KATOLJŠK CERKVEN LIST, »Danica« izhaja vsak petek na celi poli in velja po pošti za celo leto 4 gl. 20 kr.. za pol leta 2 gl. 2o kr.. za retert leta 1 s;!. 20 kr V tiskarni sprejemana za celo leto 8 gl. 60 kr., za ' 2 leta 1 gl. 80 kr., za »4 leta 90 kr.. ako zadene na ta dan praznik, izide »Danica« .an poprej List 23. Tečaj XUX. V Ljubljani, f>. rožnika 1896 Tožba Sijonske hčere. (Prosto poslovenjena.) Mrači se, v vertu tu sedim, Pod palmami vzdihujem, Sirota bridko se solzim, Ljubimca pričakujem. Verjeti jaz ne morem, ne, Da kdaj nebeško milo Obličje to, razdjano vse. Podobno bi mu bilo. A vendar, udje so le to Preljubljenega Sina ; Oj proč je up in serca dno, Prešinja bolečina! Kako prečudno bil je mil. Izmed otrok človeških, Res ni ga. ki bi lepši bil, V prostorih vseh nebeških! In zdaj, — vse ranjeno telo V naročje sem dobila; Razbičano, oh prestrpšno, Kako bi ne tožila! Oj to oko, ki kdaj svitlo Kot zvezde je žarelo, Svitlobo je zgubilo vso, Ugasnilo, stemnelo. Oj slične roži z J^rihe Te ustnice cvetoče Brez barve smertno zdaj bledč, Kako je to mogoče! Kdo te oskrunil je, oj kdo, Ti radost duše moje? Oj solnce, luna, oj nebo, Kdo dal mu ran je broje? Na ustnih krasni biseri Rude ti kervolitja; Obličje sveto kervavi Nemiljenega bitja. Knko je bilo prej lepo To lice. kakor zora, — Sedaj ne najde več oko V njem zdravega prostora. Pa vendar, Dragi, hrepenim Te serčno poljubiti, Od tvojih lic nič ne bojim Si lic okervaviti. Kodričev tvojih kje je kras, Ki so te lepotili ? Izpulili so pol ti las, Kervniki vsi nemili! Prej so se vsipali lepo Lasje gosti na rame Kot v gori Siloa mlado Cipresje, radost za me. Kar je ostalo tebi las, S kervjo so napojeni, Oropan ves je njihov kras, Zdaj vsi so posušeni! Te roke, lilije poprej, Vse nežne, snežno bele! Te lilije sedaj so, glej! Vsahnele vse, zvenele! Tu gledam te in se solzim, Ker ni te več spoznati, Moj ljubi! kje se naj vtešim, Bolesti polna Mati V Zakaj si storil mi le to Sijonski zvesti hčeri? »Saj sem ljubila te zvesto, Kdo žalost to izmeri? fJlej. trepeta večer niča, Vsled moje bolečine. Solzi z menoj cvetličica, In jokajo rastl'ne. Oj. jokaj le. ves cvet, polje, Zvezde, z menoj tožite; Velike so mi. kot morje Bridkosti strahovite' Sodim prevzeta bolečin Pod palmo s Sinom v gaju. Sočutno luna zre z višin In pomiluje naju. Hadoslao. Pripovedka o pelikanu. (Za praznik sv. Rešnjega Telesa.) V starih časih je živela na polnočni strani ob morju ptica. bela kakor sneg. velika in močna: gnjezdo si je napravila na visoki skali tik morja. Imela je .štiri mladiče, kterim je prinašala iz morja ribe. kttre je s potapljanjem lovila. Ponoči in o slabem vremenu pa je skerbno legla v gnjezdo in grela mladiče. Pogosto se je borila po cele ure proti pticam roparicam. — Nekoč se je prigodilo. da je morje nenavadno kmalu daleč na okoli zamerznilo. Tedaj si populi pelikan, tako je bilo ptici ime, mehki puh z vratu in pokrije z njim mladiče, da bi jih ne zeblo, in odleti čez ledene gore pogledat, če morebiti kje še ni zamerznilo, da bi mogel uloviti nekoliko ribic. Toda nikjer ne najde odperte vode in žalostno se verne k gnjezdu: tu mole lačni mladiči od daleč nasproti male kljunčeke iz mehkega puha in tožno vpijejo po hrani, ker že 2 dni niso nič jedli. Pelikan tega ne more več prenesti. Skerbno zakrije zopet mladiče, da bi jim mraz ne škodil, potem pa leti čez širno ledeno morje, — in zopet nič vode! Tedaj pa sede na led in začne kljuvati in biti s kljunom ob terdo ledeno pločo. da bi dosegel vodo: toda ves trud, ves napor je zaman. Kri mu lije iz kljuna, in kljun je ves razbit in razmesarjen. Žalosten se zopet verne domu: od daleč čuje že prošnje in vpitje mladičev, in serce mu hoče počiti od bolesti, ko jim ne more pomagati. Zmrači se, merzla sapa piše in vihar divja, stari ptič pa sedi bolan in lačen nad gnjezdom in greje svoje mlade. Pa komaj se začne svitati, prično vnovič stokati in hrane prositi. Stari pelikan zbere vso svojo moč, leti daleč čez morje in zre željno po širnem morji, — zopet sam led in led; še enkrat sede na ledeno pločo in kljuje, — dokler ga bolečine ne prevzamejo, moči zapuste in oterp- nejo noge: vendar noče na ledu umreti in po najhujšem naporu pride bolan in zmučen do gnjezda. Mladiči njegovi so pa od lakote in kričanja na tla popadali in zdaj ječe v snegu: ljubeznjivo jih prenese s posledno močjo v gnjezdo nazaj in jih pokrije zopet z mehkim puhom: toda mladiči mu zlezejo na hrbet, na glavo, in tišče vanj, naj jih vnedar otme pogube. Ko vidi pelikan, da poginjajo mladiči od lakote, — kaj stori? Jame se grizti na vratu in persih, kjer je že prej izpulil mehki puh, pre-grize žilo in derži odperto rano na zevajoče kljune mladičev: ti serkajo gorko njegovo kri, pri vsakem požirku pogledajo hvaležno proti dobrim nebesom, potem pa zopet željno serkajo rudečo kri, — dokler ne preneha teči. Potem se skrijejo zopet v gorki puh in sladko počivajo pod krili materinimi, a ne vedo, kako starko muči mraz in smertna bol, kako žalostno poveša onemoglo glavo. Precej pa, ko se zbude, vzdi-gavajo male svoje glavice proti materi, in prosijo hrane, a ne vidijo, kako ji ledeni oko; vendar se gane še enkrat, pogleda ljubeznjivo in nežno svoje mlade, pregrize zopet svojo žilo, in mladiči serkajo vnovič kipečo materino kri, potem zaspe. Stemni se, in merzli sever divja po ledenem morji, tuli po pečinah in klečeh, toda mladiči spe mirno pod gorkim puhom in materinimi krili: zjutraj se zopet izmotajo iz gorkega perja, odpro svoje kljunčeke, plezajo na njeni herbet, jo cukajo za perje, stokajo in glasno kriče: pa mati se ne gane več; grozne bolečine, strašni mraz in pomanjkanje kervi jo je umorilo. Mladiči so pa vedeli še, kje so dobili kervi; jamejo zopet kljuvati, — pa kervi ne dobe, sterdila se je že; tergali in jedli so pa materino meso in se nasitili. Potem so zopet zlezli v globoko gnjezdo; tako so storili tudi opoldan in zvečer, drugi in tretji dan: rasli so in se okrepčavali, dokler ni zmanjkalo tečne hrane; tedaj so pa že toliko odrasli, da so mogli leteti: pripihal je gorak veter, led se je stajal, in mladi pelikani so zapustili svoje gnjezdo, poiskali si sami živeža in so ga tudi našli v obilnosti. Bili so veseli in dobre volje, si naprav-ljali nova gnjezda — in pozabili na mater — pelikana. — Tako se glasi stara pravljica. Pelikan je lepa podoba našega Odrešenika v najsv. Zakramentu; Njemu je dal torej sveti cerkveni učenik Tomaž naslov „zvestega pelikana.'1 Del za delom te pravljice se krasno in resnično izpolnuje v skrivnosti sv. Obhajila. Pusto, merzlo ledeno morje s svojimi viharji je svet: skala, na kteri je imel pelikan gnjezdo svoje, je skala sv. Petra; gnjezdo na skali sv. katoliška Cerkev. Preskerbei jo je, da moremo v nji stanovati, z mnogimi milostnimi sredstvi, s svojim varstvom in sv. Duhom! V to gnjezdo je postavil nas kot mlade pelikane v svetem kerstu in nas proti hudobnemu duhu branil s svojo močjo. Da pelikan kljub iskanju in klju-vanju ni dobil na ledenem morji jedi za svoje mlade, s tem se hoče le reči, da Gospod Kristus na vsem svetu ne najde ničesar, kar bi moglo obvarovati dušo večne smerti; proti tej smerti je edino in samo meso in kri Kristusa, pravega pelikana, kteri je rekel: „Kdor je moje meso in pije mojo kri, ima večno življenje." Kakor je tedaj daroval pelikan lastno svojo kri in pozneje tudi svoje telo mladim svojim za živež, tako tudi Gospod Jezus Kristus zbere vso svojo moč in modrost, vzame nepopisno skromno, nevidljivo, neoboroženo in smerti podobno podobo nase, da more dati svoje meso in kri v dušni*živež. Ta pelikanova ljubezen se kaže vsa stoletja na oltarjih, in kazazala se bo tako dolgo, dokler se ne [staja led in ne napoči večna pomlad — sod nji dan. In, če bi po božji vsemogočnosti pelikan zopet oživel, in bi mladiči prejeli človeški razum ter izprevideli, kaj se je zgodilo, — kako veselo in ginljivo bi objemali starega pelikana, kako spoštljivo bi zerli ono rano na persih! Gotovo bi ga niti malo več ne žalili, ne bi se hoteli ločiti od njega in radi postavili zanj svoje življenje v nevarnost. Toda bili so le uboge ži-valice, niso imeli razuma, pelikan ni oživel, — in pozabili so ga. Kristus pa je od smerti vstal, živi med nami, ima še rane na telesu svojem, iz kterih je tekla njegova kri; in mi, mladi pelikani, razumemo in vemo vso stvar. S koliko ljubeznijo se moramo torej mi okleniti pravega pelikana v najsv. zakramentu, kako visoko čislati sveto mašo, kako goreče prejemati sv Obhajilo, kako radi obiskovati Njega, kako bi moralo biti celo naše življenje le z Njim in samo za Njega! Vendar se med nami prav pogosto spolnuje: „pozabili so ga." Velikemu številu kristjanov je verček piva ali nekaj krajcarjev veliko več, kakor Pelikan v sv. maši; sveto obhajilo jim je predmet, da ga zasramujejo, njegova pričujoč-nost jim je deveta briga, in prav malo jih je, ki bi ga ljubili, kakor zasluži! Vsak dan moramo celo slišati, da ljudje, kterim je pot do tabernakelja znana od pervega svetega obhajila, kradejo sv. hostije, jih teptajo, okrog raztresajo ali v prostozidarske lože nosijo! Nemški mesečnik „ I Olikan", kateri prinaša v 4. letošnji številki ta spis, ima, kakor tudi naša „Danica", posebni namen, da pospešuje če- ščenje najsv. skrivnosti, sv. K. Telesa, v duhu in smislu sv. Cerkve; vsled tega tudi namen, vse bratovščine in družbe, kterim je namen večje češčenje sv. hostije, podpirati, njili ude med seboj soznanjati, jim poročati o delovanji podobnih družb, ter da bi bilo vedno bolj in bolj hvaljeno, moljeno in slavljeno božje serce Jezusovo v najsvetejšem Zakramentu po vseh tabernakeljili na svetu, vsak trenotek do konca sveta. Razlaganje apostoljske vere. Spisal sv. Tomaž Akvinski. (Dalje.) VII. Člen. Od tod l»o prišel sodit žive in mertve. Kralj in gospodar mora biti tudi sodnik; „Kralj, ki sedi na sod njem stolu, razpodi s svojim pogledom vse hudo" ( Preg. 2<>, 8A Ker je Kristus šel v nebesa in sedi na desnici očetovi, kakor Gospod vseh stvarij. je očitno, da Njemu pripada tudi čast in služba sodnikova. In zato spoznavamo v apostol jski veri: „Ta Jezus, kteri je bil odvzet od vas v nebo, bo tako prišel, kakor ste ga videli iti v nebo" (Dej. ap. 2, 11). O tej sodbi pa moramo pomniti tri stvari. Pervič je način sodbe, drugič resnica, da je ta sodba grozna, tretjič, kako se moramo k tej sodbi pripraviti. Tudi o načinu sodbe si moram«) ogledati troje: Kdo bo sodnik, kdo bo sojen in o čem se se bo sodilo? — Sodnik je Kristus: .,On je tisti, kterega je Bog postavil sodnika živih in mertvih" (Dej. ap. 10, 42.). Mertvi pa so lahko grešniki, živi pa pravični: ali pa tudi: živi so tisti, ki bodo tedaj res živeli, mertvi pa. ki so do tedaj že umerli. Kristus pa ni sodnik le v toliko, v kolikor je Bog, ampak tudi v kolikor je človek. In to iz treh vzrokov: Pervič morajo oni, ki bodo sojeni, sodnika videti: božanstvo pa je tako nepopisno lepo, da je nikdo ne more gledati, da ne bi se razveselil: zato bi pa nikdo izmed pogubljenih ne mogel videti sodnika, ker bi se tedaj veselil. Zato se pa mora Kristus pokazati v človeški podobi, da ga vsi vidijo : „In mu je dal oblast tudi sodbo delati, ker je Sin človekov" (Jan. ">, 27.). Drugič je sam zaslužil to oblast v kolikor je človek. Njega kot človeka so po krivem obsodili, in zato ga je Bog postavil kot sodnika celega sveta: .,Tvoja pravda je bila sojena kot hudobneževa: zato boš ti pravdal in sodil" (Job. .»<;, 17.). Tretjič bo sodil Kristus kot človek tudi zato, da ne bodo ljudje obupali, ker jih bo sodil človek. Ce bi namreč samo Bog sodil, bi se ljudje prestra- sili in obupali: r Videli bodo Sinu človekovega prihajajočega v oblakih" (Luk. 21, 27.). (Dalje nasl > Poslanica prevzv. goriškega nadškofa duhovnikom. Pozdravljeni častiti duhovniki! (Dalje. \ Najbridkeje me je pa užalilo, da se imenovani časopis derzne mene stavljati v protislovje s prevzvi-šenim ljubljanskim knezom in Škotom, kot bi jaz soglašal z liberalne stranke terditvami, obsojal nje gove apostolske namene in čudovito modrost v delovanju. vzlasti pa. da bi ne soglašal ž njim glede na politična prašanja Imenovani časopis se je derznil dolžiti prevzv. ljubljanskega škofa, da je izveršil „tidei violatae Ker jih pa nočejo kaznovati ter so zadovoljni z jokom in stokom nad svojim lenim sinom, dožive zavoljo njega le sramoto, tako da se naposled skoro boje podati se med ljudi in v druščino. — Zelo napačno je nadalje, ako obrekujejo in opravljajo, posebno še v boljših hišah, duhovnike in šolo — v pričo otrok. Žal, da pri taki priliki le preradi pozabijo, da nismo v tem srečnem stanu, da bi nam pečene piške v usta letele, in da se mora mladi človek vendar tudi nekaj učiti, da more v poznejšem življenji sam vspešno nastopiti. O da bi vsaj sprevidili nekteri stariši, da zelo škodujejo svojim otrokom, ako besedičijo o šolah ter dajo tako po-tuho lenobi svojih otrok! Veroučitelj kakor tudi učitelj — to vem iz svoje mnogoletne skušnje — prizadevata se na vso moč, da izobrazita v veri in nravnosti otroke; porabita vsako priložnost, da izučita otroke, ki so jima izročeni, za dobre kristjane, zveste domoljube in koristne ude človeštva; razlagata jim, posebno kadar učita veronauk, jezike ali zgodovino, njih dolžnosti, ktere imajo kot ljudje, kot otroci božji ali deržavljani spolnovati; opominjata jih premnogokrat k lepemu obnašanju, k obisku službe Božje, posebno sv. maše, kakor tudi k vaji v dobrem in storita sploh vse, kar jima ukazuje vest kot uči-teljima mladine, vendar — kako žalostno! — kar sta sozidala, kar sta težko in z velikim trudom dosegla, to razrušijo takoj domači in starimi, ki nasprotujejo lepim šolskim načelom! Kako žalostna vzgoja! Marsikteri veroučitelj mi bo moral priterditi! Revni so otroci, kterih ne spodbujajo že v domači hiši k strahu božjemu, k molitvi in pokorščini do vseh od Boga postavljenih oblastev, do cerkve in deržave! Ubogi stariši, kterih otroci so odrasli brez verskih načel, brez potrebnega znanja svojega visokega poklica; ubogi stariši, ki se ne trudijo vedno, otroke svoje vzgojiti v dobre, pridne kristjane, kajti, ako so dobri kristjani so tudi dobri domoljubi! Ponavljam: vzgoja v domači hiši je najvažnejša šola, in življenje zamore edino le na tej podlagi kaj doseči in učiniti; stariši ali njih namestniki polože temeljni kamen za vso človeško vzgojo; šola in življenje zamoreta jo le spopolniti; koder je tedaj podlaga slaba in ničevna, tam ziblje se cela hiša, tam celo poslopje ni ničesar vredno; prej ali slej razpade starišem in obžalovanja vrednim otrokom v škodo, in ravno to je vzrok slabega življenja premnozih, ki postanejo sčasoma sami sebi in drugim v nadlogo. In morebiti nimamo večkrat priložnosti, prepričati se o tem? Ali nam ne opisujejo natanko tak stan spisi javnih časnikov o tatvinah, goljufijah, samomorih itd? Zatorej, prečastiti bralci in bralke, skušaj mo z vsemi svojimi močmi prizadevati se, da postane vera, ta lepi, z neba nam poslani božji plamen, zopet podlaga vzgoje, da zadobi pokorščina, najlepši cvet dobre vzgoje, zopet svojo moč ter se bo brez vsacega izgovora zahtevala od mladine! Rečem: postavam zdrave vzgoje je popolnoma primerno in ima za mladino najboljše nasledke, ako se pokorščina zahteva, koder nočejo takoj in prostovoljno vbogati. Ako hoče vzgojevalec to lepo ime po pravici zaslužiti, mora znati hudobijo, derznost in samogla-vost odpraviti; mladina s svojo kratkovidnostjo in brezskerbnostjo seveda ne spozna velikanskega dobička prostovoljne pokorščine; zato se ji zdi pokorščina le težko breme, ktero ji krati njeno prostost. Ko pa pridejo polagoma leta, kadar mora mladina v praktično življenje stopiti, ko se mora udati večkrat prežalostnim razmeram življenja ; ko mora sama truditi se in delati za se in za druge: o tam prav dobro vse spozna mož in zelo velikokrat hvali ljubega Boga s povzdignjenimi rokami, da mu je bil dal ostrega očeta, ostro mater ali strogega učitelja, ki so ga znali berzdati, krotiti in odpravljati njegovo jezo, in spominja se jih s hvaležnim sercem in z največjo ljubeznijo, če prav že dolgo počivajo v hladnem grobu. Le če se vzgaja in izreja mladina na podlagi kerščanskega nauka, v pobožni, zvesti in prostovoljni pokorščini; če se vsled tega tako neogibno potrebno -spoštovanje do oblasti postavne, cerkvene in deržavne, ktero je Bog sam hotel in postavil, zopet vrine v največje kroge ljudstva; če postane prepričanje zopet splošno, da le zvesto in prostovoljno izpolnjevanje zlasti cerkvenih postav podari človeku pravi mir in zagotovi njegov časni in večni blagor: le potem odstranili se bodo tako različni in obžalovanja vredni vzroki nezadovoljnosti v sedanjem tako bolehnem človeštvu, nastopile boljše in srečniše razmere in dosegla ona zadovoljnost, brez ktere se mirni napredek družbe, kteri se sme gotovo najbolj želeti in od vsacega zahtevati, ne more razviti, razširiti in obstati. Janez Repič. Ogled po Slovenskem in dopisi. Iz Železnikov, 13. maja. (Smert in pogreb v. č. g. župnika Jos. Škofic a.) Ni še minulo dvoje let, in že v drugič se pri nas, žal! ponavljajo besede pesnikove: »Grob je nemilo zinil. — — In angelj iz sveta je zginil !> — 30. avgusta lb94. 1. umerli so nam namreč na veliko žalost fare in okolice v cvetu let, ne še celo 24 let stari, preblagi č. g. kapelan Franc Božič; — ni še dobro ta rana zaceljena, in že nam je britka kosa neizprosne smerti zadela drugi, še dokaj hujši vdarec: Vpihnila je lučica življenja tudi našemu preljubljenemu in velečislanemu gospodu Jos. Ško-fic-u v najkrepkejši dobi njih let. Kaj je za človeka starost 37 let, — ni li to čas, ko so moči za delovanje najčilejše, veselje za življenje najživejše? Toda naša pesem je hotela poterditi vnovič resnico : „Smert ne zbera, sploh pobera, nič ne čaka starosti !a Iz hvaležnosti, pa tudi iz zgodovinskega namena, da bi spomin na nreblagega pokojnika° ostal v sercih sedanjega rodu in ohranjen bil tudi potomcem, zapisani naj ostanejo v cenjeni „Danici" kratki podatki o prezgodaj umerlem našem v. č g. župniku Jos. Škofic-u — Rodili so se rajni gospod v Mirni Peči na Dolenjskem 1. marcija 1S59. leta. Šjiali so se nekaj doma, nekaj Novem Mestu, nekaj pa v L,ubljani. Učili so se tako marljivo in dobro, da je bilo njihovo ime baje vsako leto brati med pervimi odl.č-njaki. V mašnika so bili posvečeni 7. julij* !•»>:{ I Ker niso bili posebno terdnega zdravja, tedai službovanje v goratih farah ne sposobni, delovali s> kot kapelan nekaj časa v Polhovem < iradcu. potem pa v gorenjskih Begunjah, v Predosljih in v l'od-brezjah; — kakih 5 let so bili župnik v Zaplam. potem pa so morali zaradi bclehnosii stopiti v začasni pokoj. Kakih 7 mesecev počivali in preživeli so v Terbojah pri Smledniku, delali pa tu li med tem pri dušnem pastirstvu, kolikor jim je to dopuščala njihova bolehnost. Ker se jim je bilo v svežem gorenjskem zraku zdravje nekoliko z bolj šal o, in so zraven videli težavo velikega pomanjkanj i duhovščine, želeli so vstopiti zopet v stalno pastirstvo. Iv nam v Železnike so prišli najpervo kot farni upravitelj 30. maja 1891. 1., kot župnik pa so bili inštalirani 9. avgusta ravno tistega leta. Vse njihovo delovanje je bilo tiho in mirno, zraven pi vendar plo-dovito, neutrudeno so delovali za čas ko so bili t č g. kapelan bolni, v šoli, spovednica jim je bila zelo priljubljeni kraj, zlasti pa so se za c-rkvene govore zelo vestno in marljivo pripravljali in bili to raj kot pridigar jako priljubljeni pri domačih fara-nih in vsej okolici. Za otroški poduk pri veroznan-stvu so vpeljali koj ob svojem prihodu ta novi red. Ob nedeljah se je morala pred kersčanskiin naukom sniti vsa šolska mladina v presvetišču okrog velikega altarja, kjer so z njo, preden so šli na pnžntco, molili na glas vse predpisane kratke molitvice iz kerščanskega nauka. S tem je bila starišem dana tudi prilika, videti in opazovati otruke, kak > se v cerkvi vedejo in obnašajo. — Vse veji nedelje in praznike so imeli tudi I. sv. mašo z blagoslovom, češ: da bi oni, ki se II. sv. maše niso vlerpeli vde-leževati, te dni brez zakramentalnega blagoslova ne ostali. — Da bi po mogočnosti pospeševali bogoljub-no življenje pri faranih, so lanske spomladi vpeljali bratovščino sv. Družine, v katero se menda vpisane vse družine cele fare. S tem so si postavili pač dol gotrajni duševni spominek pri vseh družinah. Kaj prijetno je priti v hiše in viditi v vsakej po mogočnosti olepšano „Vsprejemnicoa v okviru na naj očitnejšem kraju. Gotovo bi bili s to bratovščino vžili obilno dušnega veselja, ko bi jim bil dal Gospod Bog dalje živeti. Ene reči se je pa bilo vedno bati, da bi jih pogostna bolehnost ne prisilila zopet v začasni ali pa celo v stalni pokoj. Na kako smert pri tolikih letih drugi pač nismo mislili, oni sami pa so vendar o tem pogosto govorili; — se ve: vedeli in čutili so, kako gre z njihovim zdravjem vedno bolj navzdol. Zlasti jih je močila suhota in neka ne-sterpna žeja. (Maševati so morali toraj zjutraj po mogočnosti zgodaj.) Že v postu se je njih stanje čezdalje bolj hujšalo, toraj so želeli po Velikej Noči iti kmalu v Ljubljano poiskat si zdravniške pomoči. II. nedeljo po Veliki Noči so se nam zdeli še prav krepki, imeli so zjutraj pridigo in popoldan kerščanski nauk. in sicer — česar pa ne bili nikdar mislili, oboje zadnjikrat Ker je ravno evangelij tako nane-sel, povdarjali so v pridigi posebno vneto, kako morajo dušni pastirji in verniki drug za druzega moliti, in so se, — kakor v nekem prečutju — posebno goreče in nekako milo faranom priporočevali v molitev. Marsikedo je pozneje govoril o tej pridigi ter djal: „To je bilo pravo gospod župnikovo slovojema-nje"* — 21. aprila odpeljali so se v Ljubljano ozdravljat. Vsi. oni in mi smo upali, da se kmalu povernejo zboljšani in okrepčani zopet na dom. Dne 27. aprila. — v dan gosp. f monsign. L. Jera-novega pogreba, obiskal jih je pisalec teh verstic v hiralniri „Leoninum" v Ljubljani, to da žal, našel je njihovo stanje dokaj slabše, kakor je bilo doma. Vkljub vsakdanji zdravniški pomoči in najboljši postrežbi pešali so očividno; še hujše pa me je opla-šila ob odhodu vratarja rLeonine," rekoč: rGospoda župnika boste javaljne kedaj več dobili nazaj v Železnike!"1 To so pač morali bolnik čutiti tudi sami, vendar so pa glede na pregovor: nDoma je vendar le doma" napeli vse sile, in povernili se na večer 2. maja, v soboto, domov. V nedeljo, 3. maja zjutraj so še maše val i. brali mesto pridige sv. evangelij in po sv. maši še obhajali. — vidilo se je pri vsem, da le oni sami in Beg vesta, z koliko neizrekljivo težavo in naporom so doveršili to svoje poslednje cerkveno opravilo. Bati se je bilo celo. da ne bodo skončali sv. obreda, in so res tudi sami djali. da so ga prav komaj. S tem dnevom pa se je pričelo nekako že tudi njihovo vmeranje. Neizrečeno hudo so terpeli, tako da se sme misliti, da so vice že tukaj prestali. Ob njihovi smertni postelji se je tudi moglo spoznati, kaj pomenijo svetopisemske besede: „Ne-beško kraljestvo silo terpi." V soboto zjutraj 9. maja so bili na smert prevideni. koj za tem vredili tudi svoje časne zadeve 1"panje smo pa vendar še vedno imeli, da bo sila bolezni še kaj prijenjala, zlasti ker se je po vsej tari obilno molilo za njihovo ozdravljenje. in se je slednji dan mnogo nedolžnih ročic dvigalo proti nebu v ta namen. V sredo. <>. maja je bila sv. maša tudi pri Materi Božji v Suši za bolnega gosp. župnika, katere se je vdeležilo izvanredno veliko faranov Trosilo in molilo se je, a žal, nismo bili uslišani. Že v nedeljo zvečer bati se je bilo najhujšega. pa moč zdravih pljuč vstavljala se je do ponedeljeka. 11. maja zjutraj do <>. ure, ob kateri so mirno kakor dete v maternem naročju zaspali ter izdihnili svojo blago dušo! Donenje mertvaških zvonov je s silno žalostjo navdajalo vse farane in tudi okoličane, katerih je v ponedeljek in torek vedno. [K> dnevi in tudi po noči, obilica klečala okol mertvaškega odra. S stolpa farne cerke je plapolala, v znamenje obče žalosti, černa zastava. — Prelepo je zlatilo jutranjo solnce 13. maja ver-hove naših gora. — mlado cvetje livad in sado-nosnega drevja zaljšalo je naš kraj in vso okolico, — tudi ptički so žvergoleli vesele juternice, — le obrazi prebivalstva, ti so kazali splošno in globoko žalost kajti temni grob je stal odpert, da bi sprejel v svoje hladno krilo telesne ostanke prezgodaj umer-lega v. č. g. župnika. Čim bolj se je bližala 10. ura, čas pogreba, ti m bolj se je shajalo ljudstvo od blizu in daleč k prežalostnemu obredu. Ob desetih oglasijo se žalostni zvonovi iz lin obeh cerkva. 18 v v. čč. gg. duhovnikov, njim na čelu preč. g. kanonik Jan. SuŠnik, priverstilo se je sem od farne cerkve in opravilo pri kersti predpisane cerkvene molitve. Nato so zapeli pevci „Bral. društva:" „Blagor mu. ki se spočije !u in zdajci jel se je pomikati žalno-ve-ličastni sprevod po ovinku proti farni cerkvi. Za križem je šla šolska mladina z zastavo. Vsi otroci, dečki in deklice, imeli so v rokah goreče svečice. Molili so ob enem na glas sv. rožni venec. Za mladino šlo je „bralno društvo" z zastavo; za njim so nosili vence, 1 dar je bil blagorodnega gosp. Jan. Glo-bočnik-a. drugi dar njegovega, gosp. brata Leopolda in eden darovan od strani županstva s napisom na trakovih: „Prečastitemu gospodu župniku — žalujoči farani." Za čč. gg. duhovniki in rakevjo šli so užaljeni sorodniki, potem občinski odbor s svečami, za njim je šlo nad 30 parov černo oblečenih odra-ščenih deklet z gorečimi svečami in zadnjič ostalo občinstvo, možje in žene. V cerkvi so se opravile najpred cerkvene molitve i bilje), in vmes se je bralo tudi več sv. maš; zatem so stopili na prižnico prečastni gosp. kanonik Sušnik. ki so v kratkem poljudnem govoru popisali najpred življenje in delovanje pokojnikovo. dali navzočim več primernih naukov in slednjič priporočili rajnega v. č. g. župnika vsem v molitev in pobožni spomin. Poslednjič so opravili preč. gosp. kanonik še slovesno černo sv. mašo z azistenco. Ko je bilo vse to skončano, vzdignil se je sprevod na pokopališče k sv. Frančišku, kjer se je položila pred velikim Križem v grob rajn. sem. duhovna g. Mateja Lotrič-a (f 1864.) tudi mertvo truglo preljubljenega rajn. v. č. gosp. župnika. Ko je zagemila černa perst rakev, opravile so se še zadnje mertvaške molitve, zapela se pesem: „Nad zvezdami." in skončano je bilo žalostno opravilo. Navzoči so se polagoma užaljeni razšli, v imenu vseh pa naj ostane v poslovilo na grobu zapisano Bog nam daj vsim enkrat srečno vstat', Sniti zopet se veseli tam v dolini Jozafat! L. Od sv. Gregorja. „Oj zlati čas sv. misijona, da smo ga, učakali tudi mi!" Tako pesem! Da so resnične te besede, da je zlati čas — čas sv. misijona, o tem smo se popolnoma prepričali. — Čas sv. misijona je čas izveličanja; čas posebne milosti Božje. Da res, blaženi so bili dnovi — dnovi od 18—20. maja! Marija je vslišala prošnje naše. Vsaj smo že poprej molili v cerkvi in Marijo prosili, da naj ona izprosi obilo sadu. Gospod župnik so Marijo, ko so izročili preč. gosp. misijonarjem štolo in križ, goreče prosili, da ona mora pomagati; če ne bo, ne bomo zaupanja imeli. Marija je vslišala prošnje! Sad je bil obilen. Besede preč. g. misijonarjev so padale v pripravna serca in lep sad do-našajo. Bilo je obhajanih 1700. Pomagali so preč. sosedni gospodje! Ljudje so bili po noči in po dnevi v cerkvi. Nobeden ni hotel biti dom&. Precej pervi dan bila je cerkev polna; potem pa vsaki dan natlačena, ker so tudi iz sosednih fara hodili ljudje k govorom in k spovedi. Videli smo ljudi iz 11 fara. Pri toliki gneči so vender bili ljudje zdravi in najmanjšega nereda ni bilo. Vse je zadovoljno! Kličemo preč. gr misijonarjem: Bog plačaj vaš trud! Bog plačaj sosednim dohovnom! Ostali nam bodo ti dnovi sv. misijona vedno v spominu! Iz Reke 25. majnika. Sad šmamic. Na miljone vernih kristjanov opravlja šmarnice ta mesec. Šmar-niški pridigarji se trudijo, da bi vneli svoje poslušalce Mater Božjo gorečo častiti. Hervaški šmamiški pridigar iz Jezusove družbe v Reki je dosegel z božjo pomočjo, da se je blizo 4800 Hrvatov in Lahov zapisalo in posvetilo svoje serce tersaški Materi Božji. Naročili so neko serce in vanj dali podpise in ga postavili na oltar Matere Božje. Iz tega namena so prišli binkoštni ponedeljek ob 6. uri zjutraj v velikanski procesiji, kakoršne še stari ljudje ne pomnijo, na Tersat v najlepšem redu. Procesije so se vdeležili otroci, dečki, ki so se podpisali, — imeli so veliko svetinjo tersaške Matere Božje na persih, — dekleta in žene pa na višnjevem traku okoli vratu; bilo je zraven tudi prav veliko mož iz vseh stanov. Prepevali so hrvaško, drugi laško in tako so tudi molili pred podobo Matere Božje: Ilrvat zraven Laha, Slovenec zraven Nemca v najlepši, kerščanski edinosti. S tem so liečani očitno in prostovoljno pokazali, da je Reka še vedno kerščanska in dragi bralec, ali ni to že lepa pokora iti tešč, (tešč so bili skoraj vsi, ker jih je bilo veliko pri spovedi in pristopilo k sv. obhajilu) iz Reke na Tersat po stopnjicah, katerih je 426, ko bi lahko šli po prav lepi novi cesti? Reški šmarniški pridigar je lahko zadovoljen, zakaj, ako je vsak samo eno Češčena Marijo zmolil na Tersatu, bilo jih je zmoljenih ta dan najmanj šest tisoč*). Ko je prišla procesija na Tersat, imeli so kratek govor, potem slovesno sv. mašo, po kateri jih je prav živo opomnil laški pridigar, da naj nikdar ne pozabijo tega dneva, in da so posvetili svoje serce Materi Božji, na ktero naj vedno mislijo, ker so pri Nji njih podpisi. Ko so se malo odpočili in oteščali, so se zopet zbrali v cerkvi, pa vsi niso mogli vanjo priti, ker je bila za ta dan premajhina. Potem so začeli peti litanije Matere Božje in se ver-iiili veseli in zadovoljni v procesiji v Reko. Razgled po svetu. Veri predstojnik. O prazniku sv. Reš. Telesa je v nekem mestu na Nemškem odšlo več službeno prostih železniških uradnikov v cerkev, da bi se vdeležili sv. maše in procesije. Neki železniški čuvaj pa ni mogel iti z njimi, ker ga je služba zaderžavala. Kar pristopi protestanški železnični nadzornik k njemu in ga vpraša: „ No, zakaj se pavi nočete procesije vdeležiti?u „Rad bi se vdeležil, gospod nadzornik, toda služba —" „Kar pojdite za dve uri, bodem že jaz vravnal." „Toda, gospod nadzornik," od verne katoličan, „v pol ure pride vlak in jaz moram biti na svojem mestu." — „Že dobro le pojdite v cerkev, jaz vas hočem nadomeščati ter za vse biti odgovoren!" In verli nadzornik, ki je bil od daleč nameščen v tej katoliški občini sicer, kot protestant, toda z ♦) Na binkoštni ponedeljek pride ta dan vsako leto za-obljubljena procesija iz treh farš, in popoldne so bile šmarnice j>rav dobro obiskane. dobrim sercem, je opravljal tisti čas nizko službo svojega podanika, da je oni mogel se vdeležiti službe Božje. — Klobuk z glave pred takim možem! (rKat. Missionsblatt") In dandanes se dobe katoličani, kteri svojim podložnikom niti zapovedanih verskih dolžnostij ne puste spol no vati! — Grozna nesreča. Zidnja „ Danica" je prinesla novico, da je bil ruski car Nikolaj II. 2G maja kronan za ruskega vladarja. Godilo se je to v Moskvi. — Toda sredi največjega veselja se je pripetila minulo soboto v Moskvi grozna nesreča. Zjutraj na vse zgodaj se je zbrala nebrojna množica občinstva iz vseh krajev, da bi se vdeležila napovedane ljud ske veselice. Ob 5. uri zjutraj se je imela pričeti razdelitev jedi in pij?,če med nad stotisoče broječo množico. Pri tej priliki je nastala tolika gnječa. da se razdelitev ni mogla mirno veršiti. Vsak je hotel biti pervi in vsled tega je nastal tak nered, da policaji, vojaki in drugi reditelji niso mogli ničesar opraviti. V malo trenutkih je bilo 1138 oseb mertvih in blizu 500 oseb ranjenih Čez eno uro še le zavladal je red po mestu in tedaj so imeli dovolj opra vila z mertvimi in ranjenci Čara je ta strašni dogodek zelo vžalostil Precej je zapovedal. da se izplača rodbini vsacega poškodovanca luoo rubljev t. j. 1G20 gld. in mertvi pokopljejo na njegove stroške. Natančno število poškodovancev še n' popolno znano in skoraj gotovo jih je bilo še več ponesrečenih, kako pa zgorajšnje številke povedo. 1. Bratovske zadeve molitvenega apostoljstv&. Nameni za mesec veliki traven (maj) 1896. (Spis poterjen od sv. Očeta.) a) Glavni namen: Marijina božja pota. b) Posebni nameni: 4.j S?. Režnje Telo. Očitni, slovesni obhod Jezusov v najsvetejšem Zakramentu. Evharistična društva, duhovniki in ob-hajanci. o.) S. Bonifacij. Kdinost med katoličani. Da hi se bratje ki tiče v zmoti, hitro povernili. Stiske razkropljenih nemških katoličanov. 6.) S. Norbert. Premonstratenci. Odvernilev nevarnostij ktere prete od tujcev v veri in nravnosti. Zavetišča za zanemar-* jene otroke. 7.) S. Robert. Cistericienci. Nesrečne žertve socialistične goljufije. Mladina, da hi goreče opravljala šeštnedeljsko pobožnost na čast sv. Alojziju. — Toplice in letovišča. 8.) ffled&rd. Lahkomišljeni sinovi in hčere, ki ne molijo in ne spolnujejo svojih dolžnosti. 9.) Kolumb. Zadeve sv. katoliške cekve v Ameriki. Izseljenci. Vrednik. Odvernitev živinske kuge. 10) Marjeta. Severne dežele. Zakonske zadeve. Zvesti posli. Stavbinske zadeve. 11.) Barnaba. Oznanovalci sv vere. lirezštevilno duš. ktere se odtegujejo sv. zakramentom. Oddaja vplivnih služb. Mornarji. IL Bratovske zadeve N. 1). Gtospt presv. Jezusov. Serca. V molitev priporočeni: Na milostljive priprošnje N. lj. G. presv. Jezusovega Serca, ■v. Jožefa, sv. Nikolaja, ss. Hermagora in Fortunata, naših angeljev ▼arhov in vsih naSih patronov Bog dobrotno odverni od naSe de-iele poboje, umore in samomore, odpad in brezverstvo, preSeSto-vanje in vse nečistosti, sovraštva, preklinjevanja in vse poSastae pregrehe. Neka osel,a naši ljubi Gospej za zdravje, ako je Božja volja. — Družina, polna socijalnodemokratičnejra duha. za spreobrnejo; zlasti nr-k bolnik v tej družini, ki noče o duhovniku niaii — Ner<»den mož se priporoča v molitev za jspreolierm-nje Zahvalo. V velikih skerbeh ?»m bila zaradi neke rasne stvari. Tu M'm /. devetdnevniro obf-rnila k Mariji Devici, sv. Jožefu in sv. Antonu z obljubo, da ho«'em v «Daniti > naznaniti, ako bodein u.il^ana Sedaj sem bila uslišana in naznanjam to v »Danici.> C.a>t in hvala Mariji Devici, sv Jožefu in sv. Antonu. — Priporočam se v prihodnje. J. I". Ja/. sem zt-olela 2. februvarija 1896 in 19 aprila se mi je bolezen tako shujšala, da so me morali prevideti s sv. zakramenti za umirajoče. V t«j stiski sem se zatekla z vsem zaupanjem k Materi l>ožji t»r obljubila to-le dvoje: devetinevnico na čast Ma-rijinemu S rcu in v «Danici* bom razglasila uslišano molitev. Devetdnevnico opravljala s« m H krat. Hvala Bogu! (le tudi ne še popolnoma zdrava, vendar mi je Marija vsaj toliko sj-rosila. da morem domača dela opravljati. Pri HO letih sem res še precej t>*dna postala H«-s «>e nikdar ni bilo slišati, da bi bil kdo za-I u-«*en. kdor je Marijo prosil in kliral » V Kropi. maja 1*9«. M. S. Listek za raznoterosti. Nekaj veselega. Kristus je res otcenj, ki vnema, ki vžiga. V Ljubljani se je zbralo več mož, kteri hočejo tudi po noči častiti sv. Rešuje Telo. Žarelo se bo v stolnici. Vsak pervi četertek v mescu in sicer od M ili zvečer do 4 ih zjutraj molilo jih bo vsako uro nekaj pred Najsvetejšim. Tako je prav! Ljubljana. Prihodnji četertek. 11. junija, bode v uršulinski cerkvi ob o ih zjutraj slovenska pridiga in sv. maša pred izpostavljenim presv. Rešnjim Telesom za ude bratovščine „vednega češčenja presv. Rešnjega Telesa." Med sv. mašo je skupno sv. obhajilo za ude. Tudi ob 4 ih zjutraj je ta dan sv. maša za žive in utnerle ude bratovščine. Ljubljana. Kakor je bdo koj spočetka naznanjeno bralcem „Zgodnje Danice*, vršile so se tudi letošnji majnik „šinamiceu po ljubljanskih cerkvah, zlasti pa v stolnici, kaj slovesno. Povsod je bilo obilo vernega ljudstva. Kakor že omenjeno, imel je v stolnici vsako jutro šmamični govor preč. g stolni kanonik in župnik J. Flis, ki je temeljito in popolno opisoval Marijo kot najzvestejšo služabnico sv. K. Telesa ter vspodbujal z iskrenimi besedami vernike. naj jo posnemajo v ljubezni do Najsvetejšega. In vidi se — ne brez vspeha. Gosposko in kmečko, staro in mlado, bogato in revno začelo se je obilnejše in neustrašenejše zbirati okrog Jezusa v „zakramentu ljubezni." Verniki so začeli kazati spoštovanje do sv. K. Telesa obilnejše tudi s tem. da dostojno pred Njim pripognejo tudi svoje koleno, 'n če je izpostavljeno, pokleknejo na obe koleni — ne pa da bi samo nekoliko „pocincali" pred Najsvetejšim. kar je tako nedostojno. Največja pridobitev pa je v tem, da se tudi možki ne sramujejo Jezusa — svojega Boga, skritega v najsvetejšem Zakramentu. Tako je prav! Jezus je za vse tu: ne samo za ženske, temveč tudi za možke. On hoče imeti vse okrog Sebe — vse, brez razločka stanu ali spola. Zato proč z onim neumnim in škodljivim strahom pred ljudmi! V resnici: ni ga lepšega prizora, kakor je ta -- ako uboga stvar kleči v prahu pred svojim mogočnim Stvarnikom, kteremu se izroča popolnoma, od kterega pričakuje vse. Neustrašeni častilci sv. K Telesa bodo pa tudi sam še spoznali, da zna in more dati Jezus neprimerno drugačno in večje veselje. kakor ga daje svot z vsemi svojimi veselicami. Zato kličemo: kar vas je, bodite stanovitni —• drugi se jim pa še pridružite! Zvečer ob 7. uri je imel nemški govor P. Ache H. J , ki je kaj mikavno opisoval Marijo kot „začetek našega veselja". Tudi pri njegovih govorih je bila cerkev vedno polna. Nekak glavni namen nje govih govorov je bil ta, da bi ljudje več molili. Koj spočetka je rekel, da je Bog vpeljal majnikovo po-božnost zato v katol. Cerkev, da bi ljudi spodbudil k obilnejši molitvi Današnji svet premalo moli; pre-mlačno opravlja ali popolnoma opušča svoje vsakdanje molitve, zato je toliko gorja. In konečno ko je govoril o molitvi Marijini, spregovoril je pomenljive besede, da on deli vse ljudi v dva glavna dela, ne v rdobre" in „hudobneu, kakor nekteri — temveč v one, ki molijo in one, ki ne molijo. Ako namreč človek moli, postal bo kmalu iz hudobnega dober, ako pa nič ne moli. ostal bo zmirom v grehih t. j. hudoben. Torej molitev prav za prav loči ljudi v 2 dela Tudi vspeh njegovih govorovjvidel se je obilen, več je pa še nevidnega. Pri litanijah je vsak dan za govorom obilna množica obstoječa večinoma iz gosposkih ljudij glasno in močno prosila: „Mati Kristusova. Mati našega odrešenika — prosi za nas!" Naj pride nad svet, kar hoče. naj ga Bog. ker je tako liberalen, v prihodnje s to ali ono šibo obišče. — Jezus v sv. R. Telesu bo „svoje" varoval... in na drugi strani tudi Marija „svojih" zapustila ne bo f Dobrotni darovi. Za opravo ubožnih cerkev: S Save 7 gld. 45 kr. — S Št. Gregorija 10 gld 50 kr. — Iz Štange 16 gld. — Z Goričice 61 gld. 15 kr. — S Planine nad Vipavo 19 gld 40 kr. — Iz Hrastja pri Kranju 10 gld. — Z Gorjan 40 gld — Iz Škofje Loke 80 gld — Iz Borovnice 54 gld. — Iz Mekin 25 gld. — Iz l.nca 8 gld — Iz Metlike 40 gld. — Iz Ljubnega 10 gld. 50 kr. — Iz Žaline L9 gld 50 kr. - S Selc 66 gld. 30 kr. - S Kolovrata 30 gld. — Z Brd» 30 gld. 50 kr. — S Tunjc 28 gld. - S Krašnje 12 gld. 50 kr. — S Kamne Gorice 47 gld. 94 kr. — Iz Podlipe 13 gld. 55 kr — S Poljanice 4 gld 50 k r. Za cerkev sv. Jožefa v Prjedoru: Neimenovana iz Krope 1 gld. — Neimenovana 50 kr. — Neimenovana 60 kr. — Neimenovani 20 gld. — Neimenovana 6 gld Za kruhe sr. Antona: Neimenovana 1 krono — Neimenovana iz Krope 1 gld. — Neimenovana 50 kr. — Neimenovana 1 krono — Č g. L. Kristofič, župnik v Kovoiju 1 gld. 50 kr. Za naše Salezijunce: I. K iz Č. 1 gld. Za kake mi*ijone: Neimenovan 100 gld. Za Marijanište: Neimenovana 20 gld. (Drugi darovi prih.) Odgovorni vrednik: Frančišek Birk. — Tiskarji in založniki Jožef Blasnikovi nasledniki v Ljubljani,