GLASILO SLOVENSKEGA KULTURNEGA DRUŠTVA TRIGLAV SPLIT SPLIT, DECEMBER 2021, LETO XXIX. ŠT. 217 Planika IMPRESSUM Planika VSEBINA IZ ŽIVLJENJA DRUŠTVA GLASILO FINANCIRA: - SAVJET ZA NACIONALNE MANJINE VLADE RH - URAD VLADE REPUBLIKE SLOVENIJE ZA SLOVENCE V ZAMEJSTVU IN PO SVETU Uradne ure tajnice: Vsak dan razen sobote, nedelje in praznikov od 8.00-12.00 ure Društveni prostori so odprti vsak dan razen sobote, nedelje in praznikov od 8.00-12.00 ure zanj Mag. Cveto Šušmelj NASLOVNICA FOTO: Grad Split Župan mesta Split dr. sc. Ivica Puljak je predsedniku društva in MePZ mag. sc. Cvetotu Šušmelju izročil plaketo Mesta Split SLOVENSKO KULTURNO DRUŠTVO TRIGLAV SPLIT Šibenska 3, 21000 SPLIT, HRVAŠKA Tel: 021 343 137, Fax: 021 321 434 Uradni mobitel: 091 150 44 98 UREDNICA Vera HRGA • 25 let … četrt stoletja uživanja v pesmi in petju … potovanjih in nastopih … čudovitem druženju in prijateljstvu • S pesmijo diham svobodo • Lepota pesmi, besede in umetnosti • Obisk v Veleposlaništvu RS v Zagrebu • Vseslovensko srečanje v objemu Gorskega Kotarja • 25. Mednarodni festival čipke • Poezija v barvni čarovniji UREDNIŠKI ODBOR Cveto ŠUŠMELJ Nadežda ETEROVIĆ • Tema brez teme DES Split LEKTORICE IN PREVAJALKE Vera HRGA Dada ŠANTIĆ Ana MATUSINOVIĆ RAZPORED AKTIVNOSTI PRIPRAVA IN TISK DES - Split www.des.hr NATISKANO 380 izvodov Ponedeljek: Torek: Sreda: Četrtek: Petek: Sobota: POUK • Srečanje z umetnostjo oblikovanja gline • Zajtrk s sadjem - super dan! • Srečanja od 19.00 - 21.00 PEVSKI ZBOR od 18.00 - 21.30 DOPOLNILNI POUK • Literarni natečaj Zveze slovenskih od 17.30 - 19.30 KLEKLJANJE ČIPKE društev na Hrvaškem od 19.00 - 21.00 PEVSKI ZBOR od 18.00 - 20.00 DRAMSKO LIT. URICE • Čarobna Slovenija – potovanja v od 10.00 - 12.15 DOPOLNILNI osrčje narave, Poletje 2021 POUK IN OTROŠKE DELAVNICE Uradne ure tajnice: ponedeljek, sreda in petek zjutraj od 9.00 -12.00 ure Ponedeljek: od 19.00 - 21.00 PEVSKI ZBOR Društveni Torek: od 18.00 - 21.30 DOPOLNILNI POUK prostori so odprti vsak dan, razen sobote, nedelje in Sreda: od 17.30 - 19.30 KLEKLJANJE ČIPKE od 9.00 - 12.00 in 18.00 - 21.00 praznikov RAZPORED AKTIVNOSTI Četrtek: Petek: Sobota: • Ministrica Helena Jaklitsch med Slovenci v Dalmaciji od 19.00 - 21.00 PEVSKI ZBOR od 18.00 - 20.00 DRAMSKO LIT. URICE od 10.00 - 12.15 DOPOLNILNI POUK IN OTROŠKE DELAVNICE UTRINKI • Ljudevit Gaj v Ljubljani, Prešeren v Zagrebu • Kulturni večer “Moč jezika” v čast Radoslava Dabe • Dubaj in Abu Dhabi / expo 2020 VELEPOSLANIŠTVO REPUBLIKE SLOVENIJE NA HRVAŠKEM Alagovićeva 30, 10000 Zagreb, Hrvaška, Tel: (+) 3851 6311 000, Fax: (+) 3851 61 77 236 Elektronska pošta: vzg@gov.si Spletni naslov: http://zagreb.veleposlanistvo.si Uradne ure so od ponedeljka do petka od 8.00 do 16.30. Konzularni oddelek Veleposlaništva: Tel: (+) 3851 631 1014, Fax: (+) 3851 468 0387 Uradne ure so ob ponedeljkih, sredah in petkih od 9.00 do 12.00. GENERALNI KONZULAT REPUBLIKE SLOVENIJE v Splitu Istarska 9, 21000 Split, Hrvaška, Tel/Fax: (+) 385 21 389 224 Elektronska pošta: generalni.konzulat.rep.slovenije@st.t-com.hr G. Branko Roglić, častni generalni konzul Uradne ure konzulata so od ponedeljka do petka od 9.00 do 13.00. 2 • Je prevod dober? ŠALE KOLAŽ Planika IZ ŽIVLJENJA DRUŠTVA SREČNO NOVO LETO 2022 VAM ŽELIMO! Sanjajmo o popotovanju po čudežnih pokrajinah z navdihom sobivanja s čarobno belino zimske idile in nekako potihoma zahrepenimo, da nam iz ohromelih ramen zrastejo srebrna angelska krila. In da potem z njimi plujemo nad mehkimi valovitimi hribi, ponosnimi planinami, tihimi dolinami, lesketajočimi jezeri, prisluškujoč in srkajoč utripajoče prizore te večne lepote, želeč da nas krila ponesejo v mirne kotičke pričakujoče lepe prihodnosti. Naj vam novo leto podari krila, zdravje in lepoto življenja. Predsednik SKD TRIGLAV Split Cveto Šušmelj Predsednica IO Nadežda Eterović in člani IO Člani uredništva in urednica Planike Vera Hrga 3 Planika IZ ŽIVLJENJA DRUŠTVA MINISTRICA HELENA JAKLITSCH MED SLOVENCI V DALMACIJI M inistrica dr. Helena Jaklitsch je svoj obisk pri rojakih v Dalmaciji pričela pri Slovencih v Zadru, potem pa pot nadaljevala proti Splitu, kjer je prvič v svojem mandatu obiskala naše društvo. Z njo je bil tudi naš stari prijatelj Rudi Merljak, vodja sektorja za zamejce pri Uradu Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, ter nekdanji generalni častni konzul Republike Slovenije v Splitu, Branko Roglić, ki že vsa leta srčno podpira delo našega društva. Predsednik in voditelji sekcij smo jo na kratko seznanili z našim dolgoletnim delovanjem, klekljarice so zanjo izdelale izredno lepo čipko, ki smo ji jo podarili v imenu društva. Z zadovoljstvom smo jo popeljali po naših lepih prostorih, bila je navdušena nad bogato knjižnico, prevzelo pa jo je tudi nešteto čudovitih čipk naših klekljaric. Zvečer je na slavnostnem koncertu prisluhnila pesmim MePZ in iskreno čestitala vsem pevcem in zborovodkinji za dolgih 25. let uspešnega prepevanja, celotnemu društvu Triglav Split pa se je zahvalila za ves čas, trud in ljubezen, ki jih vlagamo v ohranjanje slovenske identitete in tradicije tukaj v Splitu. Ministrica je potem pot nadaljevala proti Dubrovniku, kjer se je srečala s člani društva Lipa Dubrovnik. V.H. FOTO: Službena stran Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu »Glasba človeka oblikuje in plemeniti, osrečuje, razvija ljubezen ne samo do lepega, temveč tudi do skupnosti.« Beethoven 25 LET … ČETRT STOLETJA UŽIVANJA V PESMI IN PETJU … POTOVANJIH IN NASTOPIH … ČUDOVITEM DRUŽENJU IN PRIJATELJSTVU. P etindvajsetletnica za nikogar ni majhen jubilej in prav toliko let svojega obstoja in uspešnega delovanja je praznoval MePZ Slovenskega kulturnega društva TRIGLAV iz Splita. Zbor je bil ustanovljen februarja 1996 in od samega začetka deluje pod vodstvom zborovodkinje in umetniške voditeljice profesorice Tatjane Kurajica. Po skoraj letu in pol premora zaradi pandemije, so se člani zbora ponovno zbrali in pridno vadili z vsem 4 srcem ter pripravili čudovit program za svoj jubilejni gala koncert. Osrednja slovesnost je, v skladu s predpisanimi epidemiološkimi ukrepi, potekala v četrtek, 26. novembra, v prostorih restavracije Bolero v Splitu. Proslave, ki so se je udeležili tudi pomembni gosti: ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Helena Jaklitsch, vodja sektorja za Slovence v zamejstvu Urada vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu g. Rudi Merljak, župan mesta Split dr. sc. Ivica Puljak, nekdanji častni konzul RS v Splitu g. Branko Roglić, predsednica Zveze slovenskih društev na Hrvaškem dr. Barbara Riman Plazibat, predstavniki slovenskih društev iz Zadra, Reke, Pule, Labina in Buzeta ter predstavniki društev in svetov narodnih manjšin Splita in Splitsko-dalmatinske  županije. V slavnostnem nagovoru se je ministrica dr. Jaklitsch zahvalila za ves čas in ljubezen, ki ga Slovenci v Splitu Planika vlagajo v ohranjanje slovenske identitete, slovenskega jezika, kulture in tradicije. Župan mesta Split dr. sc. Ivica Puljak je zboru ob 25. obletnici uspešnega delovanja podaril plaketo mesta Split. Predsednica Zveze slovenskih društev na Hrvaškem dr. Barbara Riman Plazibat je v svoji čestitki pevskemu zboru zaželela veliko uspeha tudi v prihodnje. Posebno nas je razveselilo darilo sekcij SKD Triglav - notni zapis iz idrijske čipke, ki so je izdelale članice klekljarske sekcije. MePZ Triglav je predstavil del svojega bogatega repertoarja slovenskih ljudskih, avtorskih in duhovnih ter dalmatinskih pesmi ter je bil nagrajen z velikim aplavzom. Spomnili smo se tudi našega pokojnega prijatelja in člana pevskega zbora Ivana Kosmosa, ki nas je žal zapustil na začetku leta. Po koncertu je dr. Jaklitsch poudarila, da je MePZ Triglav s svojim petjem res pobožal srca vseh, ki so se udeležili slavnostnega dogodka. IZ ŽIVLJENJA DRUŠTVA Priznanja za svoje delo so prejeli pevke in pevci: ČASTNA ZNAČKA: Tatjana Kurajica, zborovotkinja Tatjana Jurko Assaf Nadežda Eterović Joško Gerželj Ivan Kosmos Žaklina Lendić Ivana Mikačić Ljiljana Mužinić Cveto Šušmelj ZLATA ZNAČKA Anica Bandalo Jelena Bedalov Snježana Biočić Ana Čakić Nadja Krnić Snježana Kulišić Anica Šušmelj Silva Vranković SREBRNA ZNAČKA Lidija Stehlik Andrija Šitić BRONASTA ZNAČKA Milan Bulatović Mirjana Josipović Ivan Morača Nenad Rogulj Paula Stamenov Drage pevke in pevci MePZ Triglav, draga Tanja, čestitke!!! To priložnost smo izkoristili tudi za podelitev priznanj Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti. Priznanja za dolgoletno sodelovanje v pevskem zboru je podelila gospa ministrica, ob tem pa vsem čestitala in še enkrat zahvalila za predano delo ter zvestobo Sloveniji in slovenstvu. Prireditev je povezovala Vera Hrga. Nadežda Eterović 5 Planika IZ ŽIVLJENJA DRUŠTVA S PESMIJO DIHAM SVOBODO S pesmijo diham svobodo, širim obzorja, gradim poti prijateljstva. Tako že polnega četrt stoletja z mojim Mešanim pevskim zborom Triglav Split. Ko se danes ozrem na pretekla desetletja, kljub letom ne čutim nobenega bremena, ampak ponos in željo, da bi še naprej hodila po teh tako davno začrtanih poteh. Narodnostna pripadnost in zanos sta nas vodila po večjih in manjših krajih naše Slovenije, povezanost in intimnost članov zbora pa nas je pod taktirko naše zborovodkinje Tanje Kurajice potem združila v homogeno družino. Peli smo na vseh mogočih mestih in ob vsakem vremenu vedno napolnjenih src z ljubeznijo, v medsebojni sinergiji in želji, da s petjem iskreno prenesemo občutke na občinstvo, ne glede na to, koliko jih je pred nami: dvajset, sto ali tisoč. Zbor je živo bitje, ljudje prihajajo in odhajajo, generacije se izmenjujejo in mešajo, pojejo se stare in nove pesmi bolj ali manj uspešno, toda vedno s pečatom v srcu, pečatom, ki ga je zapustil čas, preživet v našem pevskem zboru. Ko napolniš srce s pesmijo in vsem drugim, je veliko lažje premagovati vsakdanje težave, vse vrste tesnob, duša je polna tudi ko ti vse ne teče gladko. Toliko skupaj preživetih let govori o tem, koliko nam to druženje s pesmijo pomeni, koliko je veselja ob uresničitvi vsakega nastopa, koliko rojstva in smrti, koliko smeha in žalosti, ponosa in koliko je pred nami še nedorečenih zgodb in priložnosti. Lahko bi naštevala na stotine pesmi, vsak od nas v sebi nosi najljubšo, najdražjo, posebno, svojo, ki ga nosi in mu daje krila, da kljub vsemu še naprej vadi, daje sebe in svoj čas posveča skupnemu cilju: peti in uživati in vse to deliti s svojimi najbližjimi in ljudmi dobre volje. Morda se sliši patetično, a čas, ki sem ga preživela v zboru, je v teh četrt stoletja mojega obstoja močno obeležil moje življenje, pa tudi čas, ki ga morda nisem aktivno preživela v njem. Hvala naši Tanji za trud in odrekanje v vseh teh skupnih čudovitih letih, hvala vsakemu posameznemu članu našega zbora, ki mi je življenje popestril s skupno pesmijo. Ana Šušmelj Ob mednarodnem dnevu človekovih pravic v Zadru LEPOTA PESMI, BESEDE IN UMETNOSTI V organizaciji SKD Lipa Zadar smo 9. decembra s pesmijo, besedo in umetnostjo proslavili mednarodni dan človekovih pravic. Na njihovo povabilo smo se dogodku z veseljem pridružili člani SKD Triglav Split – MePZ je prinesel pesem, Ana Šušmelj poezijo vsi pa pozitivne želje za radostno, prijateljsko druženje. O pomenu mednarodnega dneva človekovih pravic je spregovoril mag. sc. Cveto Šušmelj, predsednik SKD Triglav Split. Minattijevo Nekoga moraš imeti rad sta v hrvaščini in slovenščini recitirali Marija Ivoš in Vera Hrga. Svojo poezijo so interpretirale same avtorice pesnice: Ana Šušmelj iz SKD Triglav Split, Marija Ivoš iz Lipe Zadar 6 in Mirjana Majić iz Makedonskega kulturnega društva Biljana Zadar. V prijetnem, akustičnem ambientu »na Galiji«, v sijaju prelepih deklet v novih pariško modrih oblekah, je iz src pevk in pevcev privrela pesem, ki se tam čuva, neguje in raste že dolgih 25 let. Njihova pesem je vedno polna podarjanja in predajanja, vedno zapeta z gorečnostjo domoljubja in s srcem prijateljstva, ljubezni in z vsemi prijaznimi čustvi, zapeta je z dušo, z žarom, iz duše in iz srca. Njihova pesem je tudi čudovita glasbena razglednica iz domačih krajev, prežeta z bogastvom maternega jezika in nam mnogim iz pozabe kliče spomine na lepoto domovine, na srečne trenutke iz otroštva in odraščanja, na bližnje in drage ljudi, spomine, ki naj nikoli ne potonejo. Pesem, pevska kultura nas trdno povezuje z matično domovino, z rodno grudo ter s toplo melodijo Planika IZ ŽIVLJENJA DRUŠTVA Gostovanje v Manjšinskem mozaiku Veliko zanimivih tem o delovanju SKD Triglav Split in svetov slovenske narodne manjšine Mesta Split in SD županiji sta v prijetnem pogovoru z urednico in voditeljico oddaje “ Manjinski mozaik ” HRT- Radio Split, Mirando Hrabar predstavili Nadežda Eterović in Vera Hrga. objema someščane in vse prijatelje v krajih, kjer živimo. Darila so ob zaključku vsake slovesnosti vedno znak zahvale, pozornosti, in povezanosti. Izmenjala sta jih predsednik SKD Triglav in predsednica Lipe Zadar Darja Jusup. Tekst in foto: V.H. Pesem ne pozna meja, jezikovnih pregrad in daljav, pesem je iskrena in privre iz srca, kjer se rojeva iz ljubezni ali globoke bolečine. (Štefan Prskalo) OBISK V VELEPOSLANIŠTVU RS V ZAGREBU Ob mojem neslužbenem obisku Veleposlaništva R Slovenije v Zagrebu sem se srečala z veleposlanikom RS Vojislavom Šucem, ki je toplo pozdravil vse člane Slovenskega kulturnega društva Triglav Split in Slovence v Splitu. Novi ministrici svetovalki Tamari Plankar, ki je po izteku mandata avgusta zamenjala gospoda Matjaža Marka, sem v prijetnem pogovoru zaželela dobrodošlico in uspešno delo ter ji na kratko predstavila delovanje našega društva. Nadežda Eterović, predsednica Sveta slovenske nacionalne manjišine mesta Splita, na sprejemu pri županu mesta Split dr. sc. Ivici Puljku ob mednarodnem dnevu človekovih pravic. Tekst in foto: V.H. 7 Planika IZ ŽIVLJENJA DRUŠTVA VSESLOVENSKO SREČANJE V OBJEMU GORSKEGA KOTARJA Z veza slovenskih društev na Hrvaškem je letos zelo prebrisano organizirala vseslovensko srečanje že septembra, ne kot navadno v začetku oktobra. Prav gotovo pri tem ni bilo odločilno samo lepo vreme temveč predvsem korona. Vse naše dejavnosti so vsestransko pogojene z obnašanjem tega virusa, zavlekel se je v vse pore našega življenja, bodisi da smo okuženi ali ne. Že na samem začetku potovanja z našim starim prevoznikom Perla tours, z našimi vrlimi Imočani: Joškom, Tihomirom in Julijo, smo morali predsedniku Šušmelju pokazati Covid pasoše. Seveda smo jih vsi imeli. smo več kot eno uro pluli po mirni vodi, obdani s temnimi gozdovi, skritimi hiškami, ki so se dale naslutiti le po vršičkih streh, ki so kukale med visokimi drevesi. Po veseli plovbi nas je pot odnesla v Delnice, kjer smo si ogledali državno mladinsko tekmovanje v smučanju po asfaltu. Fantje in dekleta so se res dobro podili po glavni ulici, medtem ko smo mi ob kavici na ves glas navijali za vse po vrsti. Tekmovanje se je končalo ravno ob pravem času, da ne zamudimo na kosilo, po katerem smo se počasi podali proti domu. Bil je lep, sončen dan, vreme kot naročeno za izlet v naravo. In prav tja smo šli. Letošnje srečanje je bilo v naravi, v prečudovitem gozdnem parku Golubinjak sredi Gorskega Kotarja, popolnoma v skladu z epidemiološkimi ukrepi. Bilo nas je veliko, pa kljub temu ni bilo nobene gneče, saj smo se razbežali po gozdu, po jasah, po kraških jamah, igrali badminton, se kartali, balinali. Tudi kosilo je bilo na odprtem, tu so se odvijali uradni pogovori z Barbaro in Rudijem, tu se je jedlo in pilo, igralo in plesalo. Komur pa ni bilo do tega, je legel na travo in zadremal. Prijetno popoldne je kar prehitro minilo. Potem smo se zapeljali v Ravno Goro, kjer smo se po odlični večerji precej zgodaj pobrali v sobe, saj je bil zajtrk napovedan že ob sedmih zjutraj. Takoj po zajtrku smo se napotili do Lokev in Mladinskega jezera, kjer nas je čakala barka, s katero 8 Še en čudovit izlet je za nami, vse je bilo čudovito od vremena do hrane. Najboljše od vsega pa je bilo videti stare znance, tega najbolj pogrešamo. Ljudje moji, bodimo previdni, imejmo fizično distanco, a nikar ne dovolimo, da se nas socialno distancira. Bodimo socialno blizu, saj smo družabna bitja, torej nam je potrebna družba, morda se manj objemamo in poljubljamo, pa to še ne pomeni, da nam ni mar drug za drugega. Tekst: Ana Matusinović Foto: V.H. in J.V. Planika IZ ŽIVLJENJA DRUŠTVA 25. MEDNARODNI FESTIVAL ČIPKE LEPOGLAVA 2021 L etošnji 25. jubilejni mednarodni festival čipke v Lepoglavi je bil ne samo festival čipke, ampak tudi kulture, saj so ga spremljali številni dogodki, kot so koncerti, predavanja, gledališke predstave in sveta maša za udeležence festivala. Naša rastavna vitrina čipka vstopila v javni prostor mesta. Videti ga je mogoče na fasadah stavb, panojih, v mestni hiši, celo na spomeniku veteranom domovinske vojne. Festival je spremenil blagovno znamko mesta. Iz mesta, znanega po zaporu, je Lepoglava postala mesto čipk. Festival je s svojim mednarodnim ugledom postal navdih in vzor za številne podobne dogodke po bogate in veliko časa je bilo potrebno za ogled vseh del ter občudovanje domišljije in spretnosti njihovih klekljaric. Največ vzdihov je povzročila čipka iz mesta Kishkunshalas, ki je šivana z iglo in zelo tanko nitjo. Svoje klekljarice je vsestransko spremljal veleposlanik Madžarske v Republiki Hrvaški, vse udeležence Čipka društva kljekljaric idrijske čipke Kljub koronski epidemiji se je 25. festivala udeležilo 10 evropskih držav, ki so v obnovljeni monumentalni zgradbi pavlinskega samostana v Lepoglavi prikazale vso lepoto in sijaj svoje čipkarske umetnosti. Domači, hrvaški razstavljavci so imeli svojo razstavo v Domu kulture. Tako smo klekljarice SKD „Triglav“ Split z veseljem pokazale svojo morsko navdahnjeno čipko v tem novem in lepo urejenem prostoru. Svečano odprtje je bilo 10. septembra z nagovorom odposlanca predsednika RH, pozdravnimi nagovori lepoglavskega župana in drugih veljakov ter s hrvaško himno v izvedbi znane glasbene umetnice Ivane Kindl. Prvi dan festivala je potekala okrogla miza o pomenu čipke v preteklosti, sedanjosti in prihodnosti Lepoglave. Zanimivo predavanje je imel višji kustos Etnografskega muzeja Zagreb, g. Matija Dronjić. V preteklosti je bila čipka obrt in so jo izdelovali za bogate salone takratne Evrope. Danes je vsej Hrvaški. G. Matija Dronjić je navedel nesporno dejstvo o pomenu, a tudi težavah pri varovanju nesnovne kulturne dediščine Hrvaške, kamor sodijo lepoglavska, hvarska in paška čipka. Nesnovna kulturna dediščina se za razliko od materialne kulturne dediščine ne varuje s tehničnimi posegi, temveč s prenosom znanja. Prav prenos znanja in ljubezni do dediščine je prihodnost festivala čipk. To je mogoče doseči le s sodelovanjem lokalne skupnosti, stroke in uprave, so zaključili na okrogli mizi. Na srečo naši prijatelji iz Idrije, katerih klekljarska znanja so dediščina, in naša čipkarska sekcija tukaj v Splitu, nimajo težav s prenosom znanja. Klekljanje je izbirni predmet v slovenskih osnovnih in srednjih šolah. Še več, njihove mlade učiteljice Čipkarske šole Idrija, ki smo jih z veseljem spoznali zdaj v Lepoglavi, s ponosom poudarjajo, da je zanimanje učencev veliko in enako med fanti in dekleti. Je ena najstarejših čipkarskih šol na svetu in neprekinjeno deluje že 145 let. Država partnerica letošnjega festivala je bila Madžarska in je vse dogodke popestrila s kulturnim programom. Klekljarske razstave desetih njihovih klekljarskih centrov so bile zelo festivala pa so na mednarodni večerji postregli z nacionalnimi jedmi. Fantastične trenutke uživanja so prinesli koncerti klasične glasbe njihovih znanih izvajalcev, pa tudi glasba v izvedbi več članov njihovega svetovno znanega ciganskega simfoničnega orkestra - 100 violin in folklornih ansamblov. Tokratni festival čipk v Lepoglavi je doživel dvomestno, jubilejno 25. številko, predvsem po zaslugi Lepoglavčanov in njihove ljubezni do klekljanja, ki vsa ta leta niso štedili energije in časa, da bi kljub vsem stiskam postali prestižna mednarodna prireditev. V čast nam je, da tudi letos sodelujemo na tem jubilejnem festivalu in v prepričanju, da bodo tanke, a enako močne čipkaste niti tudi v prihodnje povezovale ljubitelje dediščine po vsem svetu, želimo festivalu uspeh v svetovnem merilu. Žal nam je le, da našega velikega jubileja nismo mogli proslaviti na podoben način, naših 25 let obstoja naše čipkarske sekcije. Kot je pandemija korona virusa Covid 19 pretresla ves svet, je tudi letos »ukradla« naš festival in veliko razstavo. Toplo upamo, da bomo z majhno zamudo dostojno proslavili naših 25 klekljanih let. Tekst in foto: Dragica Marinović 9 Planika IZ ŽIVLJENJA DRUŠTVA POEZIJA V BARVNI ČAROVNIJI S KD Triglav Split je 18. oktobra gostil člane SKD Lipa iz Zadra. Gostje so postavili razstavo slik z lanske likovne kolonije Turanj 2020, z video projekcijo virtualnega prikaza prejetih slik. Poetični večer z razstavo slikarjev, udeležencev Virtualne Likovne kolonije Turanj-Maj 2020 v organizaciji SKD LIPA Zadar je bil posvečen prezgodaj preminulemu dragemu članu Triglava in dolgoletnemu voditelju likovne skupine društva Ivanu Kosmosu. Prof. Marija Ivoš mu je posvetila ganljive besede, potem smo prisluhnili lepim verzom, ki so jih interpretirale same avtorice: Zorica Buljanović, Marija Ivoš, Ljiljana Jerončić in naša Ana Šušmelj. Razstavo je potem odprla likovna pedagoginja, voditeljica likovne skupine Lipe Zadar, Marija Ivoš. Ob prijetnem pogovoru so si obiskovalci ogledali razstavljene slike različnih avtorjev iz Slovenije, Hrvaške ter Bosne in Hercegovine. Raznolikost motivov, tehnik in stilov slikanja je omogočila, da je vsak našel nekaj za svoje oči in dušo. Letošnja kolonija v Turnju je že realizirana in veselimo se njene predstavitve v našem društvu. Lidija Stehlik Foto: V.H. TEMA BREZ TEME poklonila vsem pridnim amaterskim umetnikom, ljubiteljem čopičev in barv, ki izpolnjujejo svoje veselje v ustvarjanju v okviru Likovne kolonije Turanj, ki ne glede na okoliščine, ki so zadnji dve leti onemogočale tesne stike, deluje že štirinajst let. Pozno jesensko popoldne z rdečim žarečim sončnim zahodom nas je še Ž e drugo leto zapored je letos 11. novembra zaradi težav s krono potekala 14. virtualna razstava Likovne kolonije SKD “Lipa” Zadar - Turanj 2021 pod umetniškim vodstvom prof. Marije Ivoš. Že sam naslov »Tema brez teme« ali »Svobodna tema« govori, kako pomembno je, da svojim slikarjem pustimo, da izrazijo svoje občutke v trenutku, ko nanesejo barvo na prazno platno. V Zadar se je napotila tudi naša ekipa iz SKD “Triglav” Split, da bi se 10 dodatno pripravilo na eksplozijo barv v avli Mestne knjižnice Zadar, oddelek Arbanasi. Barve so ogledalo duše, kombinacija čustev in spretnosti vsakega posameznika, kar so nazorno pokazala razstavljena platna v več slikarskih tehnikah. Na razstavna platna vedno gledam z mešanimi občutki, nekatera so mi bolj, nekatera manj draga, a na koncu vedno zaključim, da je najpomembnejše, da se ljudje družijo, sklepajo prijateljstva, ki v tako omejenih razmerah korone dajejo upanje za boljši jutri. Majhna otvoritvena slovesnost razstave nas je z dvema zavitkoma slanega in sladkega, pospremila nazaj v Split z občutkom zadovoljstva, da smo dogodku s svojo prisotnostjo vsaj malo prispevali. Tekst in foto: Ana Šušmelj Planika POUK SREČANJE Z UMETNOSTJO OBLIKOVANJA GLINE S Kekci in odraslimi, ki jih zanima lončarstvo in umetnost oblikovanja gline, smo se napotili na Hvar (Faros). Najprej smo si ogledali čudovit dvorac “TVRDALJ” pesnika Petra Hektorovića, potem pa se napotili v Vrbanj, kjer nas je v prostorih Udruge Varbonj prijazno dočakal umetnik v keramiki Frane Abramović. Ogledali smo si številne razstavljene eksponate, potem pa se ob njegovih navodilih lotili ročnega oblikovanja gline, kasneje tudi oblikovanje s pomočjo vretena. Z nami je podelil mnoga izkustva, dal pa nam je tudi koristne napotke in sugestije na začetni poti keramične delavnice v našem društvu. Iskrena hvala Frane! Tekst in foto: V.H. ZAJTRK S SADJEM - SUPER DAN! T akšen super dan ja bil tudi naš dan po okusnem tradicionalnem slovenskem zajtrku v prostorih društva. Ob skodelici alpskega mleka, čaja, kave smo zagrizli v ajdov kruhek z maslom in cvetličnim medom, nekdo z doma narejeno marmelado, potem pa še pojedli jabolko, mandarino, orehce, mandeljne... Obenem je tekel poučen klepet o pomenu zajtrka za zdravo in uravnoteženo prehrano, ki poskrbi za jutranjo energijo, posebej otrok in mladostnikov, ki jo potrebujejo za lažje sledenje učnemu procesu. Govorili smo tudi o pomenu kmetijstva, živilske industrije, čebelarstva, prepoznavanju kakovostnih pridelanih in predelanih proizvodov in še o marsičem. Vera Hrga 11 Planika POUK NAŠ TOREK D olgih lepih 28 let se nas 10-ak in naša učiteljica - prijateljica Vera učimo, prijateljujemo. Harmonična družina smo kot tonska lestvica. Vsaka nota ima svoj ton, vendar lahko ustvari čudovito melodijo. Tukaj smo, da se učimo slovenščino, da obeležimo, zaznamujemo za nas pomembne datume, pripovedujemo, pesnimo in se šalimo. Tukaj smo tudi, da poslušamo drug drugega, da delimo vesele, manj vesele in tudi žalostne trenutke. Rada imam torke, rada hitim na druženje, učenje, srečanje z našo majhno, trdno povezana skupino. Tako jaz čutim in mislim. Vera Raguž SREČANJA Slovenščina na Pričiginu R adi se srečamo in prisluhnemo dragim dobrodošlim umetnikom Slovencem, ki prihajajo v Split kot gosti, kot predstavniki slovenske kulture, književnosti, glasbe, športa… Na letošnjem Pričiginu je pripovedovala Dežela. V organizaciji založbe GOGA iz Novega Mesta so zanimive zgodbe ob moderatorki, novinarki Jedrt Jež Furlan, pripovedovali 12 slovenska gledališka režiserka in kolumnistka Ivana Djilas, pisateljica in književna prevajalka Jedrt L. Maležič in naš dragi Vlado Kreslin, slovenski kantavtor in folk rock glasbenik. Bil je to prijeten, svež obmorski večer in toplo srečanje z literaturo, s slovenščino, z dragim prijateljem. Split je prelep R ad imam Split, pravi Vinko Möderndorfer, slovenski pisatelj, pesnik, dramatik, esejist, gledališki, radijski, filmski in televizijski režiser. Prvič v Splitu, očaral me je. Zares je čudovit pa pravi Zlatko Zajc pesnik, avtor kratkih zgodb in zeliščar Zlatko Zajc na našem popoldanskem sprehodu po dragem Splitu. V.H. Foto V.H. Planika POUK LITERARNI NATEČAJ ZVEZE SLOVENSKIH DRUŠTEV NA HRVAŠKEM Z veza slovenskih društev na Hrvaškem s podporo Ministrstva za znanost in izobraževanje RH in Slovenskega doma KPD „Bazovica“ (Reka) je oktobra objavila razpis za literarni natečaj z naslovom „Moje srečanje z zmajem“. Na literarni razpis se je iz skupine dopolnilnega pouka slovenščine v Splitu s svojim prispevkom prijavila Tonka Škugor. V ponedeljek, 29. 11. 2021, se je komisija, ki so jo sestavljale dr. Barbara Riman, dr. Kristina Riman, Marjana Mirković in Damjana Hliš, odločila, da v skupini od 5. do 8. razreda osnovno šole nagradi naslednje prispevke: Štambuk (Moje srečanje z zmajem) 3. mesto: Jure Margeta (Ljubljanski zmaj) in Eufemia Babić (Moje srečanje z zmajem) Izbira med prispevki od 5. do 8. razreda je bila zahtevna, saj je prišlo kar nekaj izvrstno napisanih besedil. Med njim je izstopalo besedilo Tonke Škugor, saj je pokazala bogato besedišče ter dober občutek za pripovedovanje in povezovanje zgodbe. Prav tako sta drugačen pristop k pripovedovanju pokazala Anja Mikulčić Ilić ter Ante Segulin Štambuk. Jure Margeta je svoje besedilo oblikoval kot pesem v prozi, v njem pa duhovito predstavil slovenske znamenitosti. Eufemia Babić je na izviren način v zgodbo vključila tudi nastanek človeške ribice. Komisija se zahvaljuje za izvirne in dobro napisane prispevke, ki so pokazali, da interes do pisanja slovenske besede med mladimi na Hrvaškem obstaja. Verjamemo, da jih natečaj še dodatno motivira, saj je število prispelih izdelkov v primerjavi z lanskim letom precej bogatejše. Zapisala Damjana Hliš V Ljubljani, 29. 11. 2021 ISKRENE ČESTITKE NAŠI TONKI! 1. mesto: Tonka Škugor (Srečanje z zmajem) 2. mesto: Anja Mikulčić Ilić (Moje srečanje z zmajem ) in Ante Segulin ČAROBNA SLOVENIJA – POTOVANJA V OSRČJE NARAVE POLETJE 2021 Planika POUK posnete z veliko pazljivostjo in natančnostjo. Občutek za detajle. Čutim ga. Izbrane besede. Spoštovanje do narave. Reka Soča ga je čisto prevzela, fascinirala. Celo skočil je v objem njene hladne vode. Meni osebno so najbolj všeč jutranje fotografije ob, na trenutek megleni, pa takoj zatem bistri, zeleni reki, in branje ob reki. V svet čarovnije nas je popeljal z veliko dobre volje, duhovitih komentarjev, lepih fotografij, razlag in iskrenih osebnih doživetij. Vsi onemeli pazljivo poslušamo, vsak v svojih mislih, občutkih, željah da se teleportira v osrčje teh lepot, da že jutri tudi on uživa v objemu zelenih dolin, bregov, planin, šumečih slapov in drvečih valov. S lovenija. Dežela. Zelena. Naravna. Čudovita. Vse to si mislim o njej in vse te njene lastnosti pogrešam, čedalje bolj. Težko priznam, a je res. In ugotovim da obstajajo drugi, meni dragi ljudje, ki enako čutijo. Vsaj nekdo je izkoristil poletje za uživanje. To me veseli. In na koncu težkega dne sedim z drugimi ljubitelji potopisov na predavanju o letnem dopustu v Sloveniji, mojega sošolca Jurice. On je to zelo natančno splaniral. Fotografije so Očaral me je tako močno, da si bom enkrat, če bo dovolil, »preplonkala« ta nadvse zanimiv načrt dopusta, ta neskončno privlačen sprehod po čarobni deželi Sloveniji. Komaj čakam. Ana Božulić Foto: Jurica Vojnović Dragica Terze Planika UTRINKI LJUDEVIT GAJ V LJUBLJANI, PREŠEREN V ZAGREBU P redsednika Slovenije in Hrvaške, Borut Pahor in Zoran Milanović sta odkrila spomenika dveh sodobnikov, ki ju je povezovalo delovanje za narodni preporod v 19. stoletju; hrvaškega politika in književnika Ljudevita Gaja v Ljubljani in spomenik velikega Franceta Prešerna v Zagrebu. Spomenik hrvaškem politiku, jezikoslovcu, ideologu, novinarju in književniku Ljudevitu Gaju stoji v Severnem mestnem parku v Ljubljani. Idejo za postavitev spomenika je dala Zveze hrvaških društev v Sloveniji; skulptura je delo akademskega kiparja Marijana Mirta. Prešernov kip, delo slovenskega kiparja Metoda Frlica, predstojnika kiparstva na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje (ALUO) v Ljubljani, je postavljen v Aleji pesnikov ob zagrebškem jezeru Bundek. MOČ JEZIKA JE NEIZMERNA KULTURNI VEČER “MOČ JEZIKA” V ČAST RADOSLAVA DABE „Moč jezika“ me je popeljala v prelepo Novaljo, na nepozaben kulturni večer, kjer sem imela priložnost srčno pokazati, kako pomembno, kako lepo je nam Slovencem zunaj meja domovine občutiti povezanost dveh kultur, dveh jezikov, dveh narodov. slovensko-hrvaškega prijateljstva Ljubljana. Gostitelj in pokrovitelj srečanja, župan Mestne občine Novalja Ivan Dabo, je navzoče pozdravil in spregovoril o zanimivostih otroškega in mladostnega življenja someščana Radoslava Daba. V imenu Zveze slovenskih društev na Hrvaškem je z lepimi besedami poudarila pomen dogodka za Slovence na Hrvaškem in tudi za Hrvate v Sloveniji predsednica Barbara Riman Plazibat. V Kulturnem domu Gozdenica je 2. decembra 2021 potekal kulturni večer »Moč jezika« v čast upokojenega profesorja, umetnika, esejista in prevajalca Radoslava Daba, ki je 10. oktobra praznoval petinosemdeset let. Pokrovitelj dogodka sta bila poleg mesta Novalja Zveza slovenskih društev na Hrvaškem in Društvo 15 Planika UTRINKI Član Izvršnega odbora Društva slovensko - hrvaškega prijateljstva Ljubljana Zlatko Katalenić je v imenu Hrvaškega centra kulture Ljubljana vse prisrčno pozdravil in zaželel še trdnejšo povezanost med dvema narodoma, predvsem na področju kulture. Profesor Radoslav Dabo, velik umetnik in poznavalec umetnosti je s svojim ustvarjalnim delom nedvomno osrednja osebnost v slovenskem in hrvaškem prostoru. O njegovem življenju, ustvarjanju in poklicnem angažmaju v času njegovega več desetletnega bivanja v Sloveniji sem spregovorila jaz, učiteljica dopolnilnega pouka slovenskega jezika in članica Izvršnega odbora Slovenskega kulturnega društva Triglav Split. V imenu SKD Triglav sem pozdravila vse prisotne in se v svojem imenu prisrčno zahvalila glavni pobudnici slovesnega dogodka, njegovi študentki na Univerzi v Ljubljani Ani Pulko, ki na žalost zaradi bolezni ni mogla biti z nami. V poezijo sva slovesen dogodek zavili Marija Ivoš iz Slovenskega kulturnega društva Lipa Zadar in jaz. Občuteno sva interpretirali nekaj slovenskih pesnikov modernistov v slovenščini in vzporedno njihove odlične prevode Radoslava Dabe v hrvaščini. Zanimive zvoke dvoglasnega petja nakanat sta pričarala dva pevca, kratek film o Radoslavu Dabu pa je še dodatno programsko obogatil ta hrvaško-slovenski večer v čast Radoslavu Dabu. S svojo prisotnostjo so večeru dali poseben pečat umetnikova sestra in številna ganjena družina Radoslava Dabe. Mestni knjižnici Ivana Palčića Novalja sva z Ano za prijetno branje someščanom, a tudi kot spodbudo za prihodnje rodove, pesnike, prevajalce, umetnike, knjige Radoslava Dabe podarili Ana Pulko in jaz. Vera Hrga Foto: Službena stran Grad Novalja DUBAJ IN ABU DHABI / EXPO 2020 / ZAE K ot turistični vodnici mi je bilo omogočeno prepotovati, odkrivati, spoznati kar nekaj destinacij. Že dokaj zgodaj, skoraj lahko rečem na začetku mednarodne vodniške poti, sem se specializirala za Arabski svet in tako so danes »moje« glavne destinacije ZAE, Egipt, Maroko in Tunizija. Oman in Katar ostajata veliki želji in upam, da se kmalu izpolnita. Nenazadnje, je bil to tudi glavni razlog, da sem zdaj v Dalmaciji. Korona je naredila svoje in turizem spravila na kolena. Tako sem se še toliko bolj veselila ponovnega, po skoraj dveh letih, potrjenega vodenega potovanja v Združene Arabske Emirate. Trenutno je to, zaradi svetovne razstave EXPO 2020, najbolj vroča potovalna destinacija. V Emiratih sem bila prvič, ko je današnja največja zgradba na svetu, stolp Burj Khalifa, bila še »v povojih«, zgrajena nekje do 100m višine, danes 16 Planika 828 m. Te njihove »zgodbe o uspehu« se enostavno ne da kar tako opisati v nekaj stavkih. Dokaz temu je dejstvo, da tudi če recimo Dubaj obiščeš v časovnem razmaku dveh, treh mesecev, lahko najdeš vse postavljeno na glavo, tako hitro se ta svet razvija. Ravno zaradi tega se veselim vsakič znova, tudi zato, ker lahko primerjam in občudujem razvoj. Oktobrska tura je bila nepozabna. Ali je res bilo vse tako super, najboljše do zdaj (od programa, skupine, vsebine, izvedbe) ali pa mi je enostavno to tako zelo manjkalo. Bilo je UTRINKI odlično! Tako (spet) potovati, kot biti ponovno v Emiratih. Dubaj in Abu Dhabi nudita toliko znamenitosti, da enostavno ni možnosti videti vsega, a vendar si vselej pogledamo najpomembnejše. Problem, če lahko to tako imenujem, je edino v tem, da agencije preprosto ne morejo vključiti v program vseh atrakcij, ki bi si jih lahko ogledali. Tokrat sem bila celo v obeh hotelih, slovitem Burj Al Arab hotelu v Dubaju in v Emirates Palace v emiratu Abu Dhabi. Zakaj prvemu pripisujejo 7 zvezdic in kakšen okus ima zlat kapučino v drugem, pa nalašč ne povem, boste morali z mano ha ha. A vendar, kljub vsemu kar nudi Dubaj, je moj zmagovalec še vedno Abu Dhabi. Od nekdaj, od prvega obiska. Tako zaradi najlepšega hotela v Emiratih, predvsem pa zaradi, meni osebno, najmogočnejše znamenitosti - veličastne mošeje Šeika Zayeda, ustanovitelja ZAE, ki me vsakič osupne in očara. Zaradi organizacije in logistike, absolutno svetujem obisk ZAE v organizaciji agencije in ne v lastni režiji. Kar nekaj slovenskih agencij ima odlične, zelo raznolike, programe za ZAE, tako da se lahko za vsakega najde pravi. Trenutno so pogoji za vstop v ZAE negativni PCR test, ki ne sme biti starejši od 72 ur in potrdilo o cepljenju. 17 Planika UTRINKI Testirali so nas tudi takoj na letališču. Emirati imajo sicer skoraj 96% precepljenost, maske so obvezne povsod, tudi na prostem. Letos je vse podrejeno dvema dogodkoma - Expo 2020, ki je bil načrtovan v prejšnjem letu in zaradi pandemije prestavljen in velika obletnica, 50 let od ustanovitve ZAE ( Sramotno povabilo Slovencem za obisk našega prelepega Splita. St. Duje v Splitu - Kaj obiskati v Splitu, Hrvaška Katedrala ni zasnovana na samem začetku. V zgradbi današnje katedrale, ki je bila zgrajena v 4. stoletju, je bil nameščen mavzolej rimskega cesarja 18 2.december 1971). EXPO 2020 smo obiskali takoj drugi dan. Kljub temu, da sem zelo natančno sestavljala seznam razstavnih prostorov, paviljonov, ki jih želim obiskati, mi ni uspelo videti niti pol načrtovanega. Ogromna zadeva, sestavljena iz treh vsebinskih sklopov, fenomenalna organizacija, do zadnjega detajla, naštudirana logistika in kot » pika na i « čudovita vpletenost lokalnega prebivalstva. Direktna metro linija, (podaljšana rdeča linija), ki pripelje skoraj do vhoda. Pogoji za vstop: negativen PCR test in potrdilo o cepljenju. Oglede paviljonov priporočam dopoldan oz. čimprej, saj so popoldan čakalne vrste precej daljše, pozno popoldanski in večerni termini pa so namenjeni spremljevalnemu programu ( kulturni program, šovi in razne prezentacije ter glasbeni spektakli). Diplomacija in protokol na najvišji ravni. Najprej „domov“, v Slovenijo, kot se spodobi   Priznam, da sem imela „mravljince“ med fenomenalno video predstavitvijo. Vrhunsko, pohvale za čisto vse - idejo, realizacijo, prezentacijo in ekipo. Da same lokacije in izgleda razstavnega prostora sploh ne omenjam. Emirati še zdaleč niso samo blišč, arhitektura presežkov, ampak in predvsem tudi nova kultura in običaji, zelo toplo in prijazno lokalno prebivalstvo, spoj različnih religij, puščava, barantanje na soukih, božansko okusna kulinarika….. in še in še. Nič, naslednjič dalje, čaka me še drugi del popisa. Obvezno do Hrvaške, sledijo Italija, Kuba in del Afrike. Lahko pa gremo enkrat skupaj in kakšno lepo slovensko zapojemo sredi puščave. Zakaj pa ne!? Foto in tekst: Katarina Kerk JE PREVOD DOBER? Dioklecijana. Na predvečer cesarjeve smrti so v 63. milanskem ediktu kristjani dobili svobodo priznanja vere, tako da so bili v Saloni. Salona je bila takrat upravno središče pokrajine Dalmacije, kjer je bila zgrajena bazilika nad grobovi krščanskih mučencev, ki je postala sedež romanja in kult svetnikov. V 7. stoletju so se Avari in Slovani zrušili v Salonu. Preživeli prebivalci so pobegnili na otoke, od katerih so nekateri po nekaj časa prišli na kopno in se naselili v zapuščeni carski palači. Sčasoma so cesarski mavzolej spremenili v krščansko cerkev, odstranili poganske idole in sarkofag, v katerem je bil počival avtomobil. Iz uničenih bazilik v Saloni so bile poslane kosti svetega mučenika, ki jih je Dioklecijan smel izvršiti: Dujma, prvi salonski škof, in Anastazija, delavke, ki so bili deponirani v cesarjevem mavzoleju, posvečeni metropoli. Planika ŠALE SI TI KIKIRIKAL ZJUTRAJ? IŠČEM FANTA! 19 halo, kdo je? halo, si to ti? sem ga včeraj kupila, jutri ga registriram zdaj pod hmeljem v toplem objemu ledene jame ...potem pa na pivo redko z nami ...in potem poljub