Pisala: mu je, dolgo ni bilo odgovora.; No6 in dan so ji misli uhajale k njemu, molila je zanj in jokala. Kako je takšen postal! Odkar je zašel v roke slabih tovari^ev, ki so mu vero iztrgali iz; duše, minila ,je tudi; Ijubezen do matere.. Postala mu je nadležna; opominjevalka, hotel je biti prost Nekega dn« piše materi: „, . .«Dobil sem tvoja 1 pisma. Ti mi predbacivtaš, ti me kregaS. Mati, saj te ljubim, pa prost hočem t»itv** Tako milo, iako prijazno ie'pisala in on jeto imenoval očitanja. Govori o ljubezni in vendar ji vseka z vsajko besedo novo rano. Zopet mu pi,Se.dobra mati: ^ . , Dtrok, zaSel si na kriva pota. Vrni se, moli zopet^ postani zopet \ieren, kakor si bil In pokvarjeni ¦ sin odgovori: „. . . Jaz naj ibodem priden? Sem li kakšno hudodelstvo storil? Tukaj je pač popolnoma i drug zrak, nova potai,. se odprejo, ko sliši človek profesorje. Jaz naj zopet. molim, naj zopjeit postanem.veren? Mati,, kdor je enkrat začel dvomiti, jje li vse tako, kakor se je! kot deček u5il, temu se ne i ljubi moliti." — Mati še ne odneha in zopet piše: „.. . . Dete, moje ljubo,., edino dete, s solzami v očeh berem tvoje pismo. Si ti med zveri pri&el, da si takšen postal? Mirko, jaz pridem sama k tebi, 'kakor hitro bom imela potrebne denarje. Saj vem, ko pridem sama, bo zopet vse dobro. NapravUa sem ti tudi nekaj srajc in te ti prinesem seboj; po zimi bode mrzlo." Mirko je odgovorij: ,,Mati, vse je zastonj, če prideš; jaz sem'in ostanem brezveren kakor sem." Do pozne ,no5i ti\> mogla zapreti o6i. Viddno je videla otroka pred seboj: ,,Ostanem kakor sem.** In mati se napoti za ¦ izgubljenim sinom. Dolgo je iskala, predna je'naSla cesto, kjer je sin stanoval; zdaj je bila na mestu., TežTca je, bila pot k izgubljenem detetu. "Mirko ni bil sam floma, ko pride mati. Dva dijaka sta bita v njegovi sobi. Ko je mati, priprosto oblečena, vstopila, je v.aiudel. Ni naSel besede, s katero bi mater pozdravil ob prihpdu. KJalka. sta ostala. (D&l]e prlhodnjie.) dozdaj." -^ |