SLOVENIJA JE MLADA. VOLI ZANJO! SKIIMHUM. DOKAZUJEMO, KAJ ZMOREMO ZDRUŽENA USTA । Muska Sobota, 3. decembra 1992 • Leto XUV •SlM »Gena 65 SIT str. 5 NEL£VO NEDESNO.NABOUL 2AS1APAJ1E NM SLS NAŠI KANDIDATI NA VOLITVAH 92: to za M SMO SKANKA HA JE MGfi JE MMENK! lete: N. JOHNOV 1 PD MIKLAVŽA Politična i^O BOŽIČA str. 4 5. 6. 7. Vestnikov koledar 8. VREME 9. Slovenijo naf bo jutri trdnejša tržnica Evgen SAPAČ Kmečko zvezo ZA POSLANCE DRŽAVNEGA ZBORA: SKB., d. d., je odprta nove poslovne prostore na Kocljevi 6 v Murski Soboti. S poslovanjem bomo začeli 7. decembra 1992. Priporočamo se za obisk in vam ponujamo vse vrste bančnih storitev. ZA ČLANA DRŽAVNEGA SVETA: Ob koncu tedna bo oblačno s padavinami, v nedeljo izboljšanje z delnimi razjasnitvami. Občina M. Sobota Janko HALB - Goričko Jože TIVADAR - Markovsko M. Sobota 3 december, četrtek, Frančišek Ksaver 4 december, petek, Barbara Občina Lendava Edvard Šprlak Občina G Radgona Franc STANJKO Leon Ali Feri Horvat Ernest Novak Danilo Sipo s dr. Jože Šumak , Jna MARIBOR Ib. <°62) 303984 M. SOBOTA 21048 december, sobota, Saba - Sava december, nedelja, 2. adventna - Miklavž december, ponedeljek, Ambrož december, torek, Brezmadežna december, sreda, Valerija Blaginja, republike je javna zadeva Državni zbor postavlja zakone; državni svet svetuje in v izrednem primeru lahko sprejem zakona tudi ustavi , predsednik republike predstavlja državo, ob izrednih razmerah pa za čas teh razmer dobi večja pooblastila. Državni zbor je zakonodajna oblast, državni svet ali senat je svetovalni organ, predsedniška funkcija je reprezentativna Zakonom se je potrebno pokoravati, nasvete je potrebno poslušati, predsednike je potrebno spoštovati. Država je toliko dobra, kolikor dobre zakone ima, dobri zakoni so kakor dobrotniki v človekovem življenju. Za zakone se bojuje meščan kakor za obzidje, je rekel modri mož. Dober nasvet je veliko vreden, kajti nasvete poslušati je korenina vsake blaginje Toda nič te ne sili, da se nasveta držiš. Nasvet je pač nasvet, to ni zapoved kakor zakon. Predsednik ali predstavnik je tisti, ki te predstavlja, toliko bolje, če te predstavlja dobro. Če pa te predstavlja slabo, si tukaj še vedno ti osebno, ki lahko rečeš, predstavljam se sam Takole, v tem zaporedju: državni zbor, državni svet, predsednik republike To je vrednostno zaporedje ustanov v republiki. Blaginja »res puhlice« ali javne zadeve, kar beseda »republika« pomeni, če jo dobesedno prevedemo, je zasnovana na dobrih zakonih, dobrih nasvetih in dobrih voditeljih. Toda v prav tem zaporedju! Nam tua res agitur - Za tvojo zadevo grel Na teh volitvah sodeluješ kot zavesten, polnopraven, za svoje dobro odgovoren državljan. Zato si dolžan, da pred njimi po zgoraj navedenem redu, ki je izpeljan iz narave republike, iz njenega ustroja, premisliš o kandidatih, ki jih boš voki. Najpomembnejši so kandidati za državni zbor, ker ti postavljajo zakone, zato o njih preudari najprej in brezkompromisno. Kaj te brigata stranka in strankarska propaganda! O človeku premisli, kajti za tvojo zadevo gre! Kdo ti bo postavljal zakone, je vreden, da ti jih postavlja, je pravičen in pošten? Ko se to odločiš, ravnaj enako še pri kandidatih za državni svet in za predsednika republike. V državah z dolgo parlamentarno tradicijo, s prefinjenim političnim nagonom državljanov se kaj rado zgodi, da ljudje volijo tako, da en organ oblasti pripade eni strani, drug pa drugi Če je parlament desen, je predsednik levi, če je centralna oblast leva, je lokalna desna. - Najbolje je. da se nasprotja sama držijo v ravnovesju Za našo zadevo gre! SOLON ?0% CCNCJC ^,vPodajalkah z živili ^Etrcovimf LDS DRNOVŠKOVI LIBERALNI DEMOKRATI VESTNIKOV PRISPEVEK K VOLILNI VROČICI s KRŠČANSKIMI DEMOKRATI za SREČNO SLOVENIJO v ZDRUŽENI EVROPI Naši kandidati na volitvah v 8 volilni enoti so: - za državni zbor (na glasovnici pod št. I) občina Lendava: Ciril PUČKO občina Ljutomer: dr Jože OSTERC občina M Sobota 1: Ivan OBAL obema M. Sobota Z: Jože KAVAŠ občina G Radgona: Jože KOCUVAN - za državni svet (na glasovnici pod št. 5) občina Lendava in M Sobota: dr Jože MAGDIČ NAŠI KANDIDATI, VAŠI POSLANCI! SKD 81 v decembru za nako plačilo It8 Jf^nMii nad srn n n n t,, j n n n n n । V / I \l lili// H / l i ( I / i —1 K I 11 n \ lil . I i\ I— 11 l\ \ I I I L J I \ I 11 I \ \ 1 / I k J \ \ \ stran 2 vestnik, 3. decembra 1992 aktualno okoli nas PO SLOVENIJI ■ LJUBLJANA - Po prvotno nesklepčni seji družbenopolitičnega zbora republiške skupščine so se zadnjič v tem mandatu vendarle sestali poslanci vseh treh zborov. Osrednji temi sta bili zakon o vladi in prisluškovalna afera. Niso pa mogli sprejeti zakona o sanaciji bank, saj so Zeleni Slovenije z zapustitvijo seje preprečili sprejem tega zakona. ■ LJUBLJANA - Na dvodnevnem uradnem obisku v Sloveniji je bil podsekretar v španskem zunanjem ministrstvu Cahal. To je prvi obisk uradnega predstavnika Španije v naši državi od navezave diplomatskih stikov med Ljubljano in Madridom 25. marca letos. ■ ŠMARJE PRI JELŠAH - Tu je bila taktična vojaška vaja Odpor 92, ki so se je udeležili vsi rodovi in službe teritorialne obrambe. Namen vaje je bil preizkusiti bojno pripravljenost in usposobljenost, vojaško izurjenost, tehnična sredstva in organizacijsko pripravljenost vseh enot TO, ■ BLED - V okviru mednarodne konference strokovnjakov so razpravljali o strategiji slovenskega turizma. Približno 120 strokovnjakov, od tega 30 tujih, je govorilo zlasti o vlogi slovenskega turizma na evropskih tržiščih in o pospeševanju razvoja turizma, ki lahko občutno pripomore k preustroju gospodarstva, deviznemu zaslužku in ustvarjanju novih delovnih mest. ■ KRANJ - Temeljno sodišče je ugodilo predlogu Liberalnodemokratske stranke tako, da je Liberalno-demokratski stranki Slovenije, ki jo vodi dr. Bogdan Oblak, prepovedalo na kakršenkoli način javno uporabljati razpoznavni znak, ki je le nekoliko spremenjen razpoznavni znak Drnovškove Liberalno-demokrat-ske stranke. ■ LJUBLJANA - Predsednik slovenske vlade dr. Janez Drnovšek je sprejel madžarskega pravosodnega ministra Istvana Balsa-ija. Ta se je potem v okviru dvodnevnega uradnega obiska v Sloveniji pogovarjal s pravosodnim ministrom Miho Kozincem. Za povezave regij 6 Odstopanje pri mejah do 500 metrov Predsednik hrvaške državne komisije za razmejevanje z Republiko Slovenijo Davorin Rudolf je za časopis Slobodna Dalmacija iz Splita med drugim povedal, da v skivensko-hrvaških odnosih ni vprašanja, ki ga ne bi bilo mogoče rešiti z medsebojnimi dogovori, v duhu dobrososedskih odnosov in tradicionalnega prijateljstva POSVETU ■ LONDON - Predsedujoči ženevske konference o nekdanji Jugoslaviji lord Owen je opozoril, da je varnostni svet OZN-a pripravljen posredovati, če bo Srbija še naprej kršila resolucijo o prepovedi poletov nad BiH-om. ■ MADRID - Španski parlament je ratificiral sporazum iz Maastrichta. s čimer Španija vstopa v Evropo, v kateri je več svobode, solidarnosti in sodelovanja, hkrati pa je tudi bolj učinkovita. ■ PRAGA - Češkoslovaški parlament je sprejet predlog državnega zakona po katerem se bo Češka in Slovaška federacija 31. decembra letos razdružila. Parlament je tako ustavno potrdil odločitev Češke in Slovaške ter nastanek dveh samostojnih držav. ■ MOSKVA - Ruski predsednik Boris Jelcin je za mesec dni podaljšal izredno stanje v kavkaških republikah Severni Osetiji in InguŠiji. Približno 10.(100 ruskim vojakom na tem območju se bodo pridružili novi. ■ ZAGREB - Glavno mesto Hrvaške je obiskal iranski zunanji minister Velajati, ki ga je sprejel tudi hrvaški predsednik dr. Franjo Tudman. Slednji je povedal, da vidi Hrvaška politično odpravo krize in ustavitev vojne v BiH v dogovoru treh narodov, ki bi vključeval široko avtonomijo ter jamčil zaščito in spoštovanje človekovih pravic za manjšine. Velajati pa je med drugim dejal, da lahko le mednarodno vojaško posredovanje ustavi srbsko agresijo na bosanske Muslimane. ■ BONN - Premier tako imenovane Zvezne republike Jugoslavije Milan Panič je iz Ženeve dopotoval v Nemčijo. Vladne voditelje sicer navadno sprejmejo z najvišjimi vojaškimi častmi, Paniča pa je tokrat pozdravila le peščica Bosancev in Hrvatov, in sicer z demonstracijami proti njegovemu obisku. Na svojo prošnjo se je sestal s kanclerjem Kohlom in zunanjim ministrom Kinklom ter se z njima pogovarjal o vojni v Bih-u in možnostih za odpravo jugoslovanske krize. ■ TEL AVIV - Po besedah tiskovnega predstavnika izraelskega zunanjega ministrstva se je židovska država odločila priključiti mirovnim silam Združenih narodov. Na poziv generalnega sekretarja Butrosa Galija bo Izrael na določena območja poslal osem civilistov, ki bodo opravljali administrativne zadeve in pomagali pri zdravljenju, ne bodo pa opravljali vojaških nalog. ■ ŽENEVA t Tu so se nadaljevala pogajanja predstavnikov 108 držav, udeležertk urugvajskega kroga pogajanj v okviru splošnega sporazuma o trgovini in carinah. Poleg kmetijstva bodo v pogajanja vključili tudi mednarodno trgovino, ki doslej ni bila vključena v splošni sporazum. Pogajalce čaka zahtevno delo, še posebno pri sprejemanju sporazuma o liberalizaciji svetovne trgovine. ■ MOSKVA - Vršilec dolžnosti predsednika ruske vlade Jegor Gajdar je v parlamentu predstavil program nujnih ukrepov gospodarske stabilizacije. Ta program je izdelala vlada soglasno z delom opozicije, del poslancev pa je že zahteval glasovanje o nezaupnici vladi. ■ DUNAJ - Avstrijski zunanji minister Alois Mock je odločitev varnostnega sveta OZN-a. da generalnemu sekretarju Butrosu Galiju dovoli, da v Makedonijo pošlje 12 opazovalcev OZN. označil kot uresničevanje ideje o preventivni zagotovitvi miru v tej državi. ■ BRUSELJ - Na sedežu zveze Nato razpravljajo o morebitni uporabi vojaških letal za zaščito zračnega prostora nad BiH-om, Razpravo o nadaljnjih ukrepih so začeli zaradi nenehnih kršitev prepovedi poletov. Tako je v naslednjih tednih pričakovati akcijo, s katero bi preprečili vojaške polete. ■ NEW YORK - Generalna skupščina OZN-a je s konsenzom sprejela resolucijo, ki zahteva, da Rusija popolnoma umakne svoje Čete iz Estonije in Latvije. Hkrati od teh držav zahtevajo, naj se izogibajo vsakršnim konfliktom in brez odlašanja sklenejo ustrezne sporazume o hitrem umiku ruskih čet iz Estonije in Latvije. ■ SARAJEVO - Okrožni vojaški tožilec je vložil zahevo za preiskavo zoper kanadskega generala Lewisa McKenzieja, ker naj bi bil po navedbah ujetega srbskega vojaka večkrat prišel v ženski zapor za Muslimanke v Vogošči pri Sarajevu in neznano kam odpeljal izbrana dekleta. S tem naj bi general OZN-a storil vojni zločin proti civilnemu prebivalstvu ■ DUBLIN - Irski volivci, lačni sprememb, so na splošnih volitvah izrazili veliko zaupanje opozicijski laburistični stranki Dicka Springa. V zgodovinskem zasuku na levo naj bi število sedežev v parlamentu podvojili, kar velja tudi za vladajočo stranko Fianna Fail. ■ MOSKVA - Litovski parlament je izvolil predsednika parlamenta, ki bo v prehodnem času opravljal tudi funkcijo predsednika države. Novi predsednik je po pričakovanju postal Algirdas Brazauskas, sicer predsednik zmagovite in večinske Demokratske stranke dela (nekdanje komunistične partije). med Slovenijo in Hrvaško. V zvezi z nejasnostjo glede meje na morju in bojazni Slovenije, da bo Hrvaška zlorabila svoj položaj z onemogočanjem prehoda slovenskih ladij, je Davorin Rudolf pojasnil, da mednarodno pravo jamči prosto plovbo prek tujih ozemeljskih voda. To pomeni, da obalna straža ne srne ovirati ladij pri plovbi, ali jim zaračunavati pristojbine zgolj zaradi prehoda. Hrvaška ne vidi nobenih problemov pri prehodu slovenskih ladij, le da so te dolžne v hrvaških ozemeljskih vodah spoštovati hrvaške predpise. Predsednik hrvaške državne komisije za razmejevanje z Republiko Slovenijo je še povedal, da bodo skušali pri začrta-nju meje upoštevati konkretne lokalne razmere. Tako bo dovoljeno odstopanje do 500 metrov, vendar bodo izravnavo uredili na tak način, da nobena stran ne bo izgubila niti pedi svojega ozemlja. Priredil: M. JERŠE Slovenski socialdemokrati imajo že od samega nastanka SDSS tesne in prijateljske vezi z avstrijsko socialdemokracijo, ki jo pri nas pooseblja zvezni kancler dr. Franz Vta-nitzky. Pomurski socialdemokrati pa gojijo pristne odnose s socialdemokrati sosednjih avstrijskih zveznih dežel, preu’ vsem na Štajerskem in Gradiščanskem. Gradiščanski socialdemokrati so konec tedna v kultur-nem središču Oberschutzenu organizirali letno konferenco, ki jo je otvoril deželni glavar Karl Stix, med uglednimi gush pa so bili tudi avstrijski zvezni kancler dr. Franz VranitZN' veleposlanica ČSFR Magdalena Vašyarova, državni sekte tar madžarskega zunanjega ministrstva dr. Sandor Peisch in drugi. Tako je dr. Vranitzky v svojem govoru poudari zasluge socialdemokracije za nastanek moderne social”6 države in razvite, demokratične zahodne Evrope, kjer .1® socialdemokracija danes najmočnejša politična sila. Pri te* se je zavzel za združeno Evropo brez mej in za tesnej povezovanje regij v srednji Evropi, predvsem AvsUJ) ’ Češke, Slovaške, Madžarske in Slovenije, ki jo je označil deželo, ki je deležna posebnih simpatij Avstrije. V imenu soboških socialdemokratov je udeležence ko” ference pozdravil Herman Kisi lak, ki se je zahvali H besede naklonjenosti. Po njegovem Evropa ni le Stras □rg in Bruselj, temveč prostor, na katerem živimo. Pfl je Slovenija vedno pripadala srednjeevropskemu prosto ’ kamor se po petdesetletni odsotnosti znova vrača, Želje P tesnejših povezavah srednjeevropskih regij sta izrazila tu veleposlanica ČSFR in madžarski državni sekretar. LUDVIG SUKIČ Pripravljenih sto tisoč vojakov Kljub grozodejstvom, ki se dogajajo v Bosni in Her<^^(, mednarodna skupnost za ustavitev le-teh še ni odločno u .‘tj.,। Kot je zapisal britanski tisk, so v Washingtonu že vojaške načrte, če bi na Balkanu izbruhnila vojna večjih ra c sti. Če bi se vojna vihra iz BiH-a razširila tudi na ' vSandžak in Makedonijo, bi ZDA na to območje takoj P°s tisoč vojakov, V tem primeru bi zveza Nato tudi zahtevala pomoč Rusije. Prodor zunanje politike Naša država se vse bolj odpira tudi na zunanjepolitičnem področju. Nedavni obisk šefa poljske diplomacije je potrdil že utečene in dobre odnose med državama, ki se kažejo na treh ravneh. Gre za dvostranske stike, na regionalni ravni v okviru Srednjeevropske spodbude in v Evropi. Odnosi med dvema prijateljskima država se razvijajo na obojestransko zadovoljstvo. Na osnovi pogovorov je zdaj treba tudi konkretno delovati, predvsem na gospodarskem področju. Tako so se že dogovorili za vrsto skupnih rešitev glede uresničevanja pogodb med državama, ki so bile podpisane v času obstoja SFRJ. Nobena od teh pogodb ne bo spregledana, nekatere med njimi pa bo seveda nujno dopolniti in popraviti Poleg gospodarstva se odpirajo možnosti sodelovanja tudi v turizmu, komunikacijah, telekomunikacijah, vrsta zadev pa jih čaka še na konzularnem področju. Potem ko sta že navezali diplomatske odnose, morata Poljska in Slovenija Čimprej vzpostaviti ustrezna predstavništva v Varšavi in Ljubljani. Sicer pa je slovenska zunanja politika zadnje čase zelo aktivna na srednjeevropskem pri zorišču. Po obisku madžarskega predsednika in zunanjega ministra te sosednje države smo še prej gostili predsednika češke vlade ter avstrijskega kanclerja in zunanjega ministra Avstrije. Z vsemi naštetimi državami imamo zdaj zelo dobre medsebojne odnose, ki se bodo, vsaj upajmo tako, kmalu poznali tudi v praktičnih gospodarskih stikih. Dokler je bila Slovenija na poti do popolne samostojnosti, je bilo še mogoče opravičevati začasne rešitve pri diplomatskem zastopanju države v tujini. S sprejetjem v OZN in zaokrožitvijo mednarodnega statusa samostojne države pa sc je treba tega pomembnega področja zelo načrtno lotiti. Medtem se je slovenska diplo matska mreža že močno razširila. saj imamo svoje diplomate skoraj na vseh koncih sveta, v prihodnje pa lahko pričakujemo številna odprtja slovenskih diplomatskih in konzularnih predstavništev. S tem bo Republika Slovenija še bolj navzoča na mednarodnem pri- zorišču in aktivnejši dejavnik zunanje politike. Ne gre prezreti, da ta veleposlaništva »pokrivajo« ne samo države, kjer so stacioni-rana, ampak tudi nekatere druge, za nas pomembne bližnje države. Tako je bonnsko veleposlaništvo ta hip pristojno tudi za Švico, londonsko veleposlaništvo za Veliko Britanijo in Republiko Irsko, medtem ko jc italijansko veleposlani- štvo v Rimu začasno pristojno tudi za Malto, San Marino, Albanijo in Grčijo. In takih primerov je za zdaj kar precej. Med predstavništva v tujini, ki so že odprta, je treba šteti tudi generalne in častne konzulate. Seveda ne smemo prezreti posebne misije naše države pri OZN-u v New Yorku, ki je ^a mlado državo izjemnega pomena, saj nam pomaga pri razvijanju številnih odnosov tako z razvitimi državami kot z državami v razvoju. Hkrati v naši državi že razmišljajo o morebitnem odprtju veleposlaništev tudi drugje, kar bo odvisno od poli’1® gospodarskih interesov Slo . ntje, potrebe pa konzuj^. zaščiti državljanov te> w -nančnih in drugih ir*11 v letu 1993 br morebiti o" naše misije v Madn L-Avivu, Kairu, Rigi, enos Airesu, Pretorii-Delhiju, Pekingu in Sa-Ob velikih stroških za P1;,,, dene misije je možno Pf,‘‘ vati, da Im> mednarodno stavljanje na tujem opravljalo tudi gosp0*1^^ Prav to pa bi gotovo priT^j-k Še tesnejši povezavi f11" tiko in gospodarstvom. tata iti v tujih državah • v roki, če naj si obetam-kretnejše premike v na" nji politiki. .cg# MILAN Vzorno partnerstvo med Mursko Soboto in Ingolstad^ Prava pot v Evropo Daje partnersko sodelovanje med Mursko Soboto in Ingolstad-tom v Nemčiji, kjer je v tamkajšnji tovarni Audi še precej naših delavcev na začasnem delu, pognalo bogate korenine, potijuje tudi obisk nemške delegacije v pomurski metropoli. Vodit jo je predsednik Socialdemokratske stranke Hans Joathim Merner, ki je hkrati tudi predstavnik sveta tovarne Audi v Ingolstadtu, solastnik TV-postaje in publicist, kije že 30-krat obiskal Mursko Soboto in o njej izdal monografijo. Ob tej priložnosti je predsedniku Skupščine občine Murska Sobota Andreju Gerenčerju izročil 700 nemških mark v dobrodelne namene, ki jih bodo porabili za obdaritev begunskih otrok ob prihodu dedka Mraza. V pogovorih, v katerih so sodelovali vodilni predstavniki občinskih organizacij Socialdemokratske stranke. Socialdemokratske prenove in Socialistične stranke, navzoč pa je bil tudi samostojni svetovalec republiškega ministrstva za zunanje zadeve prof. Vladimir Kolmanič, sta obe strani izrazili zadovoljstvo ob dosedanjih dosežkih in stikih, ki se pred bližnjimi volitvami pri nas le še stopnjujejo. To je po njihovem mnenju prava formula za medsebojno sodelovanje, zato naj bi v prihodnje postali močna stranka. Ravno socialdemokracija pa si, kot so poudarili, vse bolj utira poti v evropskem prostoru, kjer jo imajo že sedaj za najmočnejšo politično stranko. Njeni predstavniki so zastopani v Evropskem parlamentu in številnih mednarodnih inštitucijah, ključne pozicije pa imajo tudi v Evropski skupnosti. Vse to daje prizadevanjem slovenske socialdemokracije toliko večjo težo, saj bo na ta način možno laže dobiti mednarodna posojila za gradnjo in obnovo infrastrukturnih objektov, zlasti pa cestnega omrežja, ki nas lahko hitreje popelje v Evropo. Kot je dejal Hans Joachim Werner, jih bodo nemški socialdemokrati, ki zatrjujejo, da je Milan Kučan pravi Človek na čelu Republike Slovenije, povsem podprli v njihovih prizadevanjih po hitrejšem razvoju tega dela naše domovine. »Zato tudi na to srečanje gledamo z veliko na- 1 'la Pic M tjt hi h M kij sin 'til bet S *t l a ti » h p« Pt k hi H H ih So 01 k % te ! ti ih — f iU^’ klonjenostjo, pri N” 1 priti čimprej do trdnep'' s ' zav s strankami IeV° N dine. Seveda pa bo f ^lik alno oceniti stanje, imeti v prihodnje zar®s p? socialdemokracijo,« G v? drugim povedal gosp^ ner. ► Pri tem So mu nj«? Jj * ški gostitelji zaSot^ni r« , kljub vsem pomislek । J; in da v Evropo ne ■' ^i, ■ pali z velikimi °bJ‘% bo treba najprej l po evropskih bodo ost uli zve«11 J nim programskim u' -plitki dajejo poseben uveljavitvi socialo® ' cije. Zavzemanje -,|dhp pravičnost in dostOJ , ljudi, za kar se je ■' venska socialdern0* f javnomnenjske ra- p, jejo večinsko Pj ■ ■ najboljše zagotovi^ Ji-črtno pot naS V EtS^|. 10 Slovence v PorabJ" I._..r"^1i Šini pa jih je sprejel i Zveze Slovencev ir skem Jože Hirrtok. Jr- Mll' £ L S N ■* R s K 2 ustnik, 3. decembra 1992 stran 3 aktualno doma 1 Opleti v soboškem parlamentu Stranka^0 med mestom m vasjo jJ"'1' nadnje zasedanje vseh treh zborov Skupščine občine Mur- med mestom i — vwn iren zdofhv aKiipsume uocmc i»iur» ,* Sobota pred nedeljskimi volitvami ni minilo brez zapjetov, .'''lanj in strankarskih igric. Zapletati se je začelo že po arnem čakanju na sklepčnost. Tedaj so namreč na posredova-* delegata DPZ-ja Emerika Zvera ugotovili, da je v tem zboru T^eih le 17 in ne 23 poslancev, kolikor se jih je prijavilo, potem 15,1 nekateri odšli. Tako so šele po nekaj minutah zagotovili /'^nci število delegatov, da so lahko opravili skupno sejo, na Jtri st> potrdili imenovanje Janeza Sreša za vršilca dolžnosti i ^utja Centra za socialno delo in dali soglasje k imenovanju d Nava Voroša za ravnatelja Glasbene šole Murska Sobota. J’1 Pa šlo gladko tudi pri iz-^avi poznejšega skupnega ^anja, saj je trajalo celo Predno so se zedinili dnevnem redu. Delegat U3 Josip Kelemen je ' '■ v imenu skupine po-. Cev in soboškega mestnega i^a Predlagal, da se z dnev-reda umakne predlog občinskih cest. To je Kraljeval tem, da so načrti Piljeni le delno, ker po njegovem mnenju zanemarjajo gradnjo drugih infrastrukturnih objektov in bi prizidek pri drugi osemletki v Murski Soboti moral imeti prednost. Takoj se je oglasil poslanec DPZ-ja Franc Horvat, ki je zatrjeval, da je ravninski del občine že nekaj časa zapostavljen in da so z lastnimi sredstvi iz samoprispevka zgradili ceste, ki zdaj propadajo. Pri tem je celo omenjal neenakopraven odnos or 13’ ir le. (0 k’ i vC‘ n>' sir i 1 fe1 s"' p I1 tC P ir J SE p 5» M it c* if' 0° iF l^ IF ir ir J s f med mestom in vasjo ter predvolilni boj strank, ki si želijo na ta račun izboriti Čimveč točk. Poslanec DPZ-ja Enierik Zver pa je zatrjeval, da ni nihče proti gradnji prometnih povezav na manj razvitih območjih, ampak le proti delnemu obravnavanju programa de) za prihodnje leto, ki ne.zajema tudi šolske mreže. Po dolgotrajnem prepričevanju in zatrdilih predsednika občinske vlade Ivana Obala, da imajo za šolstvo evidentirane potrebe po gradnji treh telovadnic, in sicer v Bogojini, Gradu in na Cankovi, ter prizidkov pri drugi osemletki v Murski Soboti in OŠ Sveti Jurij, so naposled izglasovali salomonsko rešitev. Tako so se odločili, da se prvotni predlog gradnje občinskih cest spremeni v osnutek. Janez Drnovšek o delu sedanje in nalogah nove vlade Graditi na rezultatih k - • da strankarskim prvakom in njihovim poslanskim ^"'datoni že zmanjkuje časa za predvolilne aktivnosti, saj so t^0'1 Pro8ratn> obiskov med volivci zelo natrpani. Tako seje ti H z dr. Janezom Drnovškom, predsednikom vlade ?^era)no-demokratske stranke, začelo z enourno zamudo, st T*ncu pa je zmanjkalo časa za vsa vprašanja in pripombe, ki J'« udeleženci srečanja naslavljali na dr. Drnovška. 1? ’ : -___L**,,)*,.: _____r,^ hrt Ejns . v uvodni predstavitvi se je Drnovšek najdlje zadržal delu vlade, ki je v tem godnem obdobju do voli-v največ pozornosti name-^predvsem stabilizaciji gobarstva, Rezultati se že bio, saj nam je uspelo b^ati inflacijo, oa trdnem ^^bilnem tolar ju pa je po- graditi razvoj. Zaradi n|h blokad v parlamentu ^kon 0 lastninskem pre-'kovanju podjetij dobili pa ^udo, zdaj, ko je sprejet, , bo potrebno operaci-C^^itati in pripraviti kon-T^Preusiroja gospodarstva, o ’ s sprejemom zakona ^^'j' bank se bodo raz-v gospodarstvu morale spremeniti, saj se bo to kazalo v nižji ceni denarja. V bankah in gospodarstvu se je v preteklosti nabralo veliko izgub, te so se v končni fazi akumulirale v bankah, posledice pa je čutilo gospodarstvo, saj so banke vse to obračunavale v obresti. Vlada je že doslej z ukrepi, ki so vplivali na oblikovanje tečaja tolarja, spodbujala izvoz, večja preusmeritev na tuje trge pa bo tudi ena od glavnih nalog v prihodnjem obdobju. Ob tem ko je že zdaj Evropska skupnost dvotretjinski partner slovenskemu gospodarstvu, ne bomo smeli zanemariti tudi vzhodnih trgov, pozornost pa bo morala veljati tudi normalizaciji odnosov z nekdanjimi jugoslovanskimi republikami. Udeleženci srečanja so največ namenili vprašanjem, s katerimi se srečujejo v vsakdanjem življenju. Opozarjali so predvsem na kmetijstvo, ki mu vlada v preteklosti ni posvečala ustrezne pozornosti, saj je vse prevečkrat popuščala najrazličnejšim fizičnim pritiskom, ob tem pa zanemarjala mnoge argumentirane predloge, ki so jo nanjo naslavljali pomurski kmetijci. Zlasti jih skrbi popolna sprostitev uvoza mesa, prepolovitev izvoznih spodbud, pa tudi težav s sladkorjem vlada ni ustrezno reševala. Brez tržnega reda tudi v kmetijstvu ni mogoča ustrezna politika, tržni red pa bi moral enako obremeniti vse, saj se bodo le tako lahko zmanjšale povprečne obremenitve za vse. L. KOVAČ o čemer bo javna razprava do 15. decembra. Dotlej pa bo občinska vlada temeljito preučila vse pripombe in jih vnesla v dokončen predlog, v katerem bo tudi program šolske mreže. Ko so hoteli sprejeti poročilo o realizaciji programa gradnje cest in vodovodnega omrežja za leto 1992, o čemer so se poslanci izrazili dokaj pohvalno, pa so ugotovili, da DPZ zopet ni sklepčen. Šele ko so našli »izgubljene duše«, so lahko osnutek rebalansa občinskega proračuna, s katerim so zagotovili več kot milijardo 170 milijonov tolarjev, v enofaznem postopku spremenili v predlog. Po njem bo javna poraba v občini višja za 66 odstotkov, to pa ne bo vplivalo na dosedanje obremenitve gospodarstva in davke občanov. Hkrati so sklenili, da izvršni svet prouči možnosti za dodelitev dodatnih sredstev za opremo šol in popravilo ravne strehe na rakičanskem Domu oskrbovancev, ki zamaka, v pogovorih s predstavniki Delavske univerze pa naj bi razčistili nejasnosti pri financiranju te ustanove. Na koncu je bil Še nepotreben izpad poslanca DPZ-ja Janka Halba, ki je predsedniku občinske skupščine Andreju Gerenčetju očital diktatorsko vodenje seje in poučevanje raz-pravljalcev, kar so ti odločno zavrnili, obenem pa so vprašali, zakaj omenjeni Halb ni na seji slovenskega parlamenta. MILAN JERŠE Javna tribuna soboških demokratov ^^lno srečanje Slovenske ljudske a enakopravnost red zakoni jr tedna je bil v Murski Soboti shod članov Sjo^nsk* ^nke, ki sta se ga udeležila tudi predsedniški k«”’1*1 Buser in predsednik stranke Marjan Podo •* w 1" "TX"£ ’ sprejemljivega za vse Slovence. Do J ’ . V^^ednik dosledno spoštovati ustavo, biti mora post Zbranim privržencem stranke je spreg ^°s,i žensk. Kmečke ženske imajo največ 'd™ J . čeprav imajo one in njihovi otroci i Sli J^dpore kot mestne žene in njihovi otroci, p V Zavzemal se bo za enakopravnost državljanov p S' Podobnik je zatrje-jhtr hkk Slovenske ljud-Sli c v reševanju kon-? n, f^^emov. Po njego-stranka, ki se je A [j, Zavzemala za kmečki u Heni. da bi mo-K/^red inske stranke iS ^.te * / % bačovsko. , po^, 'm, je produktivni. izredno nizka, trepo*» i svetovati nekaj jo izboljšali- Bi sv £kih prepove domača « f Kako sicer preš■*» ohranitvenim sprožiti razvojm F Vinko KlemencK-etoP J kuha naj ostanek J p3f h Škanavada. t Jel« . trebno pnprav’Je^ Andrej ^prej da se žganje ^. ” 00^ mora pa se ured po pravila s prva nismo v kapnah^ . Jože Turki: Zg ’ bi omejeval. uV n;2acija P .os' čine. Če je vodnjedobra.pp ngm tudi dobra. ManJK , -ncžcrji. ti* LjutrnJak* !'^ <*l bi prepovedal, k ?ie to ne vpliva na P* Slaba je zaradi ranosti- z?1 Rudi Cipot' । ■< k kuui vipui- l. tev domače žganjeki11^^^^ Panonija od vseh 1Z- j lažje prodala kotle ’ kuho. Vendar je D'-izvodnjo žganja Učinkovitost bi P01^. el znanja in s privatno j v mi™ stenji «2 < S nizka tudi zato, kc IN draga. 7;/d L Jože Magdl^ L1 v Švici in v smislu $0* ‘ Slovenije od Balka biti proizvodnja »* A konsko urejena- 11 v v zahodnih civd|Z draga. y zanoonm v.....-lah. Za večjo pretih' , morajo biti vodila 'J* meru sem za žganje'" dobro za kmečki ", večjo produktivno' ■ trebna boljša orga"'- * | in privatizacija. < y Jože Tompa: ™ I najo po viskiju, ri' fo’e bolj po slivovki k P,'p' , lendavskem g«10 pi lendavski grad Skratka, davčne ret pr^. začel pri žganje^’s rivnost pa se P^ni. ker slabega dela'*-1' , 'h E Pi fr It (A 12 jetnik, 3. decembra 1992 stran 5 gospodarstvo ■teč, najodgovornejši v Gojitvenem lovišču v Peskovcih, o odnosih k V „ TV« • J ’ * Kompasom, občino in zaposlenimi Kompas ne bo prodal Uvodno o lastninjenju ka-am JI Ifr ib b vzrejalisca divjadi ^lo hudih besed je bilo povedanih in zapisanih o nameri slovenske turistične organizacije KOMPAS iNTERNA- slovenske turistične organizacije KumrAS imitKinA-< ,AL, da s prodajo nekaterih svojih objektov reši svoje tt. Pf probleme. Ko so v murskosoboški vladi izvedeli, da naj (“"tlali tudi Gojitveno lovišče Kompas Gornji Petrovci (PeL so takoj ukrepali. Sklicali su sestanek, na katerem so sklepe, da kot ustanovitelji preoblikovanja Gojitvenega ,ta Kompas ne priznajo, saj je bilo opravljeno brez njihovega zaradi ohranjanja naravnega ravnovesja in zaščite divjadi ™sRaj<> ustanovitev javnega zavoda. £»■ io ne oiu ijtt jej |Cti *t‘ so na območju lovskih Križevci, Markovci, Šalovci na Goričkem ustanovili 12 tisoč hektarjev goji-40 članov teh lovskih se je dobesedno identifici-|i1.'eTri novim podjetjem 1966. jJiOjilvcno lovišče priključili ijl?6"111 podjetju Kompas, i, l so vse pogosteje zahajali 'i v osemdesetih letih pa i,, lovcih vgradili tudi šte-^'"'e Dbjekte - vzrejni hali za lit. ln Jerebice ter posebej ob-'.s°dobno valilnico ter |U' °grajenega prostora H/’ V Kateri ta vzrejna divjad č* Bačič je odgovoril na I J^^alnih vprašanj it*1 ■'Mu l6 v šestdesetih letih ‘|( V?v" R“jitven<> lovišče po. ji k, ^Upasom? 1 ha je bil že takrat uveljav-) , K ??’’Cna organizacija, os-bS- n »javnost obrata LOVEC P' i '^5* organizaciji v Petrov * . a l°v na malo divjad h >cj/anJe tujih locev je bilo if. ko, zat0 sta se Lovec in BSh^ezilla<< v S L*?-1* Iov'šč® je soboška ” a ^šna pa je »loga Kom-S^.hpremljanju vzrejnlišča, 1 r^rc'a'a deluje izključno pr: F M,ko v°denje m tehnične pa poudariti, da •tt I( dejansko ro razume-»blL^delovanje odgovornih tako s Pergarjem kot j!,generalnim direktorjem ^•t. ''^radijem. ki je bil ne-P 'Onalo° vezan na to ob-'lU «di s sedanjim direktor-buj^rn in finančnim direk-^6^'ešo dobro sodelujemo Hi .^“ prispevali, kajti pa-imeli status poslovne r1'' ll* 0' ■ utf P »''Ces ” status poslovne prdre je odhajal Up ftj ccm In od tam spet sem. * . toliko težji!« j. fvčemo, da so morali 161^,,b Prispevati glede na ve-?k'sJ?i?iVod ,ukaj: ,rdd’ da ie zgrajeno «1 denarjem in delom, bi Ku**rav3l, Prav gotovo so F1^Tevali. , vendar ne p , kot so prikazali ob pRT Eif- fhli^ normalen letni deti koliko je Mala oprema za vzrejališče? »Letni priliv je bil okrog milijon tristo tisoč nemških mark, opremo pa bi težko ovrednotil. Ni pa seveda nemogoče Mi do sedaj tega nismo raziskovali, saj je bi) naš prvi namen obraniti se pred prodajo, ne pa iskati neka delitvena razmerja med tem kolektivom in Kompasom Mi smo imeli samo željo in zahtevo, da ostanemo tu, kjer smo, kajti drugače bi postali tujci na svojem Poglejte zakaj: če bi nas prodali in bi postali del neke firme, bi ta morala odšteti 3,6 milijona mark. Potem bi ta kupec seveda ime) interes, da ta denar dobi čim prej nazaj s pomočjo večjega in bolj nasilnega lova. Če bi jaz bil tisti kupec in nepoznavalec razmer, bi rekel: aha, vas je 19, štirje boste šli vstran; vi plačate letno, dragi moji, milijon šilingov za škodo, kar je preveč, to škodo boste prepolovili - in to bi bilo spet nasilje nad prebivalstvom, ki tukaj živi. Namesto 35 bi morali imeti v prihodnje le 25 hektarjev krmnih površin, namesto 12 krmišč, kjer se potroši par sto ton krme, le osem itn Vse to bi se potem održalo v ravnovesju - ki sedaj pri nas obstaja - in v končni faz: bi prišlo do reakcije tako žive narave kot prebivalstva, ki tukaj živi To pa bi lahko pomenilo tudi našo smrt. Kot dobn poznavalci razmer smo dolžni, da na to opozo- rimo.« Kdaj ste prvič zaznali to nevarnost? „ .... »Da bi nas prodali? Nikjer m bilo uradnega sklepa, io mi je osebno zaupal finančni direktor Kompasa Franc Poreko, da bi bila to ena izmed možnih rešitev. To je bilo enkrat letos, meseca točno ne vem. Medtem je tukaj že prišlo do razgovorov na pobudo soboškega izvršnega sveta, konkretno predsednika Obala. Medtem je Kompas že rešil svoje finančne težave s prodajo dveh hotelov, tako da prodaja lovišča več ne pride v poštev. Pretežni del problemov je s tem rešen « Nadaljnja organiziranost, sodelovanje pri upravljanju - to pa še ni dokončno rešeno? »Ne. to še ni dokončno rešeno, Preden bi nadaljeval naj dodam, da smo do sedaj imeli dejansko proste roke in smo lahko upravljali s tem loviščem v skladu z zakonom in petletnimi lovskimi načrti. Mi bomo tudi v prihodnje v okviru Kompasa imeli to možnost - tako vsaj mislim - da bomo zadostili tem javnim, splošnim družbenim interesom, da ne bo prevladala tukaj neka ozka prof itn o-interesna sfera, ki bi bila v nasprotju s tem, kar tukaj delamo in hočemo « Alije kakšna povezava z gojitvenimi lovišči Triglav, Kočevska Re-ka-Medved in Snežnik-Pohoije? »To so gojitvena lovišča, ki pa imajo nekoliko boljši statusni položaj. Triglavski narodni park ima status nacionalnega parka.« Je ena od rešitev tudi, da tukaj razglasijo nacionalni ali krajinski park? bi bilo zagotovljeno, da bi bil poudarjen splošni državni in ne pro-firm interes, To lahko zagotovimo tudi na obstoječi zakonodaji. Povedati moram, da smo do sedaj te naloge uspešno opravljali tudi v tej organzaciji, ki je bila. Mi st le želimo, da nova organiziranost ne bi bila v nasprotju z osnovnim ciljem: ne dovoliti poslabšanje življenjskih razmer divjadi, ne dovoliti izumrtje katere od divjadi ter redno vračati škodo, ki jo povzroča divjad.« Je mogoča tudi takšna organiziranost, da bo imela občina več obveznosti, hkrati pa tudi vpliv na delitev prihodkov? »Mislim, da bo šla nova zakonodaja v tej smeri. Tudi v novi zakonodaji bo verjetno načelo, da vse kar pride iz lovišča, mora biti v lovišče tudi vrnjeno. Tisto, kar pride iz lovišča, bo občina nakazovala čeprav so na Kompasu v Ljubljani medtem že obljubili, da petrovskih objektov ne bodo prodali, pa še vedno ostane odprto vprašanje, ali je bilo lastninjenje opravljeno zares korektno in pravično - pravično predvsem za prekmurski kolektiv. Dejstvo je namreč (to bodo sicer bolj natančno lahko preverili revizorji Službe družbenega knjigovodstva), da so namreč nekateri iznajdljivi Kompasovi delavci v Ljubljani nakupovali od upokojencev poceni (privjligitane) delnice. Zaposleni v Peskovcih so se odpovedovali plači, samo da bi lahko imeli kakšen delež v lastništvu in vpliv na odločanje, vendar jim vse to ni kaj dosti koristilo, saj so bili v Ljubljani bliže informacijam in bliže prednostnim delnicam. Tako smo od virov, ki ne želijo biti imenovani, izvedeli, da je samo eden od zaposlenih v Kompasu v Ljubljani s kar 25-odstotni solastnik peskovskega gojitvenega lovišča! Zaposleni v pe-skovskem kolektivu naj bi uspeli zbrati le 4-odstotni delež (v Ljubljani trdijo, da niti toliko ne). Vse to bo potrebno še dodatno preveriti, kajti če je to res, se dogajajo v Sloveniji velike nepravilnosti in krivice na račun tistih, ki niso blizu tajništva generalnega direktorja! »Jaz bi to podprl, bojim pa se, da glede na sedanje razmere to ne bo šlo Verjetno bi pa bilo potrebno, kajti ta lovišča so se ustanovila na tistih območjih, ki so naravno najbolj ohranjena. Mi bi takšna prizadevanja vsekakor podprli! Eno je gotovo: mi opravljamo še dobršen del javnih funkcij. Tisti, ki upravlja z loviščem, mora izhajati iz tega, da je divjad državna oziroma družbena lastnina, in da ne sme ogroziti niti ene od vrst divjadi. To pa zahteva tudi precej finančnih sredstev, zato jaz pravim, da ozki profitni interesi tukaj ne morejo igrati glavne vloge.« Vi ste predlagali, da naj bi bilo GL Kompas javni zavod? »To je ena izmed rešitev. S tem v določene sklade. To je moje osebno mnenje. Glejte, ni realno, da bi se mi morali z vsakim lastnikom zemljišča posebej dogovarjati, če lahko izvajamo varstveno-goji-tvene ukrepe na njegovem zemljišču! Lažje bi bilo te stvari urejati preko določenega sklada, kjer bi denar porabili tako kot je to najbolj smotrno.« Kaj pa Kompas? »Moja osebna želja je, da Kompas ostane, da se z ljudmi, s katerimi smo se do sedaj dobro razumeli, razumemo tudi v prihodnje. Lahko upoštevamo zakon ponudbe in povpraševanja, vendar se moramo zavedati, kaj je najpomembnejši poudarek« ’ BERNARDA B PEČEK i vedno zaprta NJV ko ie bil« V nodii tiu Turri-In. kjer so šivali škornje i vrata Turri-Ina /S' ,to -K ■ Uje bila v podjetju Turri-In, kjer so šivali škornje in lastnik je gospod Turri iz Italije, stavka delavk, K* ta. da so vrata podjetja zaklenili, delavkam pa je r. a! odločbo o čakanju na delo. To pa je tudi vse, ar je Sml"1 .•*•»< Delavke pa so zadnjo plačo, S katero niso tale “ 'n so potem ustavile delo, prejele za julij, 2H. ’ INku0 “ j* ’ P’>djelju začela stavka, se je občinska vlada “ 4 gospodom Turrijem in sodelavci. Ib w*Vh f' b ^ia 11 u8°tovitev je bila. • s,avka škodljiva tako k^ot za delavke. Pri ‘ k štorjenih nekaj ■ <.n0 . je pozneje gospod Vhir?st''- istočasno pa so ’ Povzročile izgubo {ui mofal' nujno " L^ ^amacijska dela, pa A H vke niso.« je pove-ljutomerske ob-Uit . Ludvik Bratuša. i, Us h elavk pa je lahko 0kt?Dsi9dica problemov C” L 'n nikakor vzrok. Je kot Pr0' ^i), . neugodne tee 'n slabo kakovost izdelkov, zaradi česar na trgu niso dosegali primerne cene. Drugi lastniki podjetja. Mizarstvo in Inpo, ter občinski izvršni svet so od večinskega lastnika zahtevali, da na vodstvena mesta postavi domače ljudi ki bi imeli drugačen odnos do delavk, ter da odpre podjetje, obnovi proizvodnjo in jo razširi, kot je bil pogodbeno obvezan, še s programom priprave podplatov. Vlada je od gospoda Turrija tud. zahtevala da z osebno lastnino vlaganjem postavi ) jamstvo za svojo navzočnost v Ljutomeru Proizvodni pro- stori so bili namreč last Mizarstva. stroji pa so bili pripeljani na posojilo. »Na ta način smo želeli gospoda Turrija pripraviti do resnejšega pristopa, istočasno pa smo se z njegovimi sodelavci in v sodelovanju z Zavodom za zaposlovanje dogovorili za obisk na ministrstvu za delo, da bi skupaj izpeljali projekt, in sicer ohranitev delovnih mest in širitev proizvodnje ter pridobitev novih delovnih mest. Ministrstvo in Zavod za zaposlovanje sta zamisel podprla in dogovorili smo se, da gospod Turri takoj zopet začne s proizvodnjo, zagotovi v dogovoru z bankami spremljanje finančne situacije in pripravi kompleten program došolanja, prešolanja in novega zaposlovanja za dopolnjeni program. Ministrstvo za delo je bilo ta projekt pripravljeno podpreti. Pri tem sta dobro sodelovala Zavod za zaposlovanje in sindikat. Kot vidite, je bilo narejeno skoraj vse, vendar gospod Turn ni uresničil nič od tega.« (Ludvik Bratuša) Turri-In. podjetje, v katerega je nemalo denarja vložilo tudi ministrstvo za delo, je prav zaradi ne podjetniškega ravnanja večinskega lastnika res na poti v stečaj, čeprav je vprašanje, kaj bodo upniki ob stečaju sploh dobili. Tudi delavke so od avgusta brez vseh prejemkov. Pomaga jim sindikat, pa tudi izvršni svet, ki je uspel, da jim bodo odložili plačilo dohodnine. Nekaj upanja pa je vendar, saj si Mizarstvo prizadeva izvleči voz. Problem Turri-Ina je tudi problem Mizarstva, ki je podjetju dalo v najem proizvodne prostore, vendar zanje ne prejema najemnine. MAJDA HORVAT Feri Horvat, predsednik slovenske gospodarske zbornice, je zbranim na posvetu o lastninjenju, ki je bil prejšnji teden v prostorih zavarovalnice Triglav v Murski Soboti, povedal, da zaradi vsebine zakona tudi z njihove strani niso veseli. Bili pa so pragmatični in zato so pristali na kompromis. Stališča gospodarske zbornice pa so gospodarska učinkovitost lastninjenja, odplačno ter avtonomno lastninjenje. Zakon o lastninskem preoblikovanju podjetij vključuje tako odplačno lastninjenje, neposredno razdelitev in prenos vrednosti (delnic) na posamezne sklade - pokojninskega, odškodninskega in razvojnega. Santo sistematično naštevanje metod privatizacije v zakonu nekoliko moti, je dejal magister Mežnar z vladne Agencije za prestrukturiranje in privatizacijo, toda podjetja imajo kljub temu pri lastninjenju možnost izbiranja celo med 36 možnostmi in kombinacijami, V izključni presoji podjetij je, kako se bodo privatizirala, kakšno pot bodo izbrala. Lastninjenje podjetij bo torej precej odvisno od presoje upravnega organa podjetja. Ta avtonomnost podjetij bo trajala osemnajst mesecev od dneva veljavnosti zakona, se prvi, da podjetja privatizacijo morajo izpeljati do 5. maja 1994. Po tem datumu pa bo o načinu privatizacije odločala agencija. Vendar popolne avtonomnosti podjetja tudi v tem času nimajo, ker bo treba od agencije dobiti soglasje za izbrano pot. Pri lastninjenju bodo namreč podjetja morala upoštevati tako zakon o lastninjenju kot zakon o gospodarskih družbah, ki bo določil, kako se bo lahko ustanovilo podjetje. Napovedujejo pa, da bodo za ustanavljanje podjetij veljale strožje zahteve. Od 5. decembra pa začne veljati moratorij na statusne spre- membe podjetij. MH Keral za milijon mark novemu lastniku Dogajanje v Keratu, njegova zgodba je imela ves čas spremljanja v medijih dve tirnici. Na eni je bila stavka delavcev, njihove zahteve, razpletanje zgodovine podjetja in problemov tudi pred nuvinatji na odprtih razgovorih, na drugi pa so bili pogovori za zaprtimi vrati s pravo težo pogajanja za nadaljnjo usodo tega lendavskega podjetja. Na tej so se namreč pogovaijali republiški razvojni sklad, banka kot največji upnik in kupec Kerala. Tirnici se nista sekali, morda stikali samo v tistem delu, ko so na javnih razgovorih omenjali zasebnika, ki naj bi kupil Keral. Čeprav je bilo že vsem znano, kdo je ta »neznani« kupec, o njem javno niso govorili, dokler ni sam na vprašanje novinarjev potrdil svoje ponudbe To je Jože Tompa, podjetnik iz Velike Polane. Iz kakšnih motivov ali zakaj prav Keral. ki ima toliko dolgov, kot je vredno samo podjetje? «Ima relativno zanimiv program, s katerim bi se nekaj dalo narediti Nimam nobenih drugih namenov, da bi stavbo uporabil za kaj drugega. Program bi prevzel in ga dopolnil v povezavi s prekmursko likovno sceno in narodno motiviko. Z umetniki smo se že pogovarjali in v načrtu imamo, da bi že marca Keral nastopil ali se predstavil v Arsu v Ljubljani.« V Keralu naj bi se torej povezali glina, narodna motivika, umetniki in njihove stvaritve iz gline ter delo 24 zaposlenih in zasebni kapital Jožeta Tompe. Cenenega kiča več ne bi žgali in sčasoma naj bi postali center domače obrti, podjetje, ki naj bi se po napovedih kupca začelo samo odplačevati že čez leto Tod tudi Jože Tompa nc sedi na milijonu mark, da bi jih dal upnikom - kolikor je vredno podjetje toliko namreč znašajo njegovi dolgovi -. ampak računa na uspešnost podjetja. »Včeraj (op. 25. novembra) sem bil na razgovoru s predstavniki republiškega sklada in kolikor sem videl, so sprejeli mojo ponudbo Keral v tem trenutku stane milijon mark, nekaj pa ob prodaji razumljivo mora dobiti ludi državni sklad Pogovarjamo se torej o tem delu ki bi ga zaračunali Milijon dvesto, tristo mark, je mislim, dobra cena za to podjetje, ki do sedaj ni imelo nobene prihodnosti « Toda Keral je bil naprodaj. Še preden je republiški sklad postal njegov lastnik. Banka, ki je posodila toliko denarja, da je skoraj v celoti postala lastnik podjetja, je Keral ponudila v odkup že prej. »Prišli so iz banke in mi povedali, da je Keral naprodaj, saj je Ljubljanska banka v resnici 90-odstotni lastnik podjetja. Menili so. da je najbolje, da podjetje odkupim in da imajo posojena sredstva dobro naložena « Ponudba za nakup Kerala pa sovpada s političnim nastopam in kandidiranjem gospoda Tompe. Zgolj naključno ali načrtovano? »Veste kaj. mi bi to lahko že prej naredili Z moje strani to ni bilo propagirano, niti nisem jaz začel o tem pisati niti nisem računal, da bo stavka. Mislil sem. da se bomo potiho zmenili in da bo vse skupaj dobro šlo. brez pretresov. Ne. takrat, ko sem se odločal za nakup, Še nisem vedel, da bom imel politični nastop, čeprav to sedaj res sovpada po naključju. Pisanje o Keralu pa me ne moti, saj je vsaka napisana beseda neplačana reklama. Nunam nič proti, če se o Keralu piše šest mesecev, da pride vsakemu Slovencu v uho Keral m se ga bo čez tri. štiri mesece ob novem pristopu spomnil.« Res smo novinarji povprašali o ponudbi ter s pisanjem opravili neplačano reklamo Zavedajoč se moči zapisane besede dodajamo, da povedano m zapisano ostaja in sc pomni, zato tudi zavezuje. »Pogovarjal sem se z delavci in jim povedal, da bomo delovna mesta obdržali Mogoče bi jih sedaj potrebovali 24 in videl sem. da so nekateri profili enaki kot jih potrebujemo tu. pa bi jih mogoče prekvalificirali in jih po želji prestavili v Lekop. Kar se tiče plač, sem tudi delavcem povedal, da bo v začetku pomagal Lekop in nekaj mesecev dal za plačo Jaz pa hočem, da si svoj denar zaslužijo sami, da delo opravijo, kot ga bom jaz. dobro.« Po mnenju gospoda Tompe ni nobenih zadržkov za podpis nakupne pogodbe in v tem tednu ali v prihodnjih dneh naj bi Keral dobil novega lastnika, ki naj bi dal staremu novo vsebino. MAJDA HORVAT SVET VZGOJNO-VARSTVEN EGA ZAVODA MURSKA SOBOTA RAZPISUJE DELOVNO MESTO RAVNATELJA Kandidat mora izpolnjevati splošne z Zakonom določene pogoje in posebne pogoje, ki so: - da je vzgojitelj predšolskih otrok, pedagog, specialni pedagog, učitelj, - da ima strokovni izpit, - da ima najmanj 5 let delovnih izkušenj, od tega najmanj dve leti dela pri vzgoji in varstvu predšolskih otrok. - da ima organizacijske in strokovne sposobnosti, ki jamčijo, da bo s svojim delom prispeval k uresničevanju smotrov in ciljev zavoda, kar dokazuje s svojim minulim delom, - da je pri svojem pedagoškem delu dosegel delovne rezultate iz katerih izhaja, da bo lahko uspešno opravljal dela in naloge pedagoškega vodje zavoda. Izbrani kandidat bo imenovan za 4 leta. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi razpisa na Vzgojno-varstvem zavod Murska Solzita, Talanyijeva 6, z oznako »Prijava na razpis« O izidu razpisa bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po objavi. stran 6 vestnik, 3. decembra 19^ gospodarstvo 15 let centra za zunanjo trgovino r Radencih V korak s tujino Vsaka družba, še posebno takšna, kot je majhna Slovenija, mora nenehno skrbeli tudi za izobraževanje gospodarstvenikov oziroma poslovnežev, če želi v korak z drugimi. Gre torej za izobraževanje na področju poslovnih, organizacijskih in trženjskih znanj. Ta osnovni cilj si je pred 15 leti zadal Center za zunanjo trgovino Radenci, ki ga je ustanovila Gospodarska zbornica Slovenije. Ob 15-letniči Centra so pripravili minuli petek tiskovno konferenco in priložnostno slovesnost, sicer pa so ta jubilej proslavili predvsem delovno - z 2-dnevmm seminarjem Menedžment kadrov in zunanjetrgovinsko izobraževanje, »Center za zunanjo trgovino oblikuje svoje poslanstvo v prepričanju, da razvoj m učinkovit prenos znanja prispevata k uspehu posameznikov in njihovih podjetij. Skladno s poslovnim poslanstvom temelji poslovni uspeh na znanju, ki je kazalec uspeha Centra za zunanjo trgovino,« je med drugim povedal ob jubileju direktor Andrej Kumar. »Na Gospodarski zbornici Slovenije se dobro zavedamo potrebe po prilagoditvi celotnega izobraževalnega sistema novim razmeram. Zato dajemo v svojem programu dela vedno večji poudarek izobraževanju, ki mora zagotoviti znanja, potrebna za uspešno poslovanje v novih razmerah,« pa je bila ena od misli predsednika Gospodarske zbornice Slovenije Ferija Horvata. JOŽE GRAJ Po odstopu glavnega direktorja Zvezdana Žlebnika bodo v Elradu nadaljevali z zastavljenimi aktivnostmi Najmočnejše orožje so kadri: Če je radgonski Elrad v svojih najboljših časih zaposloval okoli 1.500 delavcev in je bil nosilec razvoja te dejavnosti v Pomurju, so se razmere v tem podjetju zdaj bistveno spremenile. Število zaposlenih se je prejrolo-vifo, trenutno jih je 743 in okoli 60, ki delajo pit pogodbi, kaže pa, da tudi za vse te ni in tudi v prihodnosti ne bo dovolj dela. Po ocenah, ki so jih naredili v Elradu, je obseg tržišča takšen, da lahko prenese od 500 do 550 delavcev in s to knito realnostjo se bodo morali prej ali slej sprijazniti. Po stečaju elektronike, ki naj bi se končal še do konca leta, tudi v preostalih družbah razmere niso rožnate in potrebno bo veliko trdega dela, če bodo klicnim odstopom je odstopil tudi upravni odbor podjetja, ki pa je pozneje svojo odločitev spremenil in bo to funkcijo opravljal še do konca januarja prihodnjega leta Pravijo, da se zavedajo resnosti položaja in bodo skupaj z vršilcem dolžnosti glavnega direktorja Tonetom Sečkom skušali izpeljati na- Po nekaj mesecih že prvi rezultati specializirane mlekarske zadruge Za boljšo kakovost in večjo mlečnost Prekmurski rejci krav molznic s soboško mlekarno v preteklosti niso imeli slabih izkušenj, saj so se z njo vselej uspešno povezovali in sodelovali. Pomurske mlekarne, ki uspešno nadaljujejo tradicijo Tovarne mlečnega prahu, so v nasprotju z večino drugih slovenskih mlekarn s pridelovalci mleka sodelovale neposredno mimo kmetijskih zadrug, saj je prek slednjih potekalo le plačilo oddanega mleka. Rezultat takšnega sodelovanja so sodobno opremljene zbiralnice mleka po vaseh soboške in lendavske občine, ki jih je uredila in opremila izključno mlekarna v sodelovanju s pridelovalci mleka. V olieh občinah imajo zdaj 178 zbiralnic mleka, ob skrbi za urejanje zbiralnic in organiziranje odkupa pa v Pomurskih mlekarnah niso pozabljali tudi na strokovno delo s pridelovalci in rezultat tega je visoka kakovost, ki jo dosegajo pri oddanem mleku. Vsa vprašanja povezana z mlekarstvom, naj bi reševali v okviru reprodukcijske skupnosti, v kateri so bili povezani vsi. pridelava, predelava in trgovina, vendar so zlasti v zadnjem Času ugotavljali, da se v tej reprodukcijski skupnosti srečujejo v glavnem le pridelovalci in predelovalci. Zato so začeli razmišljati o drugačni organiziranosti. Takšna razmišljanja pa je pospešil zakon o zadrugah, ki je omogoči! ustanavljanje specializiranih kmetijskih zadrug. Pridelovalci mleka iz soboške in lendavske občine so bih tako med prvimi, ki so ustanovili specializirano mlekarsko zadrugo. Ta deluje že od 12 junija m po besedah predsednika Alojza Omarja jim je vanjo uspelo vključiti večino pridelovalcev mleka tz soboške in lendavske občine. Takšna odločitev za rejce ni bila težka, saj so z mlekarno že dotlej dobro sodelovali in tudi članski deleži niso bdi ovira za včlanjevanje v zadrugo. Na zboru pridelovalcev so ta delež določili na 100 DEM I Od 5.600 rejcev iz soboške in lendavske občine, ki oddajajo mleko Pomurskim mlekarnam, se jih je v specializirano mlekarsko zadrugo vključilo 4.091, tako da je to zdaj največja specializirana zadruga v Sloveniji. S tem problemov lastninjenja živilskoprcdelovalne mdu strije seveda niso rešili, saj bo specializirani zadrugi pripadlo okoli 80 odstotkov ustreznega deleža, približno 20 odstotkov pa si še vedno lastijo splošne kmetijske zadruge, V Pomurskih mlekarnah splošnim zadrugam tega deleža ne zanikajo, vendar so mnenja, da bi deleže I morali dobiti tisti, ki so z mlekarno sodelovali, torej rejci. v tolarski protivrednosti, pridelovalci, ki oddajo letno čez 15 tisoč litrov mleka, pa so morali plačati dvojni delež Za včlanjevanje v specializirano mlekarsko zadrugo ni bilo nobene prisile, saj so sklenili, da bodo do konca leta mleko odkupovali tudi od tistih rejcev, ki se ne bodo včlanili v zadrugo. Če bi v prihodnje prihajalo do težav pri odkupu, pa bodo imeli seveda prednost člani mlekarske zadruge. Vendar takšne odločitve niso sprejeli v Pomurskih mlekarnah, pač pa na upravnem odbore zadruge, saj v vodstvu podjetja pravijo, da se ne želijo vmešavati v jrolitiko zadruge Da bi pocenili njeno delovanje in pomagali pn premagovanju začetnih težav, pa so pripravljeni zanjo opravljati nekatere administrativne in druge posle < eprav specializirana mlekarska zadruga deluje šele nekaj mesecev, se je že lotila reševanja nekaterih konkretnih vprašanj. Da bi rejci presegli težave s krmo, saj je prišlo do izpada zaradi suše, so v zadregi razpisali ugodna posojila za nakup krme. 10 tisoč tolarjev po kravi so namenili rejcem, ki so se odločili za ta posojila; od 229 prijavljenih pa jih je 136 tudi podpisalo pogodbe. Tako so med rejce razdelili 7.32 milijona tolarjev. Ker je na voljo še nekaj denarja, pa bodo spomladi razpis ponovili. Ob dvemesečnem moratoriju bo posojilo potrebno odplačati v desetih mesečnih obrokih ob upoštevanju R in z 10-odstotno realno obrestno mero. želeli preživeti. Elrad se je oblikoval kot delniška družba, ki je lastnik štirih družb z omejeno odgovornostjo, razmere v posameznih družbah pa so seveda različne, vse nimajo enakih možnosti za usjjeh, največ pa bo potrebno narediti v antenski tehniki in kabelski proizvodnji. Kot so povedali na novinarski konferenci, v Elradu menijo, da je recesije konec, s trdim delom pri obvladovanju stroškov pa naj bi se razmere normalizirale. Kljub težavam so v zadnjem času že nekateri pozitivni premiki, saj v devetih mesecih Elrad kot celota ni posloval z izgubo, čeprav primerjava enajstih mesecev z enakim lanskim obdobjem ni možna, pa vendarle kaže omenili, nekatere rezultate Obseg prodaje je v tem obdobju dosegel vrednost 22 milijonov, delež izvoza se je z 20 odstotkov v začetku leta povzpel na 40 odstotkov v celotni proizvodnji, še vedno pa jih pestijo problemi zaradi izgube nekdanjega jugoslovanskega tržišča. Kot zatrjujejo, so izgubili 60 odstotkov tržišča, to pa se v kratkem času ne bo dalo nadomestiti, čeprav jim je uspelo ponovno pridobiti nekatera tržišča na Hrva- Poleg težav v prodaji se v Elradu ubadajo tudi s problemom plačevanja, saj so ostali brez dveh milijonov mark v Iraku, okoli 30 milijonov tolarjev pa je ostalo tudi v nekdanjih jugoslovanskih republikah. Posledica so seveda velike likvidnostne težave, ki jih premeščajo tudi na račun osebnih dohodkov, ki močno zaostajajo za kolektivno pogodbo. Terjatve in obveznosti jitn je sicer uspelo uravnotežiti, delež le-teh pa je še vedno na ravni dvomesečne proizvodnje. Tudi zaloge jim je t zadnjih Sim mesecih uspelo znižati za 20 odstotkov, je pa zaradi njih še vedno velik likvidnostni problem. Škem in v Makedoniji. Recesija na zahodu je vehka in v Elradu jo bodo gotovo čutih. Čeprav vse proizvodne zmogljivosti še niso zasedene, je sedaj na čakanju le 5 odstotkov delavcev, vprašanje pa je, če je ta odstotek realen. Ker realnih možnosti za jx*lno zasedenost ni, so začeli pripravljati programe za ugotavljanje trajnih presežkov, Ti programi sicer še niso verificirani, vendar je po sprejetem proizvodnem programu socialna varnost zagotovljena le približno dvema tretjinama vseh zapioslenih. Dogodek, ki je v zadnjem času pretresel Elrad, je odstop dosedanjega glavnega direktorja Zvezdana Žlebnika. Z njegovim nepre- črtovane aktivnosti. Zvezdan Žlebnik svojega odstopa ne povezuje z odnosi v kolektivu, pač pa trdi. da je odstopil iz osebnih razicO saj se loteva nekaterih novT "T □osti. Vseeno pa se p>o takšnih čitvi postavlja vprašanje, potem za rako kratek čas -P prevzel najodgovornejše v Elradu Tone Sečko zatrjuje, da I®* tati, ki jih dosegajo v Ehad"' jejo upanje za izhod iz najl^ fioložaja in v tej smeri so tud* P hodnje aktivnosti. Na prvo * postavljajo finančno konsol^81 podjetja m krepitev tržnih akt' J sti tako pri vhodu kot W v proizvodnji pa bo PreVlLcju tržna opredeljenost, saj se t^ '* Še naprej ubadati z zalogam1 f1 vodstvo je prepričano, da 1x111 tovane aktivnosti izpeljalo, sjl $ Elrad kljub močni fluktuact] vedno močen kadrovski P1'’ ki se manifestira v k L deležu zajjoslenih z višjo m izobrazbo. LUDVIK KV Člani mlekarske zadruge so seveda najbolj nezadovoljni z odkupno ceno mleka, največ kritik pa naslavljajo na sedanjega kmetijskega ministra, saj pravijo, da se v času njegovega ministrovanja odkupna cena mleka ni povečala, stroški, ki jih imajo rejci, pa nezadržno naraščajo. Ne moremo sicer trditi, da je nizka odkupna cena glavni vzrok, da se v zadnjem času tudi odkup mleka znižuje, vendar podatki tz Pomurskih mlekarn kažejo, da je bil v primerjavi z enakim obdobjem lani odkup letos septembra manjši za 25.66 odstotka in oktobra za 25.25 odstotka. Kljub temu pa je bil fizični obseg proizvodnje v Pomurskih mlekarnah v desetih mesecih za 16 odstotkov večji kot lam v enakem obdobju, in to predvsem na račun dokupa mleka na drugih območjih. ________________ Sprva je bilo zanimanje za ta posojila veliko. Da ne bi prihajalo do nepravilnosti, pa so se odločili, da bodo namesto gotovinskih posojil rejcem poravnali račune za krmo. Nekateri rejci ki so zaprosili za posojila, so se zato premislili, v zadrugi pa pravijo, da so tako bdi oškodovani resni prosilci, saj bi ti lahko dobili večje zneske Med nalogami, ki jim bodo posvečali posebno pozornost v novoustanovljeni zadrugi, velja omeniti še okrepitev m izboljšanje dela pospeše-valno-svetovalne mreže, povečanje kakovosti m količin pridobljenega mleka po kravi, razširili pa bodo tudi dejavnost servisne službe za molzne stroje na terenu Mlekarska zadruga je že sklenila dogovor s HKS-om v lendavski kmetijski zadrugi, da bo poslej plačilo mleka tudi pri teh rejcih organizirano prek hranilno kreditne službe in ne prek zadruge, tako da v prihodnje ne bi več prihajalo do zamud pri plačilu rejcem Mlekarska zadruga naj bi skupaj s Pomurskimi mlekarnami že kmalu uredila tudi trgovino, v kateri bo poleg izdelkov te tovarne mogoče kupiti potreben material in rezervne dele za molzne stroje LUDVIK KOVAČ Z dvodnevnega posveta kmetijsko-svetovalne službe ne Bledu Z obliko menjati tudi vsebino Na dvodnevnem tradicionalnem posvetu kmetijske svetovalne službe na Bledu so se prejšnji teden zbrali kmetijski svetovalci iz vse Slovenije, pridružili pa so se jim tudi drugi kmetijski strokovnjaki ter predstavniki zadrug in nekaterih živilsko predelovalnih organizacij. Tema letošnjega posveta je bila organizacijsko in lastninsko preoblikovanje v kmetijstvu in živilstvu, torej področje, s katerim se v kmetijskih organizacijah ukvarjajo že dve leti, vendr bistvenih premikov še ni bilo, Lahko bi celo trdili, da je takšno stanje negativno vplivalo na poslovanje v podjetjih, saj marsikje enostavno niso vedeli, kako naprej, in je zato produktivnost padla. Zakona o zadrugah in o denacionalizaciji sta bila sicer sprejeta že pred slabim letom, vendar je bilo njuno izvajanje oteženo, saj nismo imeli zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij. Tudi slednji zakon je končno sprejet, vendar ostaja vprašanje, če bo prišlo do hitrejšega preoblikovanja, saj zakon začne veljati petnajsti dan po objavi, vendar pa večina rokov iz tega zakona začne teči šele po šestih mesecih od dneva uveljavitve. Pomurski podjetniki v mednarodno združenje Mednarodno združenje slovenski razvojni partnerji je sko združenje, svetovna mreža poslovnežev in strokovnjakov, združenja je pritegniti čim več poslovnežev, predvsem Slove* ki so raztreseni po svetu ter so uspešni in bi bili pripravljen* v naše gospodarstvo Jer mu s pomočjo pretoku poslovnih i"5®1 cij odpirati vrata v svet in mednarodno sodelovanje. ,, Mednarodno združenje slovenskih poslovnežev ima v Avstraliji, kjer so ga lani ustanovili in tudi registrirali, z jzodružnicami, pridruženimi organizacijami in individualni®1 pa je združenje navzoče še v Italiji, Avstriji, Nemčiji, j Veliki Britaniji. Argentini, Kanadi, ZDA, Švici, Franciji« in Novi Zelandiji. Združenje pa so letošnje poletje ustanovi j 1 jrodjetniki pri nas. Zamislili so si regionalne podružnice *n teden so jo v Murski Soboti ustanovili tudi za ustanovni skujiščini so se zbrali zainteresirani jromurski ptmj ter vodstveni delavci, ki mislijo stopiti v združenje ter s* odpreti pod mednarodnega sodelovanja. EDS DRNOVŠKOVI LIBERALNI DEMOKRATI Z gospodarskim programom, ki zagotavlja razvoj, prestrukturiranje gospodarstva, stabilnost, nova delovna mesta in boljši standard, bo Drnovškova LDS nadaljevala tudi v prihodnje. Program, ki ga ponujamo Drnovškovi liberalni demokrati, je vreden zaupanja slovenskih volivk in volivcev. Če je bilo za lastninsko preo blikovanje narejeno malo, so v kmetijskih zadrugah več naredili za organizacijsko preoblikovanje, saj jih je zakon o zadrugah k temu prisilil. Skorajda pa bi lahko trdili, da je bilo v mnogih primerih to preoblikovanje zgolj formalno, saj do bistvenih kakovostnih sprememb pri organiziranju zadrug ni prišlo Zlasti velja to za že obstoječe zadruge, ki so se formalno statusno preoblikovale v skladu z novim zakonom o zadrugah, v praksi pa ostaja vse po starem. Eni sicer zagovarjajo Stališče, da s tem proces preobrazbe še ni končan, kar po njihovem ni slabo, saj bi to pomenilo. če bi se sklenil, da smo izpeljali Še eno formalno reorganizacijo Vsaj zaenkrat pa kaže, da bo tako ostalo, saj večina kmetov in tudi dosedanjih zadružnikov nima ravno prevelikega zaupanja v novo organiziranost zadružništva To navsezadnje potrjuje tudi število članov v novo oblikovanih zadrugah, saj se je le to v primerjavi z dosedanjim članstvom v zadrugah močno zmanjšalo. Procesi organizacijskega preoblikovanja kmetijskih zadrug so v Sloveniji tekli v štirih smereh. Tam kjer so se odločili za ohranitev enovite zadruge, so temeljne organizacije postale interne organizacijske enote, v zvezi zadrug Turizem v Pomurju V Pomurju je turizem že sedaj predstavljal eno temeljnih razvojnih usmeritev in so mu dane vse možnosti, da se celotno območje pospešeno razvija prav z razvijanjem turizma. so se prejšnje organizacijske enote oblikovale kot samostojne zadruge, ponekod so se posebne dejavnosti izločile iz dosedanje zadruge in se organizirale v specializirane zadruge, so pa tudi primeri, ko je praktično prišlo do razpada dosedanje zadružne organizacije in so se iz organizacijskih enot oblikovale samostojne ali celo specializirane zadruge. Neodvisno od vseh teh procesov preoblikovanja pa so se ponekod pojavile tudi nove zadruge, ki so predvsem izraz nezadovoljstva kmetov z delom dosedanjih zadrug. Cilj kmetov, ki se povezujejo v zadrugo, je. da po-vezani dosežejo boljši gospodarski učinek. Če bo to uresničeno bo namen zadružništva dosežen, vendar se bojimo, da vedno ne bo tako. Ni dovolj, da se spremeni le oblika, vsebina pa ostane bolj ali manj ista. Velika večina kmetov se v preteklosti ni preveč identificirala z zadrugo, vse preveč so bili odrinjeni, zato tudi nezaupanje v takšno zadružno organiziranost. Zadruge, ki ustvarjajo svoj dohodek na račun marž, torej na račun kmetov nikoli niso bde prave kmetove zadruge, in če se ti odnosi ne bodo spremenili, tudi v prihodnje ne bomo mogli govoriti o pravi zadružni organiziranosti LUDVIK KOVAČ V Lendavi je jedro turizma v Termah Lendava. Dograditev in posodobitev hotela Lipa daje velike možnosti uspešnega razvoja v prihodnje. Kmalu bo odprt posodobljen mejni turistični servis v Dolgi vasi, kjer je vir zaslužka pri intenzivnem tranzitnem turizmu. V turistične programe se vključujejo Lendavske gorice z vinogradi številne možnosti pa še niso realizirane, na primer Bokovnica, Mura, Številne lepo obnovljene cerkve, veliko starih mlinov itd. Program oživitve lendavskega gospodarstva je tesno povezan z razvojem turizma, storitvenih dejavnosti, prometa, trgovine, obrti, storitev in kmetijstva Organizirajmo borzo turističnih idej, programov in podjetništva. Ko sem se srečaval m pogovarjal s Prekmurci, so rni naštevali toliko idej, da bi jih težko uresničili Zberimo te ideje, povežimo te ideje v pro grame, izberimo najboljše in usposobimo nove podjetnike da bodo s lemi programi našli zaposlitev in zaslug zirano imamo svetovalno in službo. Zaživelo jalne in kolesarske P se bodo ogledovani« spomenikov, cenje"- ‘ odP mača kakovostna ' bili bomo nova : zaslužek in potreber S turizmom zali mednarodno , '■ ‘ sodelovanje, ki j® ' ' Pomurju posaP®! Ijeno. Volilni DA za: „j(i r - stabilni voj brez - nova delovna d - zaslužek nam - turizem p' - kmetijstvo . -L ■ < - trgovino, PrOfT£dX - mednarodne Volilni DA za ^i kandidata za ■ ■ ■ na volilnem hs'u . redno številko ralno-demokrats^gZ 5 letnik, 3. decembra 1992 stran 7 sociala, šolstvo, zdravstvo Stanovanjska sociala občinam ra letu veljavnosti stanovanjskega zakona je minister Miha Vinšek izjavil, da je to zakon, s katerimi so delali prelome, »ki hvala bogu izšli in se Še bodo«. Prelomi so se s stanovanjskim Sionom res zgodili, toda rezultati ali izid v vseh njegovih delih ne “ tnako dober. V nekaterih se namreč že kažejo neugodne medice, in to prav pri socialnih stanovanjih. Tuje namreč vrzel, 4Postaja vse večja. Slanovanjski zakon je nam ^Jprašanje ali poglavje soci-ln'h stanovanj naprtil obči-Občine morajo med ne-■'^animi neprofitnimi stanovi’ določiti, katera so soci-‘nd‘ za socialno ogrožene pn-^eti streho nad glavo, saj je po ustavi država dolžna pijanem preskrbeti stano- Zato )a morajo graditi 'PMiina socialna stanova- nja. Vodstveni delavci republiškega stanovanjskega sklada in ministrstva namreč odločno zatrjujejo, da so socialna stanovanja stvar občine in ne sklada, da je sklad s svojimi posojili za tiste »povprečne družine« ali srednji sloj Republiški proračun prav tako nima denarja, da bi ga dajal še za občinsko gradnjo socialnih stanovanj. Po-lemtakem je jasno, da so soci- alna stanovanja in s tem vsi problemi, ki so in še bodo nastajali. res samo problemi občin in ljudi, tistih s »podpov-prečja«. ter mladih družin. Kako se bodo po občinah lotili tega vprašanja, je torej postal samo njihov problem, saj na pomoč stanovanjskega sklada in republiškega proračuna ne morejo računati. Občine so dobile od prodaje stanovanj do zadnjega septembra 8 milijard 300 milijonov tolarjev in milijardo 200 so namenile za gradnjo 230 socialnih stanovanj. Menijo, da osem milijard ni malo denarja, pri tem pa je treba pripomniti, da so med občinami velike ra- Pozabili na socialni pakt! 11 socialnem paktu zadnje čase ne slišimo več ničesar, zato 'di. , decembru ne bo več sedanjih problemov in nezado-Tha nezaposlenih, kar naj bi pomenilo, da bomo lahko teli vse znova. Toda lu je le utvara, ki nima z vsakodnevno resničnostjo nič skupnega. , Kdaj bi že potrebovali za-2sn’ socialni sporazum, s ka-?’n bi določili pravila igre? 'a naj bi seveda na eni strani ' ' vseh drugih ukrepih podala obvladovati inflacijo, a drugi pa brez blokad in Potresov uravnavati gibanje i?1 'n plač. Naj je slišati Še .D nemogoče, bi ob pravi ^pravljenosti na sporazu-^'anje vseh treh pogajal- "" partnerjev, torej vlade, •®spodarske zbornice kot ^^Stavnice delodajalcev m sindikatov kot predstavnikov delojemalcev, takšen dogovor že lahko dosegli. Hkrati pa bi s tem tudi odpravili sedanji nered pri (ne)uresniče-vanju kolektivnih jx>godb. Nesporno je, da so v pogajanjih vlada in sindikati že prišli precej skupaj, zbornica pa ne pristaja na predlagano višino plač in zahteva zmanjšanje javne porabe. Zato bi se ti pogovori lahko šc zelo zavlekli. Še več Časa pa bo potrebno za dosego dolgo- trajnega partnerstva, kot ga poznajo druge države z razvitim sistemom tržnega gospodarstva. Ni odveč razmislek, da bi v prihodnje socialno partnerstvo celo inštituciona-liziralt. Tako naj bi v Sloveniji dobili nacionalni odbor za socialno in ekonomsko politiko, ki naj bi razpravljal o vseh pomembnih vprašanjih, in tistim, ki bodo o njih odločali, tudi predlagal rešitve. O taki pobudi ministrstva za delo oziroma vlade se druga dva partnerja, torej gospodarska zbornica in sindikati. še nista dokončno izrekla. Časa za premislek pa očitno ni na pretek. MILAN JERŠE zlike. Če so primorske občine (pravijo, da je to vpliv italijanskih pokojnin in dela čez mejo) prodale skoraj vsa družbena stanovanja in tako dobile za gradnjo socialnih stanovanj dosti denarja na primer v Trbovljah, Lendavi in še kje od prodaje niso iztržili niti za pet novih stanovanj. Pa Še to kupnino morajo dati za subvencije k najemninam ter za vzdrževanje in popravila. Z ministrstva pa takim predlagajo, da pač v okviru občinskih proračunov mo rajo najti tudi denar za stanovanjsko gradnjo in reševanje socialnih stanovanjskih problemov ter da se zavedajo, da bo to za občine velik problem. Kako velik, pa lahko zaslutimo iz naslednje primerjave: samo ljubljanske občine so že prijele štiri tisoč prošenj za stanovanje. medtem ko je kar 28 občin v razpisu za socialna stanovanja ponudilo (le) 600 stanovanj. In razpise so do sedaj imele le stanovanjsko »močnejše« občine, liste upravičencev pa bodo »praznili« leto ali morda Še dlje. Tu torej prihaja na dan tisto, kar smo že ugotavljali - stanovanj za prihajajoče generacije ni. Prav gotovo pa jih ne bo v manših občinah ter tam, kjer so prodali malo stanovanj. Denarja za novogradnjo zaenkrat nimajo kje vzeti, socialna stanovanja pa se le počasi praznijo. Država se bo morala lotiti drugačne stanovanjske politike ali pa se bo stanovanjsko vprašanje zaradi problemov ljudi znašlo v strankarskih programih za naslednje volitve. MAJDA HROVAT Vplačani dolgovi Tudi v Murski Soboti »črne točke« v šolstvu v Nujen prizidek OŠ II Na podeželju običajno mislijo, da je v mestu, v občinskem središču, za vse poskrbljeno, da tam nimajo problemov z otroškim varstvom, šolami, cestami... V svetu krajevnih skupnosti mesta Murska Sobota, zlasti pa še v kolektivu Osnovne šole II pa so precej drugačnega mnenja. Že okrog 10 let si namreč zaman prizadevajo rešiti hudo prostorsko stisko, s katero se ubadajo na omenjeni osemletki. Tako otroci nimajo nobenega prostora, v katerem bi lahko jedli (od 431 jih ima 145 kosila), zato si morajo nositi hrano v učilnice. Tudi garderobe ni nobene, zato morajo puščati obutev in oblačila kar na hodnikih. Kuhinja je tesna kot le kaj, enako je stisnjena šolska knjižnica, o sanitarijah pa bolje da ne pišemo. Telovadnico sicer imajo, a bi se težko reklo, da je to res ustrezen prostor za pouk telesne vzgoje. In še več »črnih točk« bi lahko našteli. Ko so imeli prejšnji torek razširjeno sejo predsednikov mestnih svetov in delegatov vseh zborov občinske skupščine iz mesta Murska Sobota, so zelo ogorčeno ugotavljali, češ kako je mogoče, da občinska vlada posveča v programu razvoja za prihodnja leta toliko pozornosti posodabljanju cest, gradnji vodovodnega omrežja in drugim komunalnim problemom (tak program naj bi obravnavali in sprejeli na zadnji seji občinske skupščine), reševanje šolske problematike in tudi drugih problemov družbenih dejavnosti pa ni niti omenjeno. Zato so bili odločno proti ločenemu načrtovanju razvojnih potreb, kar pa ne pomeni, da ne podpirajo posodabljanja cest. Zdravnica dr. Grubarjeva, ki so jo povabili na ogled šole in omenjeni sestanek, je med drugim dejala, da se slabe razmere za delo šolarjev, kakršne so tudi na OŠ II, še kako kažejo pri njihovem zdravstvenem stanju. Na sistematičnih pregledih ugotavljajo pri učencih slabovidnost, neprimerno držo, črevesne bolezni itd. Glede na vse to so sklenili, da je treba razvoj občine načrtovati celostno in da mora najti v programu za leto 1993 svoje mesto tudi obnova in dozidava OŠ II Murska Sobota. V ta namen je že pripravljen glavni projekt. Predračunska vrednost je ocenjena na okrog 200 milijonov SIT. Ker toliko denarja v občinskem proračunu ne bo možno zagotoviti, pristajajo tudi na etapno gradnjo oziroma sanacijo delovnih razmer, vendar mora biti prizidek z manjkajočimi učilnicami in drugimi najnujnejšimi prostori za normalno delo zgrajen prihodnje leto Glede dosedanje različice, da bi problem osnovnošolskega izobraževanja v Murski Soboti lahko rešili z zgraditvijo še ene (pete) osemletke, pa so rekli, da o tem nima smisla govoriti, vsaj do leta 2000 ne. JOŽE GRAJ Srt teviB Vestnika smo zapisali izjavo ministra za zdravstvo dr. 'tin,, 'djča, da Zavod za zdravstveno zavarovanje nakazuje zdrav-, So Vniln zavo mark V tem primeru bi bil najbrž dosežen nek relativen mir. da sc mi ne hi bilo potrebno toliko ukvarjati s plačami (5 dni razno raznih pregovarjanj mesečno), kar jc velika izguba časa. To ne bi bile visoke plače, bile bi take, da bi lahko rekli, da smo glede na stanje v državi ujeli tisto spodnjo točko, na kateri bi morali na nek način priznati, da smo dosegli zadovoljivo raven - ob tem da imamo čez 100 tisoč brezposelnih, da grozijo stečaji idr Pred vlado bomo šli s predlogom. da se spodnji koeficient poveča z 2.65 na okrog 280 za učiteljstvo, ki je 5 let do pokoja. S tem ne bomo razvrednotili kriterija izobrazbe, ta še vedno ostane ključen. Postorili bomo tudi to. da se bo faktor 3,00 za knjižničarke in svetovalne delavce dvignil na 3.10 in da bo možno napredovati do najvišjih nazivov.« Obrisi novega šolstva - Kakšni pa so najpomembnejši obrisi našega šolstva za 21, stoletje? Morda najprej, kakšno mesto je predvideno osnovni šoli? »Predvidevamo, da bi osnovno šolo prilagodili tudi po letih trajanja evropskim standardom. To pa pomeni 9- ali 10-letno obvezno osnovnošolsko izobraževanje. Sam sem naklonjen 9-letni šoli v Sloveniji, ki bi se začela približno leto dni prej kot sedaj. Naklonjen sem tudi ideji, da bi bil vstop v osnovno šolo .mehkejši', to pomeni, da bi porabili več časa za začetno opismenjevanje, za ta prvi stik otroka - Pa računate, da boste tudi po volitvah ostali minister za šolstvo? »Če bom tudi po volitvah postal kandidat za šolskega ministra, potem bom resno premislil, ali bom sprejel to funkcijo, če ne bi uspel zagotoviti v proračunu dovolj sredstev za vzgojo iti izobraževanje. Vendar, če kdo verjame, da bo država uspela »financirati v naslednjih nekaj letih demografsko ogrožena območja, da bomo uspeli povišati plače, zagotoviti brezplačne učbenike, brezplačno prehrano in po možnosti Še univerzalni otroški dodatek, ki bo stal letno okrog 16 milijard tolagev, ta pač potrebuje neko drugo vlado, ki bo znala čarati. Zato bodo morali biti koraki v naslednjih dveh letih drobni. Ne bodo se dogajali hitro. Če sc bodo odvijali v pravo smer, potem bomo lahko rekli, zdaj smo na točki, ko ni treba več misliti p tem in tem. Tisto, po Čemer nas bodo poznali v svetu čez nekaj časa, bo stopnja razvoja, ne pa, katera stranka je na oblasti. Razvoja pa ne bo brez kakovostnega šolstva.« s šolo. Treba bo torej doseči, da bo otrok želel iti v razred, da ga bo veselilo srečanje z njegovo učiteljico alt učiteljem. Zato bomo sprostili - to je tudi konceptualna novost, ki naj bi veljala za vso državo - ocenjevanje v prvih treh razredih. Naj ne bi bilo torej številčnih ocen, ki bi kot neke .štampiljke’ padale v redovalnice in vznemirjale mlada bitja. Obenem se zavedamo, daje potrebno uvesti standarde, ki bodo primerljivi z evropskimi, obenem pa vpeljati tudi zunanje preverjanje znanja v celotnem sistemu šolstva v osnovni in srednji šoli. Ravnali se bomo tako, da bomo upoštevali več različnih pristopov, kakršni veljajo v drugih državah. Avstrija ni svetinja. Je država, od katere se lahko marsikaj naučimo, ni pa država, od katere bi morali prevzemati določene rešitve v paketu. Enako velja tudi za kakšno bolj oddaljeno državo. Prvo zunanje preverjanje nameravamo uvesti tam. kjer Angleži počno to že drugič, lo je pri 11. letih, drugo ob koncu osnovne, tretje pa ob koncu srednje šole. Prvi preizkus naj ne bi služil nikakršni selekciji, predvsem za informacijo, da bomo vedeli, kje smo. do kod smo prišli. V ta namen bodo šole dobile enotne teste. V osnovni šoli se obeta novost tudi glede pouka tujega jezika. Najmanj do 3. razreda bomo uvedli reden predmet prvega tujega jezika, drugega pa bomo najbrž pustili tam. kjer je sedaj prvi. Razmišljanja so različna. Začeti je treba predvsem z igro, tako se najlaže naučimo drugi jezik.« - Najbrž jc potrebno še bolj korenito spremeniti nekatere dele srednjega šolstva. Veliko pripomb je predvsem na poklicno izobraževanje? »Prehod iz osnovne šote v srednjo mora biti kolikor je mogoče sproščen, s kolikor jc možno malo restrikcij v obliki sprejemnih izpitov. Naša namera je sprejeti takšno mrežo srednjih šol, ki se bo poskušala približati interesom mladine, ki naj bi vstopala v srednje šole, prav tako pa tudi interesom krajev, v katerih deluje. Prepričani smo, da ni mogoče organizirati srednješolskega sistema v nekaj središčih, ne pa razvijati takšnih šol tudi na obmejnih in demografsko ogroženih območjih in drugje. Prepričan sem. da dobra šola prinese nekemu kraju več kot kakšna vojašnica teritorialne obrambe ali policijska postaja. To ne pomeni. da moremo brez vojske in policije. Več kot v represivne namene te države pa je treba vsekakor vlagati v šolstvo. Zdaj nas vojska in policija staneta precej več. Ko gre za gimnazijske programe, se bo najbolj bistveno in največ spremenilo z uvedbo zunanje mature, ki bo podobna mednarodni maturi. To pa ne pomeni, da vračamo maturo v obliki; kot je bila nekoč, temveč jo vračamo takšno, kot jo lahko zasledimo v nekaterih državah po Evropi. Drugače pa smo gimnazije prenavljali zadnjih nekaj let in zdaj ne mislimo bistveno posegati v to strukturo. Spadam v tisto skupino ljudi, ki menijo, da določenih stvari ne kaže spreminjati vsak dan. Če hočete recept. kako uničiti šolstvo v Sloveniji. ga lahko uničimo tako, da ga večkrat spreminjamo. V šolah je treba pustiti nekaj miru, da se stvari .usedejo’, da tečejo in da se novelirajo znotraj sebe z neko lastno dinamiko. Torej gimnazije bodo ostale zelo podobne, kot so ta trenutek z bistvenim dodatkom - zunanjo maturo. Z njo se ne bo več dalo manipulirati, češ pri nas smo dosegli takšen in takšen (dober) učni uspeh, ki ne bi bil primerljiv s celotno Slovenijo, s skupnimi (enakimi) zahtevami glede znanja. Bomo pa precej spreminjali poklicno izobraževanje. Kombinirali bomo tako imenovan dualni sistem (podoben nem škemu) s sistemom, ko bodo dijaki še vedno skoraj vse leto v šoli. Iskali bomo torej kompromisne rešitve. Zato bomo kombinirali več različnih pristopov. Ni si mogoče delati iluzije, da celotna populacija zmore gimnazijski program ali zahteven tehnični program. Govori se tudi o tehnični gimnaziji. Mi smo dolžni zagotoviti programe tudi za enoletno in dvoletno ozko poklicno izobraževanje. Imeli pa bomo tudi .normalne’ 3- in 4-letne poklicne Šole, pa nadaljevalne mojstrske in delovodske šole, prav tako pa tudi visoke poklicne in visoke strokovne šole. Gospodarstvo že poskušamo ponovno vključevati v ta sistem, drobno gospodarstvo in obrt sta še sposobnejša za to vključevanje. Tam s poskusnimi obrtnimi programi že tra-siramo nove sisteme. Pripravljamo programe za doseganje mojstrskih nazivov in podobno. Prepričan sem. da jc potrebno poklicno izobraževanje postopoma prenesti iz rok države v roke gospodarstva.« - In kakšno šolstvo se nam obeta po srednji šoli? »Visoko šolstvo bo moralo postati precej bolj prilagodljivo. Vlada je že sprejela nov - Ta čas je med učitelji in profesorji največje zanimanje (poleg plač) pravilnik o napredovanju. Slišimo lahko veliko kritik, češ da zahteva preveč administriranja. »Sistem napredovanja se ne more izogniti dokazilom. Zame to ni birokratizira nje, ampak rekapitulacija, samodokazova-nje Kako drugače naj to ugotovimo, če ne bomo dokumentirali? Voluntarizma si ne moremo privoščiti. V primeru, da gre za prvi naziv, to je mentor za 25 let delovne dobe, posebnih dokazi] ne zahtevamo. To bo veljalo prvi 2 leti od sprejetja zakona, za naprej pa brez potrdil pač ne bo šlo. Izvajanje pravilnika o napredovanju na osnovi ocene ravnatelja ali učiteljskega zbora brez dokazil o izobraževanju in drugem strokovnem delu, tega si ne vem predstavljati. Prej bi se dal prepričati, da je treba sistem napredovanja ukiniti.« zakon o visokem šolstvu, ki ga bomo dali v sprejem Še v parlament. Predvidena sta dva bistvena dela visokega šolstva. Po eni strani je to univerzitetna vertikala, po kateri bo možen vstop samo z maturo in ostrim kriterijem splošnih znanj. Na drugi strani pa nameravamo vzpostaviti visoko strokovno šolstvo. Tu bodo kriteriji za vstop prav tako ostri, vendar z drugimi zahtevami, ki bodo bližje poklicu. Študij bo trajal praviloma 3 do največ 4 leta, v prvem primeru pa od 4 do 6 let. Programi se bodo spreminjali hitreje in se lažje prilaga jali potrebam tržnega gospodarstva. Najbrž bomo imeli tudi programe, ki bodo trajali manj časa. Bomo pa te programe sprejemali v sodelovanju s tistimi, ki morajo imeti za to interes. Tako tudi v sodelovanju z zbornicami, ki so ali se še bodo izoblikovale. Pogoji bodo različni. V strokovnem visokem Šolstvu bomo zahtevali več stika s poslom, ki ga je na tej visoki šoli potrebno opraviti. Ni mogoče, da bi na primer izobraževanje za upravljanje šol učil nekdo, ki ni nikdar vodil šole. Prav sedaj uvajamo šolo za ravnatelje. Ni možno, da bi nekdo uspešno poučeval menedžerje, če ni predtem uspešno vodil neko firmo. Preveč pa bi bilo seveda zahtevati od profesorjev astronomije, da bi morali biti predtem astronavti.« - V teh Časih je zelo spoštljivo govoriti o zasebništvu. Ali ne bi kazalo tudi v šolstvo vnesti več zasebne pobude? »Moje prepričanje je, da ne smemo nasesti iluziji. da če prepustimo vse zasebni pobudi, bomo že jutri imeli dobre šoie. Prepričan sem, da pri tem ne smemo drveti, vendarle pa bo treba ustanavljati zasebne šole lam, kjer imamo za to interes in kadre. Potrebno je imeti trden sistem javnega šolstva. tudi javnih vrtcev, javne, močne, kakovostne, srednje šole in univerze, ob njih pa ustanoviti nekje med 5 do 12 odstotkov zasebnih šol. Država jc pripravljena na začetku te šole tudi financirati. Vendar ne more biti tako, da bi država zagotavljala 100-odstotno pokritje delovanja, šola pa bi se razglašala za zasebno. Potem bi morali imeti tudi vsaj 95-odstotni nadzor nad tako šolo. To pa bi bilo čudno razmerje.« Kako z veroukom? - Kakšno je vaše stališče in stališče šolske stroke glede verouka v Šolah? Je lahko Raz-križje zgled? »Razkrižje je specifičen primer. Naše načelno stališče do verouka v Šolah je. da verouk kol kateheza seveda ne spada v šole. Še več. imam zagotovila Cerkve, da tako mislijo tudi v njej. Torej odgovor da ali ne verouk v šole, je: Ne! Vprašanje je tudi, ali naj se Šolski prostori uporabljajo za verouk. Stališče je jasno - na načelni ravni, ali smemo v šolstvu uporabiti prostor (fizično) tudi za verouk, ne vidimo problemov. Pomislek je le ta. kako reševati vse tise dejavnosti, ki ne sodijo v Šolski program. Vidimo torej problem, če se strankarska aktivnost meša s poukom, čc se prodajanje meša s poukom in Če se poskušajo vrivati ideološke stvari, ki ne spadajo v pouk Zato smo za srednje šole sprejeli sklep vlade, ki pravi, da je potrebno (med šolskim urnikom) uro pred poukom in uro po njem v prostorih, kjer ta pouk poteka, zagotoviti mir Za osnovne Šole smo to prepustili po eni strani šolam, po drugi strani pa občinam. Veste, da so ustanovitc- Ijice osnovnih Šol občine- kadar gre za resno stisko, P blem, mislim, da lahkoto®' šole in župnik najdeta skup-jezik. Tega ni mogoče ut F' .’ na ravni države, ker ne P J J »n M namo konkretnih razmet-^* ’’ pa dolžan braniti avtonoan. naših šol. Namreč nisem ster za verouk ampak m|n' _ ' za šolstvo. Treba pa je P ' ", r* niti ločnico med verouku' 1 poukom o verstvih, o rehp r Mi smo že kol mladinci"a venjgraških srečanjih da'i ' pobudi. Prva je bila, dufcf ' trebno predmet Samouf*_(T li nje s temelji marskiztna . umakniti iz šol. Sam sem ’ M projekt, da seje ta pred^Ll p umaknil, da seje uved.ah^ fi Obenem smo tudi pt^u*j, naj se v predmete, kan*1 . gično spadajo, ne na vključijo tudi vsebine gin vedenja o religijah >n uG stvareh, o katerih nismo u* deli. Ta proces je s!Ctck * sikaj je žc storjeno, d* P' ... izboljšati v sodelovanju • kovnjaki z obeh strani- * Ah’ naj bo pouk n predmet? Odgovori so-dimo ga obvezno, lakm1*^ (izbirno), oziroma ga 'T' uvedimo. Sam ne vidi'" nih problemov, da bi ^e- met uvedli, je pa zelo j* , matično, če bi bil to p predmet. Ko sem v slikaj, zličnimi ljudmi, se mi * da me Zeleni o nujnosti uvedbe k? W H O HUJOVSII ur._ kot predmeta, mirovniki' r zadevajo za mirovno ' kot predmet, P^-^tii J? Unesca pa so mi guvnnii- g hi’.» rrpba uvesti drža^^ * bilo treba uvesti vzgojo. To bi bili ’ predmeti. Spadam \ ki trdijo, da je že sedaj obveznih predmetov ' Sem pa zato, da se N uvajajo in prepletajo »i % * 's K 4 mor spadajo.« Premalo denarj8 % naložbe - Ali se vam zd1 P "I Pl kriterij, po katerem ( S» " gotovih denar M n“',, e» j sivo v vsaki občini r jeki, ne glede na " jektov, na razvilo*1 ' ' fil ( območij? Potemiak^JjT občini Murska Sob"ti / H dava za nekaj let [Ši kroga upravičence’1 P nje naložbe? . ’ »Osnovno vprašanj6 bomo zagotavljali K za nove naložbe m bodo propadale zg1 H imamo, ali pa btmto ” j* denar tudi za J? vzdrževanje šolskih I Najprej je torej V to dilemo. V zadnjett'L:: Tv.' lahko slišali na A l'ko imamo prazaif prostorov. Zavzemat” j je potrebno zriii^1 ^i,-tivc. da bomo imeh rede in učitelje venJadQ tam, kjer drugadc Sole, vendar to sta”* . i biti sprejeta razvoji' P ■ na ravni Slovenije se. da kriterij, naj dobi po en objekl. * . KZ strokoven argun*” p ? i-, smo daleč od tegf- . realizirali po eno krog. Začeli smo * Crenšovcih, bena1'" ■1-'^ pri Ptuju. Vse okrog 2 milijardi K tolarjev, v prom; blike Slovenije "uz- določenih 3^8 jev. PrimanjkljajP bomo pomagali ' jjd' nam, ki bodo same več naredtlt' ” bo edini kriterij- p t 192 ^^3. decembra 1992 stran 9 S1 Olčr Sl« ipe" pot' Sem ® strategiji razvoja slovenskega kmetijstva Okolju prijazno kmetijstvo bo v Sloveniji sprejet tretji razvojni scenarij, ki je v strategiji Taljen ciljni scenarij, bomo dosegli zadovoljivo prebran-v.arnost in pridelavo kakovostne hrane, saj je v scenariju 'Videna 105-odstotna agregatna stopnja samooskrbe, zmerna ^^''nost pa zagotavlja tudi ustrezno kakovost. Ta scenarij ^nja tudi obdelanost kmetijske zemlje, ohranjanje poseljenosti ^lurni izgled krajine ter varstvo okolja. Drugih ciljev agrarne •c ™nke neposredno in vnaprej ni mogoče predvideti, lahko pa jih mn.1' »roh« nrpnimri isiet it# n i" M t na grobo ocenimo. kmetijska panorama P"' . ■ D ■00" [fp hnd- Mimo uresničiti nave-k a5e, bo potrebno zagoto-l^ditetni dohodek nadpov-produktivnim kmetij, ■ nadpovprečna produktivni Pa bo možna le ob ustrez- ^ukturnih spremembah “■■eH rn'n sprememoah. t r aanja velikost kmetij tega Čiščenje vina I 6. Učinek čistila je odvisen tudi od temperature. Boljše čiščenje dosežemo pri nižji temperaturi, vendar pri temperaturi pod 8°C čiščenje ni mogoče. 7. Pomembna je tudi tehnika dodajanja. Čistilno sredstvo moramo čim hitreje in enakomerneje porazdeliti. Zato je potrebno takojšnje mešanje vsaj 10 minut in ponovno po 1 do 3 urah. 8. Važen je tudi čas sesedanja in viskoznost vina. Večja je posoda, večjo pot morajo narediti motni delci, in čim gostejše je vino (več nepovretega sladkorja), daljši je čas usedanja. Običajno je učinek čistilnih sredstev opazen že po 1 do 3 urah, različen je le čas usedanja. Katero čistilno sredstvo bomo uporabili, kako in kdaj? RIBJI MEHUR: Je sicer najdražje, vendar najboljše čistilno sredstvo za visoko kakovostna vina. Uporabljali so ga že v 17. stoletju. Je mehko čistilno sredstvo in zato ne prizadene vonja in okusa vina. Uporablja se v koncentraciji 0.5 do 2g/hl. V prodaji se dobi v obliki lističev, prahu ali 1% raztopine, ki je obstojna do enega leta. Če uporabimo lističe ribjega mehurja, jih moramo najprej nabrekati v vodi pri temperaturi 30°C. Preprostejša je uporaba 1% raztopine. Za čiščenje 1001 vina uporabimo Idi raztopine, ki jo prelijemo s 4-kratno količino vina in jo zlijemo v sod. Mešamo z mešalom ali vino prečrpamo. Čistilni učinek je hiter. Zaradi rahlega penjenja zamašimo sod šele naslednji dan. Vino pretočimo po 8 do 19 dneh. JAJČNI BELJAK: Tudi ta je eno najstarejših Čistilnih sredstev. Kar je ribji mehur za bela vina, je jajčni beljak za rdeča vina. Uporabljamo ga lahko tudi za čiščenje trpkih belih vin, ki vsebujejo veliko tanina. Čistilni učinek je zanesljiv. Jajčni beljak se dobi v prahu, lahko pa uporabimo tudi beljak svežih kurjih jajc. Beljak svežih jajc najprej stepemo in čez gazo prelijemo z 11 vode. Preprostejša je uporaba beljaka v prahu, 4g ustreza beljaku enega svežega jajca. Beljak tvori s taninom zrnato usedlino, ki jo pri dekantiranju dobro oddelimo od vina. Za Ihl vina potrebujemo 1 do 3 sveže beljake ali 4 do 12 g suhega beljaka, ki se pri nas prodaja pod oznako bistrin. Odtehtano količino beljaka v prahu prelijemo z malo vode in zlijemo v sod. Vino po 8 do 10 dneh odtočimo od usedline. Barva rdečih vin je po čiščenju živahnejša, okus pa milejši, bolj gladek. Z jajčnim beljakom lahko čistimo tudi bela vina, predvsem prešance, in doma narejen kis. ŽELATINA: Uporablja se za čiščenje rdečih vin. Pri nas jo običajno dobimo v obliki drobnih zrnc. Želatino najprej nabrekamo nekaj ur v hladni vodi, šele nato jo raztopimo v vinu ali vodi segreti na 40X2. Običajna količina želatine je lOg/hl, vendar priporočamo poprejšnji poskus, s katerim določimo ustrezno količino. Če želatine dodamo preveč, dosežemo nasprotni učinek. Vino se ne sčisti, ampak postane Še motnejše. Običajno kombiniramo čiščenje z želatino in kremenčevo sigo, ki je dodamo desetkrat več. BENTONIT: Dobi se v prodaji pod komercialnim imenom klarol. Je čistilno sredstvo za beljakovine, ki še zlasti v steklenici povzročajo beljakovinsko motnost. Ta se kaže v obliki belega pajčolana, ki se razteza od vrha proti sredini steklenice. Beljakovine tvorijo s kovinami in tanini tudi težko topne soli, ki povzročajo belo do črno usedlino na dnu steklenice. Velika količina beljakovin pa je tudi vzrok počasnega čiščenja mladega vina, saj skupaj s sluzavimi snovmi tvori zaščitne koloide. ki preprečujejo čiščenje. Če nismo dodali bentonita že v mošt, čistimo vino tik pred drugim pretokom oziroma stekleničenjem, da dobimo stabilno vino na termolabilne beljakovine. Dodatek bentonita v mošt zahteva večje odmerke, 100 do 150g/hi, v vino pa ga dodamo manj. Ustrezno količino določimo s t.i. toplotnim testom. Idi vina segrejemo v stekleni posodi na 70°C. Če se pojavi motnost, pomeni, da vino vsebuje termolabilne beljakovine, ki se bodo med ležanjem v steklenici prej ali slej izločile, OGLJE: Je močno čistilno sredstvo, ki ga uporabimo le v izjemnih primerih, ko so prizadeti barva, vonj ali okus vina. Tako ga uporabimo pri močno oksidiranih vinih, vonju po plesnobi, petroleju in v vinih, kjer se pojavi mlečni ali ocetni cik. Pri tem se moramo zavedati, da bomo napako s pravilno določeno količino oglja sicer odstranili, vendar bo vino močno osiromašeno glede buketnih in aromatičnih snovi. V prodaji ga dobimo v obliki prahu in ga uporabimo v odmerkih 10 do 50g/hl, vendar potrebno količino določimo s predposkusom. nalog prihodnje kmetijske politike, Na tem področju je pričakovati počasnejše spremembe, saj bo to povezano s socialnimi problemi, ki jih bo potrebno reševati. Ob večji profesionalizaciji kmetijskih gospodarstev bo zato potrebno spodbujati razvoj dopolnilnih in drugih dejavnosti, v katerih bi prezaposlovali presežno delovno silo iz kmetijstva, ne kaže pa zanemarjati tudi razvoja hobi kmetij, kjer naj bi razvijali predvsem alternativno proizvodnjo, ki zahteva veliko intenzivnega in živega dela. Ustrezno vsem zastavljenim ciljem bo potrebno razvijati tudi ustrezno nadgradnjo v kmetijstvu, nikakor pa ne dovoliti stihijskega razvoja, ki ima lahko zelo neugodne posledice za ves družbenoekonomski razvoj Slovenije. Preprečiti je potrebno opuščanje kmetijske pridelave na območjih s težjimi pridelovalnimi razmerami, preveliko intenzivnost pridelave in enostransko proizvodno usmeritev ter začarani krog intervencionizma. Če bo namreč prišlo do prvega, torej opuščanja pridelave, bo temu nujno sledila večja intenzivnost, intenzivno kmetijstvo pa je največji onesnaževalec okolja. Zato bo morala intervenirati predvsem država, da ne bo prišlo do odpuščanja kmetijske pridelave in prevelike intenzivnosti . Za vse to pa so potrebna sredstva in od teh bo največ odvisno, kako bomo cilje tudi uresničili. LUDVIK KOVAČ žali zmerno intenzivnost pridelave. Po vsem tem naj bi tovrstne intervencije v kmetijstvo znašale od 20 do 30 odstotkov vrednosti finalne kmetijske pridelave, Če bi upoštevali še druge podpore, pa bo morala skupna podpora slovenskemu kmetijstvu dolgoročno znašati od 45 do 55 odstotkov, kar je na ravni razvitih evropskih držav. Zapisali smo že, da je ključni problem slovenskega kmetijstva majhnost proizvodnih enot, zato si bo potrebno predvsem z ukrepi strukturne politike prizadevati, da se te povečajo. Dolgoročno naj bi vsaj 70 odstotkov kmetijske zemlje obdelovala gospodarstva, ki bodo imela več kot 15 hektarjev kmetijske zemlje, doseganje tega cilja pa bo tudi ena od najtežjih in najbolj zahtevnih kov, ki terjajo visoke izvozne spodbude. Ob vsem pa je vendarle potrebno poudariti, da hrana ob uresničitvi vseh prostorskih, poselitvenih in ekoloških ciljev ne bo poceni. V strategiji menijo, da bodo po ciljnem scenariju izdatki za kmetijsko pridelavo za 10 do 15 odstotkov višji, kot so bili, če bi pridelavo na območjih, kjer so težje pridelovalne razmere, opustili. Poleg tega bo od 10 do 15 odstotkov dodatnih sredstev potrebnih še zato, ker bomo zaradi ekoloških razlogov obdr- Ob tem pa bo no pozornost namenjati ■j Jshm, ki pridelujejo v tež-^*rah. Hrana po tem ne b0 poceni, ■- r je potrebno prizade- dah «1o. U» “a bt silo. jo vendarle pocenili. Dirs i^l bi dosegli predvsem ^sevanjem tistih presež- StfO- JU ivt” obf Do boljše cene lesa SIBi mnogimi vlogami je gozd v Sloveniji čedalje pomembnejša J1’ delovnega in bivalnega okolja. Varčevanje z gozdom in lesom na * Mi ^ih in vseh ravneh je lahko ena od najpomembnejših nalog tudi 4- ‘ ;vanju in porabi lesa. Le iz kakovostnih, pravilno izdelanih Nkf' ’n *esmh sortimentov je možno narediti tudi kakovostne lesne dimo, katere sonimente delamo iz posameznega Navadno so to hlodi za lahko iz-drevesa. luščenje. ■ ■ '^je: čki pri krojenju lesa krojenje gozdnih /'Se^.^eotov potrebujemo: 1 palico, dvometrsko v $ vzmetno kovinsko me- Ja 7' dolžin. Zelo pri- ■M’ S*4ll Umetno jekleno merilo j^tO1 ' berilo), ki ga obesimo za Samo S Potegoml rko (klupo) za merjenje i*, £ zarezalnik za označe-‘^^žagovanja; frie s m krojenje mislimo do-'se ter r,'rr’entov in s tem dolo-\ d /a2namovanje mest, kjer Jilj p'.0 >n debelejše veje raz- 1 ,e-m ie ,reba upoštevati 3>i$e r,Vrsl°- sečnje, zlasti 7hnik Inerah in kakovosti po-^.^rrimentov. 'glavcev je preprostejše Sc, J»a listavcev ker imajo ples, .ni napak, enakomer-c' in 0 je izrazito od vrha ,‘’or1:p~t,elamo lahko več razhč-^ent^ i iglavcev jin5 f*' K Ponavadi po podiranju \dreve5a' Isbko tudi po h moramo Pn P°' ’ pr650^'1'. katere 1' . sonimente lahko iz-klr’l- **’ *Pl°Sni oceni sledi ^li krojenje- Je P" •'Jj k' Pe J_nsk0- saj se kakovost 1 ' P dnkremin)a skokovito. Os-Pkloor 8 je običajno 4m. *'h j !,Pa so večkratniki os-dolžine naptedu-riT "^^j cm Dolžinska . kil k '. " ,e obvezna, mora biti • ITorJ? WŠčiti pred poškod-’ ■ ■ do,i'no hloda Zamera največ 10 cm. k Je listavcev " z '8laveu ki jih kro-ln krojimo listavce po S ^kjSe labko hitro spremi' । krojenje listavcev N '•*! in zamudnejše. C v r?t m kakovosti sorli-■ p’ 'v| ’■ Pn iglavcih Zaradi oprav: krojenje dobro poučen in izurjen krojilec. Postopek krojenja je podoben kot pri iglavcih. Najprej preso- hlodi za žago ter prostorninski les. Tudi tu krojimo od panja prot: vrhu. Po oceni naj večji h napak približno določimo mesta prerezov. Dolžine sortimentov napredujejo po 10 cm in tudi nadmera je 10 cm. (Dalje prihodnjič) Miha Strah Kako pridelati zdravo sadje Čeprav je sadjarska letina (obiranje) mimo, je zdaj čas, da začnemo razmišljati, kako v naslednjem letu. V svetu, posebno v Zahodni Evropi, si prizadevajo za pridelovanje sadja na naravi prijazni način. Tudi pri nas v Slovenili pridelujemo sadje na tak način že drugo leto. Zaenkrat niso vključeni vsi pridelovalci jabolk ali drugega sadja, čeprav je veliko takih, ki vse te ukrepe upoštevajo. Naš slovenski zaščitni znak za pridelavo sadja na naravi prijazni način je SINIČKA, Na žalost moramo povedali, da bi ti pridelovalci, ki delajo po vseh teh navodilih, morali dobiti za kg sadja več. To se ne dogaja, zato je interes manjši, ker je takšna pridelava mnogo dražja. Mogoče bi bilo dobro, da bi vse dajatve plačala država, če jih že ne more potrošnik. Pri nas na trgu še ni pravega reda in zato kakovoslno sadje tudi nima prave vrednosti oziroma nekakovostno previsoko ceno. Vseeno bi priporočal, da bi se vsi tržni, pa tudi drugi pridelovalci sadja držali pravil za pridelavo čim bolj zdravega sadja. Opisal bi vse ukrepe ki jih moramo upoštevati: Pod integralno pridelavo sadja razumemo ravnovesje življenja v naravi - nasadu Delo v sadovnjaku (z naravo) zahteva vsakdanje izpopolnjevanje vsakega pridelovalca. Strokovnost je obvezna in po moje bi morala to delo plačati država, ne pridelovalec. upoštevati moramo bujnost sorte, npr. mutzu cepimo na M 27 ali M 9, ne pa na MM 106 itd. Na siromašna tla sadimo malo bujnejše podlage. Naprava nasadov - lega in klima Nasadi naj ne bodo v bližini tovarn ali industrijskih objektov. Biti morajo v višjih legah, ki so odprte, zračne, sončne, da ni nevarnosti za pozebo, m ki niso presuha ali pre-vlažna. tla naj bodo globoka, zračna in prepustna Sadilni material mora biti kakovosten, zdrav (brezvirusen) Cepljeno mesto sadike naj bo vsaj 15 cm visoko. Sorte izbiramo glede na lego in klimo, npr. jonagold, zlati dehšes sadimo na sončne, višje in zračne lege (barva in rja). Vzgojne oblike in sistemi naj bodo takšni, da omogočajo dobro osvetlitev, zračnost (enovrstni, največ dvovrstni sistem) Podlaga je posebnega pomena. Želimo, da je drevo umirjeno, m Agrotehnični ukrepi V rodnih nasadih moramo vsako tretje leto narediti kemično analizo tal Dušika ne bi smeli dodajati, tega mora dobiti drevo od komposta (organska gnojila - zmulčene veje in trava), s tem dosežemo fiziološko ravnotežje drevesa. Vedno moramo na oko ugotoviti rast, m sicer v rodni krošnji ne sme biti enoletni poganjek daljši od 50cm. V sušnem obdobju ali ob drugem očitnem pomanjkanju pa moramo dodati foliarna gnojila (preko listov). Oskrba tal Da obdržimo ah izboljšamo tla prek leta, je nujno, da imamo negovano ledino. V novih nasadih je nujno, da jih takoj zatravimo, in to travo začnemo takoj tudi mulčiti. S tem dosežemo, da se vzpostavi uravnotežena tvorba humosa in se obogati življenje v tleh. Nezaže-Ijene plevele pa na pravilen način kemično uničimo ali jih plitko okopavamo. Pomembno pa je, da pred ureditvijo novega nasada parcelo močno razplevelimo - uničimo trdovratne plevele, robido, slak, pirnico, sirek, ščavje itd. V rodnih nasadih je najmanj dva meseca pred obiranjem prepovedana uporaba kakšnegakoh herbicida (več o tem drugič) Dobro bi bilo, da bi pasovi pod drevesi ozeleneli do obiranja (mrtva kopriva, kurja črevca), da bi se zmanjšali nitrati v tleh za boljše obarvanje in kakovostnejše plodove. Namakanje Potrebno se je prilagoditi potrebam drevesa. Fertirigacija - prehrana rastlin s kapljičnim namakanjem - je dovoljena, vendar ob strokovni kontroli, ki spremlja dinamiko hranil v obstoječih tovrstnih poskusih. Rez Intenzivnost rezi mora biti odvisna od gnojenja in nege tal Različen cilj rezi je, da uravnavamo razmerje med rodnostjo in rastjo. Rez moramo porazdeliti v več etap, naenkrat ne smemo obrezali nobenega drevesa, razen če hočemo slabotno drevo spodbuditi k rasti. Pri umirjenem in uravnovešenem drevesu so manjše nevarnosti za bolezni in škodljivce Kemični preparati za regulacijo rasti in zorenje plodov niso dovoljeni. Redčenje plodov Kemično redčenje je dovoljeno, vendar moramo dodatno redčiti ročno, tako da je kakovost boljša. (Nadaljevanje prihodnjič) VLADO SMODIŠ, inž. agr. iAJ I*' Ves čas sem se veselil, da bo na Miklavževo pri nas gostoval cirkus. Zdaj, ko sem bolje pogledal in prepoznal večino »artistov«, pa sem ugotovil, da bodo volitve. Ravnanje z nepovretim mladim vinom Letošnji vinski letnik, katerega so nekateri že razglasili za letnik stoletja, kaže vse svoje odlike, hkrati pa se pojavljajo problemi da mlado vino ni primerno prevrelo. V marsikaterem vinu je preostanek sladkorja še prevelik, mlado vino še vre, zato je motno, vendar je pretvorba sladkorja v alkohol slaba in je vprašanje časa, kdaj bodo kvasovke odmrle. Vzroki za tako stanje so »previsoke« naravne sladkorne stopnje, dosladkanje, spontano alkoholno vrenje (neselekcionirane kvasovke ne morejo prevreli večjih količin sladkorja v moštu), ohladitev kleti, močno žvepia-nje mošta. Kaj storiti v takšnih primerih!? Ugotovimo preostanek (nepovreti sladkor) sladkorja v mladem vinu, po možnosti določimo Še alkohol in kislino in na podlagi poskušnje iz teh podatkov se odločimo za ukrepe. Ce ugotovimo, da ima mlado vino preostanek sladkorja za kategorijo polsuhih vin (4-12 g/1, alkohol nad 10 vol /o m harmoničen, ne osladen okus), se lahko odločimo za pretok. Prt večjih preostankih sladkorja pa bi priporočal še pospešitev vrenja z razpihovanjem droži oziroma dodatkom selekcioniranih kvasovk (SACCHAROMYCES BAYANUS). ki jih lahko kupimo v sosednji Avstriji oziroma v blagovni hiši Panonka Ravnajmo se po navodilih, ki so priložena. Za konec pa si poglejmo tabelo, iz katere lahko razberemo približni ostanek sladkorja v g/1. če smo ga prej določili z refraktometrom: Oe" (oekslejeve stopinje) 28 32 36 40 Ki° (Klosterneuburške stopinje) 5.9 6.8 7.6 8.5 Ostanek v g/J 5 15 25 35 ERNEST NOVAK, dipl, inž. agr. Kmetijska svetovalna služba stran 10 vestnik, 3. decembra 19j£ v nasveti ZAPOD ZX EKONOMIKO IN URBANIZEM MURSKA SOBOTA STANETA ROZMANA 5 TEL. 069/25-380 FAX: 069/25-312 Odhod k Zdravniku Zbira interesente za TRGOVSKI OBJEKT v MURSKI SOBOTI ob GORIČKI VPADNICI (Lendavski ulici), na nekdanjem POLIGONU AVTOŠOLE (pri novi bencinski črpalki OMV-Istra) Objekt ima dve etaži s koristno površino pribl. 3OOOm2 in velikim parkiriščem; predviden začetek gradnje je v marcu 1993, dokončanje do decembra 1993. Prostovoljno zdravstveno zavarovanje h % n Prodaja v novozgrajenem prizidku upravne zgradbe pri BOLNIŠNICI V RAKIČANU, LOKAL - 24,16m2, primeren za trgovino z ortopedskimi pripomočki ali podobnimi artikli, frizerstvo. kozmetični salon Pripravljamo investicije tudi na drugih lokacijah v Pomuiju za različne dejavnosti. Interesenti dobijo informacije pri Zavodu za ekonomiko in urbanizem Murska Sobota, Staneta Rozmana 5 (osebno oz. po telefonu (069) 31380, 21266) vsak dan od 7. do 15. ure. Dogajanja na ljubljanski borzi - Sem upokojenec in od Zavoda za zdravstveno zavarovanje sem prejel izjavo o prostovoljnem zdravstvenem zavarovanju. Kaj naj naredim, saj sem se odločil, da se dodatno prostovoljno zdravstveno zavarujem? Upokojenci imate možnost, da se skupinsko prostovoljno zdravstveno zavarujete. Z vašim podpisom na izjavi boste potrdili, da se želite skupinsko prostovoljno zdravstveno zavarovati za paket jjopolno zdravstveno zavarovanje in da se strinjate, da vam pri pokojnini mesečno odtegujejo premijo za to zavarovanje. Če ste se torej odločili, da se prostovoljno zdravstveno zavarujete za paket popolno zdravstveno zavarovanje, kar pomeni, da pri zdravniku ne boste doplačevali, morate izpolniti in podpisati izjavo ter jo brez znamke in brez pisemske ovojnice oddate na pošti ali vržete v poštni nabiralnik. Ker bo v skupinsko zavarovanje vključenih več upokojencev, bo popust 22-odstotni in bo tako mesečni odtegljaj pri pokojnini 780 tolarjev. Vsake tri mesece pa se bo ta prispevek spreminjal ati povečeval. Upokojenci pa seveda lahko, tako kot drugi, zavarovalno premijo plačajo vnaprej v enkratnem znesku za vse leto. V tem primeru seveda nimajo priznanega skupinskega popusta. - Sem upokojenec, žena pa je stara 63 let in nima j>okojnine. Obvezno zdravstveno zavarovanje ima po meni. Kako lahko zanjo urediva prostovoljno zdravstveno zavarovanje? Če ste se odločili. da se skupinsko prostovoljno zdravstveno zavarujete in vam bodo mesečno odtegovali premijo, potem lahko k tej izjavi, ki ste jo dobili na dom, dopišete, da boste premijo za prostovoljno zavarovanje plačevali še za ženo. Na čelni strani izjave je namreč vprašanje, ali želite prostovoljno zdravstveno zavarovati še družinskega člana. Če se s tem strinjate, morate obkrožiti DA. Tako vam bodo premijo za prostovoljno zdravstveno zavarovanje odtegovali od pokojnine za vas in vašo ženo. - Moj sosed, ki je prav tako kot jaz upokojenec, je dobil izjavo za pristop v skupinsko prostoročno zdravstveno zavarovanje. Sam te izjave nisem prejel. Kaj naj naredim? Ce do 5. decembra ne boste prejeli izjave o vključitvi v skupinsko upokojensko prostovoljno zdravstveno zavarovanje, se oglasite na območni enoti Zavoda za zdravstveno zavarovanje v Murski Soboti ali na izpostavah v Lendavi, Ljutomeru in Gornji Radgoni, kjer vam bodo izpolnili ustrezno izjavo in jo odposlali Tudi tako boste dobili enak po- pust na premijo kot drugi upok* jenci. - Hčerka, ki je dijakinj«; biva pokojnino po P011?^). očetu. Prav tako kot drup*P“ kojend je dobila izjavo za pr®* vo|jno zdravstveno zayar0*"jj Ali jo mora izpolniti ia * prostovoljno zdravstveno za vari? Izjave ji ni potrebno izpo1^'; ker imajo otroci, dijaki m dentje, dokler imajo ta sta ' v celoti plačano zdravstveno stvo in jim za zdravstvene tve ni treba doplačevati. 3® Ija, ne glede na to, ah ' dijak in študent prejema p** nino ali ima drugi vir dohoo - Imam kronično bom moral pri zdravniku čevati zdravstvene storitve, jih koristim zelo dosti? . Če se ne boste prostovg zdravstveno zavarovali. , morali pri zdravniku in v t* niči doplačevati k zdravs storitvam. m Če naštejemo, za katei_ lezni pa doplačil ni. To J® |0 Ijenje in rehabilitacija P . bolezni, mišičnih in živčno--nih bolezni, paraplegij®- {p, plegije, cerebralne paralL, lepsijc, hemofilije, lezni, razvitih oblik bolezni, mukiple skleroze । r riaze. mh ol-(S lit Iti l. oh ki ok Sl: ha tri tl ih ob . I Ja d »l Gr t»i “o •Sl bii f Po * V četrtek 26. 11. 1992 se je ponovno povečal promet na Ljubljanski borzi vrednostnih papirjev, tako da je znašal nekaj več kot 3.3 milijona DEM Prav tako pa se nadaljuje trend naraščanja trgovanja z delnicami, tako, da je promet z delnicami na tem borznem sestanku predstavljal že 11,5 % celotnega prometa. Republiška obveznica prve emisije (RSL 1) se že dlje kot en mesec giblje med tečajema 116.7 in 117,2 na tem borznem sestanku pa je dosegla enotni tečaj 117,1. Razlog, da ta obveznica drži dokaj stabilen tečaj. ni presenetljiv, saj jo je mogoče ob plačilu provizije kadarkoli prodati tudi na šalterju vseh tistih bank, kjer jo je bilo možno kupiti ob primarni emisiji te obveznice. prav tako pa jo je možno kupiti tam tudi sedaj. Za razliko od prejšnjih sestankov, kjer se je trgovalo tudi z nekaj tisoč loti, pa se je na tem borznem sestanku trgovalo le z 200 loti te obveznice. Z republiško obveznico druge emisije (RSL 2) je bilo ponovno 520 lotov prometa, tečaj pa se je gibal med 91.0 in 90,2, tako da je enotni tečaj pristal na 90,5, kar pomeni padec za 0,8 odstotne točke glede na prejšnji sestanek. Precej seje povečal promet z obveznico Mesto Ljubljana (MU), s katero je bilo za 482 lotov prometa po enotnem tečaju 91,2, kar pomeni rahel padec (0,1 odstotne točke), s to obveznico z izkoriščeno davčno olajšavo pa je bilo kar za 810 lotov prometa po tečaju 85,7, torej po istem tečaju kot na predhodnem sestanku. Velik promet je zabeležen tudi pri obveznici Gorenje (GOR), saj se je trgovalo kar s 4020 loti te obveznice po enotnem tečaju 94.3 (tečaji so se gibali med 93,8 in 95,7) ter pri obveznici Občina Laško (OLS), pri kateri je bilo kar za 2160 lotov prometa po enotnem tečaju 83,8, kar pomeni porast tečaja za 0.7 odstotne točke, še kar velik promet pa zaznamo tudi pri obveznici Občina Zagorje (OZG) in sicer 562 lotov po tečaju 87.3 (porast 0.3 odstotne točke). Po daljšem času se je na tem borznem sestanku trgovalo z obveznico Yulon (YLN 1) in sicer 20 lotov po tečaju 106.7, kar predstavlja porast tečaja za 1,7 odstotne Gostilna HORVAT-LOVENJAK Polana pri MURSKI SOBOTI telefon: 23282 Obveščamo, da bo lokal decembra odprt vsak dan od 11. do 24. ure. • Za skupine sprejemamo rezervacije in dajemo poseben popust. • Čaka vas praznično ozračje! Vabi vas gostilna Horvat-Lovenjak s sodelavci! AUTORECEK8384 W.Minihof113 tel. 9943/31562269 NADOMESTNI DELI, NOVI ALI RABLJENI BENCINSKI IN DIZELSKI MOTORJI DRUGI PLOČEVINASTI DEU BREZPLAČNI MALI OGLASI 06'2/25-795 | DOBITE CA V KIOSKIH | TUDI V POMURJU SLUŠNI APARATI SIEMENS POCENITEV: TRITON 3000. trikanalni AGC, računa In iško programiran po vašem avdiogramu NAMESTO 2.000 DEM V DECEMBRU 700DEM SIEMENS Vsak četrtek od 9. do 13. ure ABA OPTIKA MURSKA SOBOTA Lendavska 8 Telefon: 21 703 SIEMENS Inf. ob sredah: tel. (062) 513698 od 19. do 20. ure točke (zadnji sklenjen posel po tečaju 105,0 dne 6, 10.) in z obveznico Juteks (JTK). prometa pa je bilo za 60 lotov po tečaju 101,0 (zadnji sklenjen posel 19. 11. po enakem tečaju). Trgovalo se je tudi z obveznico Pošta Ljubljana (PLJ). prometa pa je bilo za 130 lotov, tečaj pa je porasel za 0,4 odstotne točke na 103,5 Tečaj obveznice Rogaška 1 (RGS 1) je padel za 0,6 odstotne točke in pristal na 89,0 (60 lotov), krepko pa je padel tečaj obveznice Rogaška 2 (RGS 2) in sicer kar za 5 odstotnih točk (iz 55.0 na 50.0). vendar je bil sklenjen posel le z dvema lotoma Za eno odstotno točko pa je porasel tečaj obveznici Metalna (iz 81.0 na 82.0), prometa z njo pa je bilo 20 lotov. Kot sem omenila na začetku, pa je bilo bolj pestro pri trgovanju z delnicami. Tako je 94 lotov delnice Dadas zamenjalo lastnika, tečaj pa je porasel na 6712, kar predstavlja 3,3 odstotno povišanje glede na prejšnji borzni sestanek. Delnica NIKA je porasla za 8,8 odstotka in sicer iz 24391 na 26530, prometa pa je bilo kar za 610 lotov. Tečaj delnice Rogaška prednostna se je povišal iz 2800 na 2900, kar predstavlja 3,6% povišanje, vendar je lastnika zamenjalo le 20 delnic. Tokrat se je trgovalo tudi z delnicami MK Založba po tečaju 1171. — HALASČARDA VKORMENDU Ul Bajcsy Zsilinszki 20 (v bližini dvorca) PIVNICA - GOSTILNA -PČNZION • madžarska kuhinja • ribje specialitete ♦ divjačina • več kot 20 vrst vina • Čakamo Vas vsak dan Na tem borznem sestanku pa se ni trgovalo z opcijami, blagajniškimi zapisi Banke Slovenije in z dvodelnimi blagajniškimi zapisi BS (takoimenovanimi dvojčki). Na borznem sestanku 1. 12. 1992 se je nekoliko povečal promet z obema republiškima obveznicama. tako, da je bilo z RSL1 621 lotov prometa po tečaju 116,8 (padec za 0,3 odstotne točke), z RSL 2 pa je bilo za 972 lotov prometa, tečaj pa se je gibal od 90,9 do 91,2, tako da je enotni tečaj pristal na 91.00 (povišanje za 0.5 odstotne točke). * Obveznica MLI je padla za 0,6 odstotne točke, tako da je bil njen enotni tečaj 90,9, prometa pa je bilo za 300 lotov. Večji promet beležimo še pri obveznici GOR in sicer 500 lotov, enotni tečaj pa se je izoblikoval pri 93.9 (padec za 0,4 odstotne točke), pri obveznici OZG 460 lotov po tečaju 87,4 (porast za 0.1 odstotne točke) ter pri obveznici OLS 710 lotov, njen tečaj pa je porasel kar za 0.9 odstotne točke, tako da znaša 84.7. Na tem borznem sestanku se je ponovno trgovalo z obveznico Laško (LSK) in sicer po tečaju 102,9, kar predstavlja znižanje tečaja za kar 2,1 odstotne točke (19. 11. je bil enotni tečaj 105,0), prometa pa je bilo za 40 lotov ter z obveznico Lesnina (LSN) po tečaju 84,3 (20 lotov), kar pomeni porast za 0,3 (tečaj 84.0 dne 24. 11.). Trgovalo se je še s 4 loti RGS 2, ki je zabeležila ponovni padec, tokrat za 1.5 odstotne točke, po 3. 11 pa se je ponovno trgovalo tudi z Rogaško BOŽIČNI VEČER, SILVESTROVANJE bo prijetnejše in pristnejše. Če bo na vaši mizi prt ali prtiček z BO-Ž1ČNO-NOVOLETNIM njoti-votn. Ne odlašajte, svoje želje nam Čim prej sporočite na naslov: Majda Koren. Bratonci 161. Beltinci. telefon: (069) 41687 Ustregli bomo vsaki vaši želji. UGODNO: - traktorske gume - antifriz - keramične ploščice BELTINCI, Ravenska 27. tel.: 42151 ČRENŠOVCi, Prekmurske čete 20 UGODNO pajkice 1.350 SIT TORNAR. d.o.o. Jusa Kramarja 33, Črcnšovd telefon: 70762 @ metalko blagovno (RGSB). en^jj,,^ se je oblikoval na 15250- 75' niča je bila izdana v dina J obrestno mero, zato je '9 tak® ki sicer kotira v odsto ^»j visok Zanimiva pa J® , cijio® zaradi tega, ker poleg |ZP^■ ska vsakega kupona marljivo majhen) nud' dni brezplačnega polneg-r r c* v hotelu A kategorije ^00 brezplačnega polnega v hotelu B kategorije- Na borznem sestanku • ,n seje trgovalo še z delnih'. ,aS|a« z delnico DADAS, ki J® P ^Inič 7075 (5.4% porast),. N 7%"’ NIKA. k. je porasla 29916 in z delnico R°8 ^jiii1 nostno. ki je ostala na TONČKA d Poslovalnic^ čaju. NASVET Da se vam ne b' z^n kot se je mnogim- , pr«1®* doplačati dohodnino •• leto, m to predvsem tis(iii a dohodki. ker niso - laP 4 šav, naj vas opozori; kupite vrednostne paP' po' „ njega dne v letu, mKJ^ni M* a letu pa jih lahko n« , r overite in prodate-opozoriti. da imajo 0 oMI pirji z izkoriščeno da'1 j/ nekoliko nižji tečaj ' TONČKA^ q Olepšajte svoj dotf z našimi zavesah -JEKSTIL O e ko k 61 tnfonnaci e in nakup: HOČE^ Stara c. 42, telefoni (^1 jetnik, 3. decembra 1992 stran 11 r n m .c-' J J* * 3 1 »c* UH S * kulturna obzorja 800. obletnica srednjeveške Lendave Skupščina občine Lendava, Zgodovinsko društvo za Pomuije in jurska madžarska skupnost so v počastitev 800. obletnice ^“»jeveške Lendave organizirali »Simpozij o zgodovini našega ^simpoziju je Iva Curk predstavila referat z naslovom Arhe-°/' sledovi iz Dolge vasi v teritorialni razdelitvi rimske države, tich V re^erata Branka Kermana je bil Haiicanum, Lindolveschi-ls -11 ali Lendava?, Vandor Laszlo je govoril o oblikovanju posesti Haholdov in nastanek lendavskega gradu, Irena /ki je poročala o Banffyjih v 16. stoletju, Janez Balažič je ^^'daval donatorstvo doljnjelendavskih Haholdov in Banffv-/ Franc Kuzmič je obravnaval protestantizem v Lendavi in O'IC’, Endre Gyimesi je preiskoval in o tem poročal arhivsko i a,v° za Lendavo v županijskem arhivu v Zalaegerszegu, Peter ^as'nc Pa arhivsko gradivo za Lendavo v pokrajinskem , ,vu v Mariboru, Volitve poslanca v Lendavi 1848 je bil naslov + etata Andrasa Molnarja, o povzdigu Dolnje Lendave v veliko 'no leta 1891 je poroča! Antoša Leskovec, Tatjan Gabor je ?vn3val položaj madžarske manjšine v 20. stoletju. o ■ Simpoziju so na lendavski drugi osnovni šoli odkrili spomin-»asl^^0 madžarskemu nacionalnemu junaku Kossuth Lajosu, ,i dan pa je bila ob visoki obletnici mesta odprta razstava Savskem gradu. §. SMEJ urednik časopisa Pesti Hirlšp, ki je razširjal ideje nacionalne reformne politike. V parlamentu je v sezoni 1847/48, v času revolucionarnih vrenj, zahteval odpravo stanovskih privilegijev, kmečkih bremen in uvedbo svobode tiska, kakor tudi ustavno vlado. 1848. je prišel v vlado in bil v njej predsednik obrambnega sveta, tako imenovanega honveda. Potem, ko je bila Habsburžanom odvzeta krona, je bil Kossuth nekaj časa upravitelj države, ko pa je bil madžarski upor zlomljen, je pobegnil v tujino in je kot vodja madžarske emigracije predvsem v Veliki Britaniji in ZDA agitiral za neodvisno Madžarsko. Leta 1862 je v italijanski emigraciji predstavil načrt za konfederacijo podo- zahtevala uveljavitev neobstoječih svoboščin. Kossuth je zahteval odpravo privilegijev in svobodo tiska. Kossuthov spomenik bi to dvoje zahteval na prefinjen način, s kamnito nemo govorico, ki je prizadeta oblast n^bi mogla utišati. Te politične svoboščine so že kar nekaj časa v veljavi tudi v tej državi, enako kot na Madžarskem. Torej to ne more biti namen, da so Kossuthu odkrili spominsko ploščo. Sporočilo Kossuthove spominske plošče je potrebno brati drugače. V njegovem življenjepisu sta poudarjeni še dve stvari, načrt za podonovsko konfederacijo in ustanovitev honveda. Ideja o podonavski konfederaciji je v naših dneh oživljena "gorica spomenika razumeti odkritje spojke plošče Lajosu Kos-na lendavski drugi os-/r'i Šoli? Tako ali drugače, ^3kor pa izključno iz živ-^ijskih zaslug človeka, na ka-spominska plošča spo-^ossuth je bil rojen 1802,, Poklicu je bil jurist in posla-madžarskem parlamentu, so gj, pod obtožbo, da /m javnost, obsodili na štiri zapora, vendar so ga že tč^dnje leto pomilostili. V le-°d 1841 do 1844 je bil glavni . Zlmske urice - — »unt If/IUC * aški zobozdravnik io f,el°čljivo povezani del spominov na moja otroška % na) omenim Šumenovo botro. Bila je nekoliko sta-nair murne Vsi otroci smo jo spoštovali in ji priznavali mesto v hirarhiji sosedskih odnosov. Bila je vedno in lahko bi celo rekla, da nam je dajala nek občutek Mama je vseh dvanajst otrok rodila doma in botra je bila ^tu^r‘. Vseh njenih porodih, pri vseh slavjih, ki so bila pri hiši, l'r' očeta. Spremljala nas je, ko smo odraščali, ko smo ^°lev’ čakala nas je, ko smo se vračali domov. Često je )0' ' ,fMm pogače in nas pozdravila. Zelo radi smo jo imeli . • 7" z druge strani je bila Stankova botra in kuma. Večkrat \^>nttdjala, zakaj smo v Prekmurju ali pa smo v Žižkih sosede ’ botro in kumom*. Dejansko nismo bili z njimi nobeni ž Jc to bilo zaradi spoštovanja? 0,roke je bit nadvse zanimiv Stankov klima. Bd je človek, \ i,0Pal od povprečnih vaških mož- S svojimi svobodomisel-često buril duhove vernih ljudi iz Žitkov. Po-ie ^do to, da je znat puliti zobe ^desetimi in več leti je bil naš del Prekmurja brez vsakega š/i zdravstvenega in zobozdravstvenega varstva Naj- ie Ml v 15 km oddaljeni Lendavi in najblitja bolnica • . °ddaljeni Murski Soboti Dobesedno je veljalo pravdo, da 1,1 duhovnik prišla istočasno v hišo. Običajno je J' prepozno. ^asu pa smo imeli »vaškega zobozdravnika". To je bil 1 's / *uina Res je, da zob ni znal zdraviti, jih je pa znal puhti. 'Cr> je imel posebne »klešče«, kot jim je rekel. Ovil jih je Si.jl ie bila vse prej kot bela. Ne vem, če je bila sploh 'kdaj St ' tistih časih se ljudje infekcije niso tako bali kot he kOrain pa reči, da so se strašno bali puljenja zob. kako se j’ - ' saj je operacija potekata »v Živo« brez vseh »narkoti- 'Pa/ ■ Urna je prizadetemu prinesel stol, na katerem je običajno Po m potem pripravljal svoje »klešče«. Dolgo jih je ovijal dtirdrevK pa je medlela na stolu, nekaj zaradi bolečin, še bolj / r, 1 bolečin. še bolj pa zaradi strahu pred »zobozdravstvo-SeS°m Nemalokrat je nam otrokom rekel, na; prizadetega ž^li) L Slovo, da bi delo iačje opravil. Seveda je sleherni, ki mu ‘ at>tr,0^' fla lnc>č kričal, pa naj je bil moški ali jenska. C im A 1 zaslišali kričanje, smo drli k plotu, da bi videli »moj-l' ^elo Nemo srno gledali, ko nam je pokazal okrvat ijent । Pa je še dolgo plaval kri kar v prah na tla. Za svoje i '' določene cene Če mu je kdo kaj prostovoljno dal, je h /' Pa ai imel denarja, pa je bilo tudi prav. V glavnem pa ■„,) 1 ljudje nadvse hvaležni, da jih je rešil strašnih bolečin. kuma je že dolgo v grobu. Danes bi njegove klešče Vaščani Žižkov imajo že več let urejeno zobozdnav-v bližnjem zdravstvenem domu. Zobozdravnika pa r°ct več ne bojijo. Kajne, da je tako? , lxf CILKA DfMEC-ŽERDIN navskih ljudstev. Z glorijo nacionalnega junaka je ostal v pregnanstvu vse do smrti 1892. Če bi Madžari v Lendavi odkrili Kossuthovovo spominsko ploščo za časa, ko tukaj še ni bil vzpostavljen demokratični sistem, nekje tam v malone davnih svinčenih letih pred slovensko pomladjo, bi z njim najbrž želeli opozoriti na Kossuthove človečanske zasluge, na njegov boj za politične svoboščine. Pustimo ob strani okoliščino, da takrat tega ne bi mogli storiti, ker je v obeh državah, na Madžarskem in tukaj v bivši Jugoslaviji, vladal podoben režim. početje pa bi se označilo kot vmešavanje v notranje zadeve tuje dežele. Spominska plošča bi s svojim sporočilom v ideji srednjeervopskega duhovnega in političnega prostora. Beseda honved pomeni »branilec očetnjave«. Branilce očetnjave, ki so bili v njegovem času za odločen rok najeti prostovoljci, je zbral in vodil Kossuth. V letih od 1919-45 se je z imenom honved celotne madžarske sile. Katero od obeh označevalo oborožene sporočil je zapisano med vrsticami Kossuthove spominske plošče v Lendavi? Tisto, da naj se srednjeevropski prostor duhovno tesneje poveže, ali pa gre za sporočilo, da se obramba madžarske očetnjave začenja na tej strani madžarske državne meje? Huda ura Veliki Demon si je zaželel človeka po svoji presoji. Anatomski videz: Brez možganov. Kot živina po kotitvi si iztrebljen uma Brez duše. Poganski rabelj ubije duha. Brez oči. Pošastni krokar izkljuje še vid. Bil je dan stvarjenja in rojeno je bitje po meri Postave - ■ duhovni mrlič. Ne potrebuje možganov, saj vsa resnica na Njegovem oltarju prebiva. Duša odveč - balast, škodljiv in sovražen element. Čemu oči? Saj On vodi, le On pozna pot! Demon vse večji tiran. V. O. na literarne gredice moje V iz Ljubljane je izdala knjigo Prekmurca Jožeta Z "ulovom Na gredicah moje dežele. V njej je Jože t/ 'Zbralorojak, duhovnik in urednik pri časopisu Dru-/bja । ' župnij, med njimi 11 pomurskih in Gornji Senik iz Jlil PredsIav nev knjige bo v soboto, 5. 12. 1992. ob 16. uri v župmj- k'--_ ',J v Beltincih. In nekega jutra zraste bel cvet. Pomlad? Je to mogoče? Rodim se! Iščem svoj um. da s pametjo napolnim glavd, iščem duha, ki vir bo svetosti, iščem oči, da po lastni poti bom hodil - kot človek. Hvala bel cvet, hvala pomlad. TINE MLINARIČ IŽAKOVCI Za zeleni jezik (20) Čeprav smo v rubriki kot kratkoročno usmeritev začrtali obravnavo praktičnosporazumevalnih in praktično st rokovni h besedil, kakor jih oblikuje naše okolje to rdečo nit nekoliko prekinjamo. Po daljšem času smo namreč prejeli dva odmeva na našo rubriko in ju z veseljem vključujemo vanjo. Bralec M. Z. iz M Sobote nas je zaprosil za mnenje o lokalni rabi predloga na. Takole piše: »Večkrat slišim, da ljudje pravijo: .Hvala na zaupanje, hvala na kavi' in tako dalje. Nekajkrat sem podobno našel tudi zapisano. Toda zdi se mi. da to ni pravilno. Prosim vašo rubriko za mnenje.« Bralčevi domnevi lahko zelo na kratko in jedrnato pritrdimo. Primeri rabe predloga na, kakor jih navaja, so lokalna pogovorna značilnost, ki jo je mogoče dopustiti v zasebni pogovorni rabi, nikakor pa ne v govornih položajih, ki predvidevajo uporabo zbornega ali pogovornega knjižnega jezika, ali pa v pisnem izražanju. Tam rečemo ali zapišemo: Hvala za zaupanje, hvala za kavo. Iz Lendave pa se je odzvala na naš zapis št 17 oz. na tisti de) le-tega, kjer smo opozorili na neustrezno rabo besede pogoj, bralka J. P in zapisala: »ne vem. kaj naj bi bilo narobe v primeru .Po izjemno nizkih cenah in ugodnih plačilnih pogojih..katerega ste kritizirali v Vaši republiki. Beseda pogoj je splošno rabljena in v njej ne vidim nič slabega.« Ob bralkinih pripombah moramo povedati dvoje: 1. Ker je zaimek »Vaš« bralka zapisala z veliko začetnico in torej rubriko Za zeleni jezik pripisala podpisanemu, najprej pripominjamo, da je bila rubrika ob pohvale vredne m razumevanju uredništva Vestnika uvedena na predlog Slavističnega društva Pomurja in je zastavljena tako, da jo poleg podpisanega oblikujejo tudi drugi slavisti. Nekateri od povabljenih kolegov so se že dejavno vključili vanjo, za druge pa srčno upamo, da se še bodo. Seveda pa vabilo za sodelovanje v rubriki velja tudi drugim pišočim, ki bi želeli osvetliti kakšen jezikovni problem. Torej ne kaže rubrike enačiti z eno osebo. 2. Kar pa zadeva samo besedo pogoj bralki lahko pritegnemo le v tem. da se beseda res veliko uporablja, nikakor pa ne vselej v pravilnih zvezah. Primerov kot »Življenjski pogoji so se poslabšali«, »Vremenski pogoji so danes zelo slabi«, »Pogoj za sprejem je končana srednja šola«. »Obe strani sta postavili zelo ostre pogoje« namreč m mogoče izenačiti, še pred dvema, tremi desetletji so pišoči Slovenci čutili, da gre v prvih dveh primerih za življenjske in vremenske razmere, lahko rudi okoliščine, in da je beseda pogoj ustrezno uporabljena v drugih dveh primerih. Tam dejansko označuje to, »kar se mora uresničiti, upoštevati, da se omogoči potek, uresničitev česa« (SSKJ/Ne-Pren. str. 717). Potem pa se je - ob povečani izmenjavi informacij v (takrat še) jugoslovanskem prostoru - zgodilo role: pod vplivom srbskohrvaške besede uslovL ki dejansko lahko pomeni tudi okoliščine, razmere ipd., je zaradi dobesednega prevajanja besede uslovi s slovensko besedo pogoji v vseh primerih (besednih zvezah) prišlo do neustreznega pomenskega premika To se je zgodilo tako hitro in v tolikšnem obsegu, da je tudi SSKJ le deskriptivno/opisno to rabo vnesel v pomenski del gesla pod ozanko publ.(icistično) in da je sicer veliki in neutrudni borec za slovensko slovenščino Jože Toporišič pred leti ob neki priložnosti vzkliknil, da je boj s pogoji verjetno izgubljen. Danes nekaj znakov kaže, da se je zavest pišočih vendarle nekoliko izkristalizirala, tako da postajajo pogoji spet vezani na to, kar je treba izpolniti, da se nekaj uresniči, v ostalih primerih pa se nadomeščajo z možnostmi, razmerami, okoliščinami. Da je razlikovanje nujno, naj pokaže naslednji primer: če rečemo. da študent nima pogojev za nadaljevanje študija in pri tem pristanemo na ohlapno rabo besede pogoji, smo v interpretativnih dvomih, ker ne vemo, kaj je dejanski vzrok za nadaljevanje študija. Če pa ob tem primeru upoštevamo dejansko razliko med pogoji na eni ter možnostmi (razmerami) okoliščinami na drugi strani, je stvar jasnejša. Študent nima pogojev za nadaljevanje študija pomeni, da ni opravil vseh potrebnih izpitov. Študem nima možnosti za nadaljevanje študija pa pomeni, da mu nadaljevanje I študija onemogočajo neugodne materialne (stanovanjske, finančne. ..) razmere. Našim študentom v Ljubljani. Mariboru in »drugod po svetu« želimo Čim več enega in drugega: izpolnjenih pogojev in odprtih možnosti. FRANCI JUST kulturni koledar MURSKA SOBOTA: V ga leriji je razstava Pannonia 1992. Razstavljajo umetniki iz Avstrije, Madžarske in Slove nije. Odprta bo do 13. decembra. LENDAVA: V galeriji je razstava 20. mednarodne likovne kolonije Razstavljajo domači in tuji umetniki, udeleženci letošnje mednarodne likovne kolonije. LENDAVA: V grajskih prostorih je na ogled razstava o srednjeveškem razvoju Lendave. Pripravila sta jo Pokrajinski arhiv iz Maribora in Župnijski arhiv iz Zalaegerszega. Razstava bo odprta do konca januarja prihodnjega leta LJUTOMER: V galeriji Anteja Trstenjaka je razstava Skavti in gozdovniki na Slovenskem. Pripravila jo je Ljudska univerza. Odprtd bo do 12. decembra. MURSKA SOBOTA: V pokrajinskem muzeju sta na ogled stalna zbirka in stalna likovna razstava. Razstava je odprta vsak dan razen nedelje od 10 do 12. ure. RADENCI: V razstavnem salonu hotela Radin razstavlja akademski slikar Ludvik Pandur. Razstava bo odprta do 15. decembra. MURSKA SOBOTA: V prostorih zavarovalnice Triglav je na ogled razstava Poti naših zdomcev, ki jo je pripravila Pokrajinska in študijska knjižnica Murska Sobota. PRIREDITVE MURSKA SOBOTA: V župniji M. Sobota bo do 6 decembra sveti misijon pod geslom Kdor vero izgubi, vse izgubi, luč mu ugasne sredi noči. GLASBENI VEČER s skupino ULIXES iz Ljubljane bo v petek, 4. novembra, v hotelu Zvezda ob 21. uri. V torek, 8. decembra, ob 20. un bo gostovala v kongresni dvorani hotela Radin gledališka skupina iz Ljutomera s komedijo Toneta Partljiča Moj deda, socialistični mrtvak V sredo, 9. decembra, bo i isto predstavo v gosteh v radgonskem kulturnem domu. KNJIŽNICE MURSKA SOBOTA: pokrajinska in študijska knjižnica je odprta vsak dan od 8. do 18 ure, ob sobotah pa od 8. do 12. ure. LENDAVA: Knjižnica je odprta v ponedeljek, sredo in petek od 10. do 18. ure. ob sobotah pa od 8. do 12. ure Odprta je tudi čitalnica. LJUTOMER: Knjižnica je odprta v ponedeljek, sredo in četrtek od 8. do 17. ure, ob torkih in petkih pa od 8. do 12 ure. USPEŠNICE V knjigarni Dobra knjiga vam za ta teden priporočajo: Aidan Macfarlane in Ann Mcpherson: Skrivni dnevnik mladega Hipohondra, Mladinska knjiga, Peter Jambrek: Ustavna demokracija. DZS, Stoletje v gorah. Cankarjeva založba. stran 12 vestnik, 3. decembral^ ne zgodi se vsak dan Najvecja mojstra v svoji stroki Nemca Siegfrid in Roy, ki že leta nastopata v Združenih državah Amerike - predvsem v Las Vegasu - imajo za največja magika na svetu. V preteklih petindvajsetih letih sta zaslužila že na desetine milijonov dolarjev. Ne ukvarjata pa se le z magiko. Dresirata tudi različne divje živali. Na našem posnetku vidimo čarovniški trik, imenovan »ievi-tacija« - Roy »plava« kot deska skozi obroč, ki ga drži Siegfrid. Le kako to naredita? Srečanje s kosmatinci Lačni medvedi spravljajo v strah Kanadčane. V Vernonu, 300 kilometrov od Vancouvra, je gozdni urad v zadnjem tednu dobil 45 klicev prestrašenih prebivalcev, ki so poročali o bližnjih srečanjih s kosmatinci. Živali sta k ljudem prignala suho poletje, zaradi katerega se je posušilo rastlinje v gozdovih, in mraz zadnjih dni. Nekega moškega, ki se je potepal po hribih, je grizli raztrgal, neko žensko pa poškodoval. Medvedjega mladiča, ki je pred kratkim obiskal slaščičarno v Vancuvru in si kar sam postregel, je ustrelil policist. Bi 1OU kakši nouri kmet 4teri 50 tildi kaj čednoga samo lUjdi so pri Zvejzdi, kak pa dama pri «vojoj zdavanj Beleki je pa glij obratno. Gospcudi ministri namignoJi, ka un dosta obečavle pa ne napr pa par povedali. Od ter gospaud tudi । banda ka vse Eden od naostreni, je takši guč poklačo, stbe pa zdigno doj vdaro tra z binton gor zbintati, govornik, ovak se razpouči. Liki vse kaže, k na tak^e ''kmečke" reakcije navajeni, de P* Hpou umirjeno svoje povedo. Dasta je guča cejne plenice, pa od odškodnine po siijš£t nosili, ni*če je pa nej tudi notri v strateikoi P* od samo bi polovica smo letoe doživeli. kane i odvodnjavenje tou pij to, £1 programi pij tanje 1O forum 4tero je hotel mdv na do driijgo poldvico •ni je začno)!. Prva mogla tastrofalne siij4e Brat DŽOUŽ1 SGP POMGRAD ABi d-o.o. ABI UPOVCI, d, o. o., po sklepu upravnega odbora podjetja razpisuje delovno mesto DIREKTORJA DRUŽBE za mandatno dobo 4 let Kandidat mora poleg splošnih pogojev opredeljenih v zakonu, izpolnjevati še naslednje: - da ima VII. stopnjo izobrazbe gradbene, ekonomske ati pravne smeri in najmanj 5 let delovnih izkušenj, - da obvlada en svetovni jezik, - da predloži delovni program in razvojni plan podjetja. Delovno razmerje se sktene za nedoločen čas. Kandidati naj pošljejo ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi na naslov: SGP POMGRAD - ABI Lipovci, d. o. o., Lipovci, z oznako »Za upravni odbor«. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 8 dneh po sprejetju sklepa. Dva SGP POMGRAD NIZKOGRADNJE SGP POMGRAD-NIZKOGRADNJE, MURSKA SOBOTA, d. o. o., Bakovska c. po sklepu upravnega odbora podjetja razpisuje delovno mesto DIREKTORJA DRUŽBE za mandatno dobo 4 tel Kandidat mora poteg splošnih pogojev, opredeljenih v zakonu. izpolnjevati še naslednje: - da ima VII. oz VI. stopnjo SGP POMGRAD ■ VISOKOGRADNJE i r« d.o.o. SGP POMGRAD -VISOKOGRADNJE MURSKA SOBOTA, d. O. O., Štefana Kovača 10 po sklepu upravnega odbora podjetja razpisuje delovno mesto DIREKTORJA DRUŽBE za mandatno dobo 4 let Kandidat mora poleg splošnih pogojev, opredeljenih v zakonu, izpolnjevati še naslednje: -da ima VII. stopnjo izo- Debeluhi iz Monte Carla Monte Carlo ne slavi samo po svojih lepih, nesrečnih in srečnih muhastih princeskah. Zadnje čase je po njegovih ulicah in trgih videti orjaške skulpture čudnih bronastih »debeluhov«. Morda so čudni za naše oko. Ljubiteljsko oko pa v nenavadnih figurah pri priči prepozna kipe slovitega mojstra, ki se piše Femando Botera in ki sodi med največje živeče umetnike. Njegova razstava na prostem sodi med tradicionalne prireditve v kneže-vinici, ki vsakič pritegnejo veliko obiskovalcev. Škorenj št. 400 To pa je res škorenj, kot se spodobi! Menda številka 400 ali nekaj takega, pravi v Združenih državah živeči kipar Gustav Troger iz Avstrijske Štajerske. ki je avtor veličastnega obuvala. Orjaški škorenj so zvarili v delavnici podjetja Wa-agner - Biro, izdelavo pa je naročila telika trgovska hiša čevljev v Gradcu. metra in pol las Pred nedavnim je bil v R"1’^ kongres joge. Človek veliki indijski mojster joSe’.L' je 81 let. Njegova najw opazna lastnost so dva me>f pol dolgi lasje, spleteni v»' • ki jo razpusti le, ko se ukv z jogo. Mojster se hram s® z medom in oranžnim sok ■ Od leta 1970 ni spregovoril n bene besede, menda & tega, da ne bi izgubil energip Izkoristiti je treba tudi vlago Stuart Clyens z danskega inštituta za tehnologijo je napravil prve korake drugačnega iskanja vode za puščavske predele. Sestavil je trinožnik, na prvi pogled podoben vesoljskemu plovilu, ki ponoči na drobnih steklenih nitkah zbira vlago iz ozračja. Zjutraj se nitke samodejno umaknejo v gornji cilinder, v katerem hlapi vlaga in se na to kondenzirana steka po votlih nogah naprave v posebno gobo pod zemljo. Na tak način zaenkrat sicer še ni mogoče pridobivati pitne vode. izobrazbe gradbene, ekonomske ati pravne smeri in najmanj 3 oz. 5 tet delovnih izkušenj, - da obvlada en svetovni jezik, - da predloži delovni program in razvojni plan podjetja. Delovno razmerje se sktene za nedoločen čas. Kandidati naj pošljejo ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi na naslov: SGP POMGRAD - NIZ-KOGRADNJE, Murska Sobota, d. o. o., Bakovska, z oznako »Za upravni odbor«. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 8 dneh po sprejetju sklepa. Tisočšeststoletna knjig3 Najstarejša vezana knjiga, za katero vemo, je psalmov, star 1600 let. Pred kratkim so jo razstavili v skem muzeju v Kairu. Seveda je dragocena knjiga za‘r ,-vana, kolikor je sploh mogoče. Častitljive strani so ra» Ijene v stekleni skrinji, v kateri je vlažnost natančno cena. Za ugodne razmere dragocenega razstavnega P' meta skrbi glavni konzervator egiptovske organizacij1 starine. brazbe gradbene. , par ske ali pravne manj 5 let delovnj" f - da obvlada en sve' - da predloži de^^lujs in razvojni plan P1 f Delovno razmerje s0 nedoločen čas. pon«^. Kandidati naj z dokazili o izpolni0^ jev v 8 dneh po '-.p v1^ slov: SGP POMGB^ KOGRADNJE bota, d. 10, z oznako »Za " . bor«. hjri c4,'jki Kandidati bodo o •* čeni v 8 dneh P sklepa. 2 vestnik, 3. decembra 1992 stran 13 za vsakogar nekaj Modainkaro Barvito Učenje ji v? ll Spet so modeme populjene obrvi, svetla polt, temna senčila za veke in čim temnejša rdečila za ustnice. K temno rdečim ustnicam in temnim očem se najbolje poda slonokoščeno bela polt. Novi pudri nam kožo obarvajo in jo hkrati varujejo. Senčila niso mišljena samo za oči, ampak tudi za obraz. Pri najnovejšem ličenju pa seveda ne gre brez črtal za veke, s katerimi narišemo tik ob trepalnicah tenko črto, ali pa jih razmažemo po vekah. Ta črtala so lahko v obliki svinčnikov, čopičev, tekočih senčil v želeju ali v setu senčil s posebnim Črtalom za veke. Doslej je veijalo, da si ne smemo preveč naličiti ustnic, če smo močno naličili oči, in narobe. Zdaj to ne velja več. Na varnem pred ognjem Sele ko otroci shodijo in začnejo raziskovati po stanovanju, se izkaže, koliko nevarnosti preži nanje. Usodne posledice ima zlasti požar, zato velja upoštevati naslednja pravila: Uporabljajmo le žarnice, ki ne presegajo dovoljenega števila vatov. Svetilke postavljajmo na mesta, ki jih otroci ne dosežejo. Vžigalnike in vžigalice skrivajmo pred otroki. Nikoli ne pustimo otroka samega pri vključenem likalniku. grelcu, električni peči, prižgani cigareti ali sveči. Redno preverjajmo, ali je izolacija električnih kablov še neoporečna. Kabli naj nikoli ne ležijo sredi prostorov. Otroško posteljico samo pogrejemo z grelno blazino. Preden damo otroka spat, grelno blazino odstranimo. dobrojevedeti_____________________________ Sendviči - imenitna rešitev, ko pridejo nepričakovani gostje, ko je treba na hitro postaviti na mizo kaj okusnega. Ampak tudi v tem primeru naj svoje reče domišljija. Sendvič se od sendviča lahko zelo razlikuje, lahko je dolgočasen. Recimo tri rezine takšne ali drugačne salame med dvema režnjema kruha, lahko pa je nadvse vabljiv. Za sendviče lahko uporabite vse vrste kruha, slanega peciva ali krekerjev. Kruh narežite na različne oblike, premažite ga z maslom, pašteto, raznimi sirovimi namazi, obložite s salamami, klobasami in sirom, okrasite pa s kupčki francoske solate, rezinami kumaric, paprike, majonezo. nastrganim korenčkom. Sestavine lahko pripravite v naprej: skuhajte in olupite jajca narežete zelenjavo in mesnine. Kruh boste lažje narezali če ga za uro dve daste v hladilnik. Če morate sendviče vendarle pripraviti vnaprej, premažite kruhe z namazom, jih zložite enega poleg drugega ovijte v alufolijo in postavite na hladno. V aiu folijo zavijte tudi narezano zelenjavo in mesnine. j, ^ckmalni angleški karo je vzorec, ki je v modi vedno E^tejši. V nekaterih modnih sezonah ostaja zvest samo strogo K ''^im oblačilom, drugič pa opozori nase z vso bogato razno* 1>^o. vzorec iz volne ali mešanice viskoze ali poliestra z volno je 1^7 moderen, pa naj je majhen ali velik v umirjenih ali živih i** kombinacijah. Po oblačilih iz kara bodo z zadovoljstvom vse, kr se rade oblačijo športno elegantno. Glasbene lestvice Tt,JIH SKLADn 3 ^TCHiNGTHE WORLDGO BY-Gun '3 i.b Shi WAS YOURLOVER SophieB Hawkins 4 PR,VE-R e M I tt^tRYONENEbDS AFRIEND Dance with A Stranger 5 Bi EN(LOOKINTOYOUREYES-Firehouse 7 3VS MINDS- Dwig)»l Voakam tvpwlCA SLOVENSKE ZABAVNE GLASBE •^Častnih 3 OBJESTNO DEKLE - Janko Ropret in Don Mentonyband J » -Be Radio L Pt)tN SE Sprica - The Kamens 5 Ja> ?LJK A o MAVRIČNIH LJUDEH - Šank rock $ VJA Čudežna polja “ ' PR\n xE^A PESEM Dušan Urši« ' Šolski DAN - Avtomobili 5j&OGt M sonček - Agropop S |j ak Sveti ZA OBA - Peter Pan "AviabaTKl UST, narodnozabavne glasbe scAKon, cekron pa z MAREMJF l VRNI SE ZDRAV Katarina in ans. Slovenija Lh ct 'JENSKA - Modra kronika 4 -i . ' POLJUB. LE EN NASMEH - Fantje treh dolin } It]tr’ M KOLI NE UMRE - Bratje iz Oplotnice ! Širi^TSTT - Ans. Jožeta Šumaha ' Naš N° SLOVENSKI VOJAK - Ans. Toneta Čučka '‘ATA NI COPATA Igor m Zlati zvoki ^w.t, $ i me k ter naslov Kuhinjski slovarček Gauda - vrsta poltrdega polnomastnega sira v obliki hleba Gervais masten, mehak sir z malo smetane Gin - brinjevo žganje Glazirati - pecivo prevleči z lesketajočim se prelivom Glazura - lesketajoč se preliv Glukoza - grozdni sladkor Gorgonzola - pikanten, mehak sir z nitkami žlahtne plesni Govedina stroganov - tanke rezine ledvene pečenke Graham kruh - kruh iz pšeničnih otrobov brez kvasa Granita - pijača z limono in ledenimi kockami Grape fruit - pomarančam podoben južni sadež kiselkasto grenkega okusa (križanec pomaranče in limone) Gratinirati - prepeči jed Grenadine - sok iz granatnih jabolk Grili - žar Grog - topla pijača iz ruma, sladkorja in vode Groyer- trd. polnomasten sir Hoppelpopel - jajčni punč Ingver - indijska začimbna rastlina Kajmak vrsta srbskega mehkega mastnega sira Kandirati - prevleči s sladkorjem Kopra - popki začimbne rastline Kare - zarebrnica Kardomon - indijska ostra začimba Kaviar - nasoljene ribje ikre (Se nadaljuje) Kuhajte z nami Jetrna pašteta Vzemi sveža prašičja jetra, jih zreži na tanke lističe in jih do konca popraži na malo maščobe, kateri si dodala 3 debele, drobno zrezane čebule, ki pa ne smejo zarumeneti ampak naj samo osteklenijo. Odstavi z ognjišča in ko se masa ohladi, jo zmelji na drobno. Posebej speci 2kg mesnate slanine in ko se ta ohladi, tudi to na drobno semelji. Zdaj dodaj po okusu zmletega črnega popra (to je glavna dišava), pest majaronovih plevic, malo nastrganega muškatnega oreška, drobno zrezan šopek zelenega peteršilja in na drobno zrezan ter s soljo strt česen. Kakih 6 bolj debelih strokov. Čez peteršilj in česen vlij par žlic razbeljene masti (da se razkuži). Zdaj maso dobro osoli in jo pregneti. Če je pretrda jo malo pogrej, da nastane gosto tekoča, da jo lahko polniš, ne da bi vmes ostali zračni mehurčki. Napolni skrbno očiščene steklenice ali jogurtove kozarce. Če nimaš patentnih pokrovčkov, zalij čez maso lem visoko z mastjo in zaveži s celofanom. Hrani na temnem, hladnem prostoru. Najbolje, če imaš prostor, v hladilniku. Ta način priporočam posebno zato, ker jo lahko uporabljaš za namaz kot zaseko in ni potrebno, da jo takoj vso porabiš. Svetujem, da uporabljaš manjše posode, ki se hitreje izpraznijo in ni nevarnosti, da bi vsebina plesnela. Dober tek!!! ERNA MEŠKO ___ .— Grizenje nohtov kot klic na pomoč Velikokrat si začne otrok kmalu po vstopu v šolo grizti nohte. Staršem naj bo to opozorilo, da ima otrok skrbi. Skoraj vsak otrok si kdaj grize nohte. Problem nastane, ko to preide v navado. Tedaj je lahko tudi zunanji znak stiske, v kateri je otrok, in se ne more sam rešiti. »Morda se čuti odrinjenega pri otrocih, sošolcih ali so prepiri in napetosti v družini, kar ga vznemirja,« pravijo psihologi. Iz izkušenj vedo tudi, da je grizenje nohtov lahko sprostitveni ventil, kadar se otroci ne morejo izdiv-jati. Pogost razlog v teh primerih so prevelike zahteve in pričakovanja staršev in učiteljev. S Šolanjem se začne za otroke novo obdobje, ko morajo pri miru sedeti v šoli, se učiti doma, morda jih je strah, da bodo kaj storili narobe. Vse to lahko pri otrocih pripelje do živčnosti. Z grizenjem nohtov sprostijo del notranje napetosti. Starši naj z veliko razumevanja skušajo odkriti skrbi, ki jih ima njihov otrok. Nekaj praktičnih nasvetov: Posvetite večjo pozornost negi nohtov. Naučite otroka igre z rokami, spretnostne vaje in ga spodbujajte, da jih izvaja, kadar sc sam zaloti pri grizenju nohtov. Nikar ne pozabite na nagrajevanje, če ostanejo nohti več dni zdravi in celi. Zima naj ostane zunaj Pripravimo se na mraz, zavarujmo svoj dom. da bo topel in prijeten. Skozi slabo zaprta okna uhaja toplota, skozi špranje pod vrati piha veter. Če je hiša zatesnjena, prihranimo precej kurjave, izognemo pa se tudi neprijetnemu jesenskemu prehladu. Se okna dobro zapirajo? Za vsak primer jih Še pred zimo preglejmo. Vse dele okovja dobro očistimo, ko se posušijo, jih naoljimo. Potem preverimo, ali je med okenskim okvirom in oknom špranja. Kupimo trak za tesnjenje ter ga nalepimo na navpične in vodoravne robove okna tam, kjer se stika z okvirom. ■ Če se vrata slabo zapirajo, jih po robovih oblepimo s trakom za tesnjenje Na spodnji rob vrat, kjer je špranja, nalepimo tanek trak klobučevine. SESTAVI MARKO NAPAST DUŠEVNA MESOJEDA BOLEZEN $ MOČVIR pregamml ska no sloma: rastlina TROPSKO DREVO S ČRNIM LESOM MESEC LJUBEZNI ANGLEŠKI ARHITEKT JONES NENAVAD- NOST TUJIH DEŽEL ANGLEŠKI ORAMATK ETERENCEI »NtSTfi SKI PREDSEDNIK VRSTA JABOLKA PISEC ESEJEV IRSKI BRINOVEC IZUMRLI PIRMAN kOVENSKI BALETNjK AKADEMSKI KLUB FRANCOSKI PISATELJ AMERIŠKA UPRAVA ZA VESOLJE KRAJ PRI LJUBU ANI KNJIŽEVNIK AVTOMO B1LSKA OZNAKA JAPONSKE VELIKO JAPONSKO MESTO KOPALIŠČE PRI KOPRU MANEČJA BOLGAHSKA MORSKA LUKA REKAMA orol-SKEM IN V ŠVICI MOŠKI NIZEK PEVSKI GLAS JUNAKINJA ROMANA M MIHELIČ KRETNJA NA KONTRO LIMONA ANION VODNIK NEMŠKO IME ZA REKO ANIŽO REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE - Vodoravno: Leopold, pianola. op, mig, zaplata. N, Kenan, A seda, noma. GB < 1 rentar, varanje. Ota, Ast, stran 14 vestnik, 3. decembra podlistki Če ste naravnani v preteklost - vzemite glavo v svoje roke. Pobrskajte po starih dokumentih, krstnih listih pradedkov in babic in morda boste odkrili svoje korenine. Ker nam je Stvarnik dodelil tako lepo zemljo - spoštujmo tisto, kar so vanjo vložili dobri, nepokvarjeni predniki. Pa tudi sledi žlahtne skrbnosti! Ne morem dojeti - še manj pozabiti tisto parolo pod komunizmom; Zemljo tistemu. ki jo obdeluje! Zagnani »beroš« se še dandanes srečuje z vsakovrstnimi Človeškimi lažmi iz preteklosti Danes ne odmevajo več pesmi brigad Odmevi zvonov so pomenljivi: Obdelaj svojo njivico ali travnik s strojem! »Beroši« so zmeraj bili neusmiljene bitke za interes dela, a politika je element vseh rodov, ki nosi v sebi interes skrbno izbrane skupine, k> nikoli ne zapre za seboj vrat hudobnega sveta. Grofica je imela menda velik posluh za pristne otroške duše. Če se je pripeljala iz Sobote na kupšinski »marof«. je pogledala tudi okrog govejega hleva, kjer je domovala »beroška« družina v stiski, a tudi v otroški radosti. Kadarkoli jo je zaneslo tjakaj, jih je obdarila. Starejših družinskih članov po navadi tačas ni bilo na »marofu«. Zgodaj zjutraj so odšli na njive. Ena skupina je okopavala krompir, koruzo, grah ali kaj drugega in skozi opoldansko sonce gledala na pšenico, lan ali proso, ki je raslo za jesensko žetev. Možje so orah in vozili gnoj... Kot v sozvočju so primitivni obdelovalci zemlje »beroši« izstopali v prireji mesa s Na jesen se je prodajalo in tudi klalo. Znanilec prihajajoče zime so bile koline. Čim več je bilo na »marofu« prebivalcev, tem bolj veselo je bilo smoje-nje. Zadnji »paler« Kološa je ob takem slavju in mastnem sijaju rad poudaril, da je to samo njegova zasluga, saj je pri upravi izposloval s svojo neuklonljivostjo, k> je bila očitna na slehernem njegovem koraku, to ugodnost za služinčad Ob takratnem delu in ritmu časa je bila Kološev a orjaška pest kot sredstvo za splošno disciplino zagotovilo uspeha. »Berošem« so dovolili, da so imeli svoje kokoši, vrt, zajce in drugo, da so laže preživeli zimo in obdobje stradanja. Tudi »kanas« je ob »juhasu« ,ad priskočil »berošu« na pomoč. Čeprav je vsak po svoje marsikaj skrival na dnu srca In prav zato so bili tako odurni in trpki. Nič čudnega, če so se pa morali vse življenje zgodaj zjutraj oglašati živini, ki je mukala v istih prostorih. Iz takega mrkega kota ni prihajalo drugo spremstvo kot »berošev« poganjač - črn pes! Le-ta ni z rokami ukazovalno mahal in odmajeval z glavo, če je pred vrati videl sive oblake. Toda sonce je tudi takrat skozi visoke jagnjedi s svojimi žarki oblivalo z blatom namazan »trnac«. na katerem je mirno počival še en pes - »pahrov« čuvaj. Spali so v glavnem po hlevih. Življenjepis in programski temelji kandidata Združene liste za Državni svet Mirana Krajnca (8. volilna enota). Rodil sem se pred 46 leti v slovenjegoriški vasi Zg. Korena. Sem dr. veterinarske medicine in že 20 let zaposlen na farmi govejih pitancev v Središču ob Dravi, v podjetju Jeruzalem Ormož. Danes sva v hiši na Grabah z ženo Neno sama, saj se tri hčerke šolajo v Ljubljani in Ptuju. Najstarejša Urška obiskuje pravno fakulteto. Barbka je na igralski akademiji. Polona pa obiskuje gimnazijo. V prostem času se ukvarjam z urejanjem okolice družinske hiše, če pa bi imel možnost, bi zelo rad še več potoval po svetu. V šali radi rečemo, da nas je v družini šest, saj ima maček Miha pri nas posebne privilegije. Včasih se mi je zdelo, da sem bi! kar preveč obremenjen z opravili in nalogami zunaj dela. Bil sem republiški (ZZD) in občinski (DPZ) delegat, pa predsednik občinskega sveta sindikata in predsednik Društva kmetijskih inženirjev in tehnikov Ormož. Zdaj vodim občinsko SDP Ormož in sindikat v podjetju. Prekmurski »beroš« človek preteklosti a tudi na »parmi« med senom. Vsak si je po svoje uredil bunker s tančico skrivnosti brezbrižne ljubezni. V bistvu je šlo življenje dalje... Zato je svojevrstna zanimivost, kako hitro se je »beroška« populacija nenadzorovano množila in širila. Ko so odraščali, so se predvsem dečki selili na druge »ma-rofe«. Številčna »beroška« družina je sčasoma dozorevala in se v tem življenjskem boju morala oprijemati tudi drugih del. Za zgled naj navedem: pletli so košare za kmete in grofa, »kocne« in lične slam-njače za zmje, »keble«, koše in drugo. Pri tem delu niso bili pretirano hitri, a bili so točni in so ob očetu, ki je delal, pogostokrat vsi peli. Največ cerkvene pesmi, zvečer že ob »meči« (sveči) pa so prisegali na slavo Izvirnika. Ves čas je v njih tlelo upanje, da jim Bog pomore v zdravju in pomanjkanju. V bistvu jim nihče ni pomagal in zagotavljal socialno ali drugo varnost. Njihove eksistenčne stiske za preživetje so bile često vzrok za globlje družinske tragedije. Glad je povzročal celo nasilje. Vse skupaj se je stopnjevalo zaradi premnogih nezaželjenih otrok. Skoraj vsak »beroš« je moral prebroditi take življenjske stiske z agresivnostjo nad manj zahtevnimi iz okolice. Predvsem neustrezni bivalni prostori za samske so povzročali socialne težave, umazanost v hlevu, ki je bila zmeraj gojišče morilskih bakterij. Z zdajšnje perspektive so videti »beroši« v zgodbah, ki se ubadajo samo z revščino, preganjanjem in poniževanji, O njihovih Življenjskih postajah in razvoju tega zgodovinskega sloja ljudstva ni ničesar najti v kakem našem literarnem delu. Mogoče je lahko samo sklepati, da spričo velikega civilizacijskega in kulturnega razvoja po svetovnih vojnah spremlja vse ljudi drugo spoznanje - o bogastvu in modrosti življenja. Neizogibno je zato ljudsko izročilo. Bliža se čas, ko bodo izginili poslednji, ki vedo povedati še kako narodopisno zanimivost za zgodovinske zapise. Sleherni kajpak podaja svoje spomine drugače, zato so izjave v kolesnici tega življenja včasih v diametralnem nasprotju. V naši okolici smo še obogateni s krajšimi komentarji o času, ko še ni bilo poseganja v naravo in uničevanja njivske kulture. Gotovo tudi to povezuje trdo in težko Življenje, ko so v trnju revš- od 1975. leta sem predsednik Društva invalidov Ormož. Poleg tega še najdem čas za delo v vaškem svetu v Grabah. Za kaj se bom zavzemal? Prav gotovo za reševanje kmetijske problematike in socialnih vprašanj, ki jih v Prlekiji resnično ne manjka. V vseh štirih občinah (Ormož, Ljutomer, Gornja Radgona, Lenart) z odnosom države do tistih, ki dobesedno skrbijo za slovenski kruh, nismo zadovoljni. V parlamentu, če bom izvoljen, bom trmasto spraševal ministre, ali vedo, kakšno življenje živijo ljudje v prleških bregačah in ali bi Evropa pohvalila njihovo skrb za njihov delovni in socialni položaj v državi Sloveniji. Ne bom zahteval razkošja. čine s svojo vztrajnostjo postali nepremagljivi - za milostno, a dragoceno življenje. Tudi danes ni obdelovalcem zemlje (kmetovalcem) kmet laskavi vzdevek, kljub sodobni mehanizaciji in stari tiktakajoči uri, ki v nočnih urah ob televiziji ne odmerja več stokanja ali bolečin starih noči. Zato ljudje te vrste ne segajo radi po preteklosti in ne poudarjajo zgodovinske vrednosti bistvenih' vprašanj. Dognana resnica tako težko najde oporo v naslonitvi na oprijemljive meje. Madame grofici so za miloščino poljubljali še..., a roke za pisatelja niso najpomembnejše, da ne bi dokončal svojega koncepta za čas resničnosti. Z ironijo pa danes ugotavljamo, da je bilo vse to izpovedovanje in vse te blodnje intelekta potrebne za napredek in boljšo stvarnost. Človeško srce se nikoli ne more umiriti in človek s stavkami še danes išče lažje delo in zadovoljstvo brez bolečin. Hoče rušiti vse staro - a se ne more izogniti dolžnostim, ki jih zahteva njegov jaz. Ah smo res vsi obremenjeni z dediščino tisočletne kulture in civilizacije? Tudi strokovno organiziran »njet« je dokazana utopija. Rojevajo se novi zavedni nosilci zgodovinskih poslanstev, da bodo zopet mojstrsko uredili podobo sveta, »Berošev« ni več • imajo pa naj cenejšo vstopnico v roki tisti drugi s črno barvo. V samoti z odprtimi očmi ne opuščajo okorele forme in običajev! Če pogledamo na položaj »be-roša«, je jasno, da se za njegov kulturni razvoj nihče ni posebej zavzemal. Za vladajoči družbeni sloj so bili to nepomembna etnična skupina, ki ni imela v bistvu nobenih povezav z ljudskim gibanjem po svetu. »Beroši« so bili tisti družbeni sloj, ki jih nihče ni podpiral, . razen »gazde« - upravnika posestva, ki je prisegel zvestobo grofu. To je v glavnem razmerje med nesvobodnimi podložniki in fevdalno gospodo. Družbena ureditev je bila vidno zapisana v urbarjih, in to za vsak stanovski razred in za vsako upravno pokrajino posebej. Svojevrsten je bil tudi zaokrožen »berošev« bivalni prostor. V druž-beno-kritični oceni nasledniki pravijo, da je bila streha nad glavo v najboljšem pomenu besede dodeljena samo tistim, ki so dajali videz dobrega delavca, človeka dejanj in prepričljivega vojaka - borca za grofa! To so bili veseli, silni, pobožni in ampak tolikokrat poudarjeni policentrični razvoj, pravico do soupravljanja, do spodobnega zdravstvenega varstva, do vsem dostopnega šolanja, skratka do socialne varnosti našega delavca, kmeta in upokojenca. Otroke imam, jim bom povedal. Ali tudi njih čaka po končanem šolanju cesta ali podjetje, kjer je spoštovanje kolektivne pogodbe odloženo zaradi višjih državnih interesov? Še posebej bom vztrajal, da bodo možnosti za delo tudi pri nas, da ne bomo neko postrani gledano, večno demografsko ogroženo področje. Kaj nam pomaga, ko vsi pravijo, da so naši kraji tako lepi, ko pa se oblastniki k nam raje pripeljejo po zraku, kot pa tvegajo, da bi se jim polomil avtomobil zaradi luknjastih poti, ki jim mi pravimo ceste. Del denaija bom zahteval od dragega državnega aparata, saj moramo doseči zmanjšanje izdatkov za obrambo, policijo in zunanjo politiko. Vsekakor pa želim doseči, da se bodo republiški poslanci uskladili z ravnijo življenja drugih slojev ljudi. Tudi za nižje davke bom glasoval. To so moja hotenja in s pomočjo volivk in volivcev jih upam tudi uresničiti. pogumni ljudje. Z izjemno naravno prefinjenostjo so se zavoljo teh lastnosti izognili hlevskemu smradu. Proučevanje tistega časa dožene, da so bile hišice stilno po vsej Madžarski skoraj enake. Za boljše razumevanje sem zapisal pripoved duhovno Čilega starca. Po spominu je bila to dolga hiša, sestavljena iz desetih in več stanovanj, ki so bila med sabo ločena. Osnovno sobo, »čarno« kuhinjo, »preklit« in neki pokrit prostor za razvijanje domiselnosti. Praktični pomen pa je imel »trnac«, kjer so bile ob nedeljah priložnosti za klepet. Težko jd osvetliti tisti čas in njihov bivalni prostor. Tudi dogajanja, ki so se nizala okrog njih, ni mogoče izluščiti iz ustnega izročila. Škoda, da prvotne podobe nikjer ne najdemo natančneje zapisane. Miško Kranjec v svojih romanih zajema mnogo zgodovinskih resnic o revščini, a manj zdravega značaja teh ijudi, ki so vendarle pustili za sabo nekaj pozitivnega za nasledstvo. V mojem opisovanju s kritičnim očesom opazujem samo »beroške« razmere, a bi lahko vključil tudi kako romantično pripoved o hrepenenjih takratnih deklet, ki so imela prav tako nedosegljive želje kot sedanje našminkane gospodične v času potrošniške sreče. Danes človek kot individualno in 12 V prezbiteriju nekdanje cerkve sv. Trojice v Velemčru je v spodnjem delu severne stranice naslikan angel Gabriel, ki skupaj z Marijo. upodobljeno na nasproti steni v pritličnem pasu, tvori kompozicijo Oznanjenja. Podoba angela Gabriela je ena imenitnejših v ansamblu velemerskih slikarij. O identiteti angela govori tudi napis na njegovi levi: Angef(iu) Gabriel. Nad podobo angela je v podloč-nem polju te stene upodobljen simbol evangelista Marka. Lev je na sivem stiliziranem skalovju. Pod šapami živali je trak z napisom Ev. Marcus Okoli zunanjega okenskega okvira vzhodne stene prezbi-terna je na obeh straneh napis, v ši-lastem končnem delu likovna uresničitev Veroni k enega prta. Poteze Kristusovega obraza na njem so mehko modelirane v rdeče-rjavih tonih, blago prta pa se podaja dani slikovni ploskvi. Notranje okensko ostenje je poslikano s stiliziranim ornamentom vitice, ki jo v sredini izpolnjujejo rdeči cvetovi (t i. pasi-jonka). V spodnjem delu je po en »trikrožnični disk« 1 in dvoje hrastovih listov. V spodnjem pasu stene južne poševnice je motiv klečeče Marije. Ta skupaj z angelom Gabrielom na drugi strani udejanja prizor Oznanjenja. Marijin lik je slikar postavil med bralni pult na levi in baldahin-ski sedež na desni. Oba »kosa« pohištva sta naslikana v poskusu prostorske postavitve. Prednja in stranski stranici sedeža sta odprti, oblikovani perspektivično. Celo baldahina krasi vrsta slikanih kon-zolic. naslonjalo pa je poslikano s štirilistnim ornamentom na drobno šrafirani podlagi. Bralni pult je s prednjo stranico usmerjen v prostor, na njem je odprta knjiga z napisom Mag / nificat / anima ! mea. Do l mio n um ! et ex. Okrogel. barvno lepo modeliran obraz obdajajo dolgi skodrani lasje, za katerim je vtisnjen svetniški nimb. Nad pobodo Marije iz Oznanjenja je orel - simbol evangelista Janeza, o njem pa govori tudi vzvi hran napisni trak S(ancrus) !oh(a)n(n)fs In p(r)i(n)cipio. V spodnjem delu južne stene je družbeno angažirano bitje težko razume »berošov® življenje od rojstva do smrti. Zato sem se oprijel opisa z neko čustveno prodornostjo z neštetimi odtenki za zrelostno težo. Zanimivo je tudi njihovo gledanje na razne bolezni. Iz nabranih zelišč so pripravljali maže, mešane z ježevo maščobo, pili čaje za odpornost in običajno brez mazačev ozdraveli. Pod drobnogledom Še danes ostaja v vasi miselnost, da dajo bezgovi rdeči sadeži, namočeni v vodi, gost sirup, ki premaga vse bridkosti revnega življenja. Skratka - z odprtimi očmi in ušesi moraš prisluškovati pokrajini. Nedvomno je to čas za raziskavo običajev. Kupšinski »neroši« na »marofu« grofa Szaparyja so se s privolitvijo gospoda zavzemali za osamosvojitev tudi v prehrani. Delovodja je odmeril prostor ob vaškem jarku za ureditev ribogojnice. V začetku osemnajstega stoletja je že bil reguliran obsežen prostor za ribnik. Utrdili so ga s piloti, ob obrežju pa z vrbovim vejevjem, med katerim se krapi in druge ribe radi skrivajo, Z razumevanjem »gazde« so imeli kaj kmalu dobre ribe. Še nemočni drugi vaščani so se čudili, kako pametno so s poglobitvijo jarka »be-roši« z ribami rešili svoj nezavidljivi položaj. Se grofu je to lovljenje rib ugajalo in je to s človekoljubnim pogledom ceni). Najbrž ni najti dokumentov, kjer bi pisalo, da se kdo zavzema za »beroška« stališča. Dolga leta so minila, da so šola, znanost, kmetijstvo in gospodarnost prodrli v ekonomsko politiko grofij in delavske odnose. In ker so v areni Življenja tudi simbolična srečanja z drugotnimi potrebami, je ta kupšinski »marof-ski gazda« znal spretno uprizoriti Jlahannes Ml h A kO1** Velemer, svetnica z modelom cerkve v rokah in angel Gabriel12 nja, Janez A k vi la 1377 manjše okroglo okno, na levi od njega pa je le delno ohranjen lik sv Apolonije (običajno upodobljena s kleščami kot atributom njenega mučeništva. saj so ji s kleščami pulili zobe - zato zavetnica zobarjev oz. zaSitnica pri zobobolu). Podobo sv. Apolonije je še v prejšnjem stoletju spremljal napis.2 V ikonografskem, pomenskem pogledu je Wehiijeva lik Apolonije povezala z donatorjem, domnevno banom Nikolajem Szčchyjem, upodobljenim v stilizirani podobi »duše« na kupi tehtnice angela Mihaela,’ Pod okroglim oknom so na sivi podlagi naslikani liturgični predmeti. Na misalu (mašni knjigi) je kelih s pateno, v ozadju je piksida in desno lepo oblikovana vrčka za vodo in vino. Ta evharistični motiv S veže na stenski tabernakelj na nasprotni steni, v globjem ikonografskem pomenu pa motiv osmi-šlja redukcijo tipa »Communio Apostolorum«. kar je običajnejša simbol no-likovna rešitev v vzhodni cerkvi. 4 Najbližji primer, kar naposled ni nezanimivo, srečamo v stolnici v Spilimbcrgu, Prizori kažejo na različne likovne, najbrž pa tudi na literarne predloge. Posamične motive spremljajo simboli napisni 'rakovi z latinskimi teksti in tudi same reši- tudi taka srečanja celo z lovci-To so bili v glavnem stanovski kokp-oficirji in plemiči iz političnega®'" Ijenja. Ponavadi so bili ti tnali F dje samo njihovi poganjati ter n0-silci prtljage iti jestvin s pijačo- Ugoden razvoj je zahteval tj* neki razvojni načrt za »birM®1 družinski sistem. Začeli so si jati nove skromne bivalne prosto^ m iz blata zbijali hišice Pokril’® jih s slamo (»ritonjami«). Za do^ počutje v njih sta bili poue“ samo ljubezen in preprosta kra^' V takih domovih se niso več tili ponižane in prav to jih je drd’ vzdržljive, žilave in navezana" »marof« Nadvse zanimiva j« priklenjenost na delo z o** (meso, volna, mleko), ker so saK*' te dajale potrebna oblačila. - Taki mali drobci iz i« s starejšimi sovaščani našega kw niso strokovnoraziskovalnega T mena, a so vseeno analiza ne” preživelega časa. Zapis spom1^ lahko koristi mlajši generaciji-' bo laže razumela »beroško« do . zgodovinsko povezovanje s in vero. Najbrž je zanje skrivnostna moč duha j Današnji nehvaležni časi r^? ideologov in političnih pridig11"^ imajo že moderne ustanov*^ obrambne listine ter nesporh0 orožje H Če obstaja vrednota za Pj\ klost, ne vem. ker je pot v pfl" nost samo demokratsko S*T skrbnost, vrednota dela in 2,1 J spoštovanje sočloveka in nOtr svetost, ki naj pritajeno ožar1 živo okrog nas. V vseh ljudskih navadah meljne vrednote največje W j človeka, ki v gibih, skritih tn' motivih, pesmih ali v obdelo zemlje z veseljem kažejo polv 1 nje resnice. J r i 5 1 1 k k h T. (Dalje prih^ OINI ■- * JANEZ BAL^ t d h k n h d ■ 'S^ tve kažejo na širok vplivn1 ki sega vse do Italije oz- ( Itm italijanske slikarske ,r, Tgt« je dodobra zaznamoval v pa’ Bondone. 1266/67-1?^ kraje pa so njegovi zgled' r .ji* zašli prek različnih po11.^ prek italijanskih [, $1^, jev, koroških m »t®!6 ,, skih delavnic, a tud' ' umetnostnih centrov. Kr »»’ zbrali odlični mojstri, d-' stili »velikim« potreb8 । Karla IV Luksemburžan .^pji (Nadaljevanje p' . I S 1 4 Si 1 Enak motiv diska sr*1 podobi sv Krištofa stem marijanske cerkve, p (udi v obrobah dekoracij* i čim Diski imajo v bizanti^( fiji mnogo globlji pomen „ti len C Schwartz. The A Possiblc Connecuon I*- <1 e val Balkan Frescoes a ^1. Icons Zograf. 8. Beogf3 |/ ■ Franz Florian Wandgemalde des XII hunderis in der Eisenbur^ haft. Mit leilungcn ^cr V Conimision zur Erforscim 5^. ’ mul der Baudenkinale i 1X?4.2O4 ’ Tunde Weh1i Ikonog1^ / merkungen zu den Wer*’ A(). hannes Aquihi Johann* j^tiint de; drugače je bilo na bodon-"" območju, kajti že omenje-jP Do? leta so ustanovili samo-l!30 cerkveno občino. Prvo ■ ' J službo so imeli 29 julija ; 'eta na skednju Miloša Vlaja. k K tudi datum ustanovitve, izvo-j”' Prvega duhovnika Štefana 'n datum začetka vodenja knjig: krstne, poročne in (U *e. Leta 1711 so zgradili prvo lo, tv> ki pa je bila bolj podobna To je bila začasna rešitev. 50 pozneje sezidali pravo cerk-Jj 'Poslopje, ki so ga blagoslovili Tovembra 1800. leta. Ta verski ktso uporabljali skoraj 100 let, lili"”0-a pri la 1899. leta) so polo-k kamen za novo cerkev. ikjj^embra istega leta pa jo je 4: tl tedanji prekdonavski Gyuratz. Načrte za K izdelal arhitekt Daniel (i w,a iz Budimpešte. Ta cerkev, ij/J )o seveda vsa leta vzorno k DrLUl' st°0 5e ^anes v tlorisu ' na srednjeveškim baziliki) fSlavoa »ladja« in dve stran 1 v?1 'ma obokast opečni strop ^ kupolami, ki so na osmih (j . ■ Kor ni le ob orglah, kot je ^'^viloma drugod, temveč po tTkevi nad stranskimi »la-križnica nad oltarjem je >n ima streho. Oltarje prav c7"' vdelal ga je (nekdanji) \ l Kuras iz Radgone. bL s a slika je delo neznanega (tac predstavlja pa Jezusa na ^istr^011 so mehanske 9-r" kupili pa so jih šele Pred dvema letoma so |i^O‘ili. povečali in deloma lU pivniki in kantoiji M cerkve, pa naj jc te ah ^^rskt^kupnostin^Tionmio JMe za ^0»000 tolaijev * 2$0,) Flisar iz Murske Sobote sc ^In. novembra peljal po regi cesti skozi Apače. Zaradi ri. , osl1 in domnevne vinjeni er neprimerne hitrosti ni S ^Peljati ovinka in se je z av-a etel v prometni znak 'H. *’ ki je stal v križišču z lo-I Itaju'1 Pri>tl Lcšanam Od tam S t0 °dbiio v osebni avto Mar , ’vz.a‘1 'z Lešan, zato je škoda ocenili so, da je je za M . tolarjev V nesreči se je A j^’kodoval sopotnik v Fraso-'ti. pr u Florijan Grobelnik iz Le-^Peljal) so ga v bolnišnico. cerkvi ob letošnji 200-kjtuici Slovesnost v bodonski evangeličanski cerkvene občine. predstavljati brez zvonov. Prvi zvon so kupili kmalu po dozidavi sedanje cerkve (1807. leta), a je bil slabe kakovosti in je obmolknil. Leta 1811 so kupili dva nova, naslednji (tretji) zvon pa so kupili 1869. leta Med prvo svetovno vojno so morah tudi bodonski zvonovi s svojega mesta, kajti šli so v jeklarske peči, kjer so jih pretopili v topovske granate. Leta 1923 so končno zbrali denar in kupili dva nova zvonova, od katerih je eden težek 810 kilogramov, drugi pa 400. Še vedno vabita k božji službi. Prvi duhovnik v evangeličanski cerkveni občim je bil že omenjeni Štefan Smodiš, ki je deloval v letih 1792-1799. nato pa so bodonsko gmajno (domače ime za cerkveno občino) upravljali Matija Godina (1799-1821), Jožef Gcrgar Štefan Sinic (1821-1828), Lajoš Sinic Karol Šiftar (1828-1862), (1862-1895). (1895-1959). od leta 1960 pa je duhovnik v evangeličanski cerkveni občini gospod Ludvik Jošar Ves ta Čas (200 let) je imela ta verska občina tudi kantorje. Omenimo jih po imenu: Matija Godina, Jožef Bc-jek Štefan Obal. Mihael Rhen. Mihael Berke, Jurij Žiško. Janos Flisar. Kalman Vukan Ti niso le igrali na orgle, ampak so tudi poučevali v cerkveni evangeličanski šoli. Njihovi nasledniki: Karol Banko (1946-1970), Aleksander Vlaj (1971-1976) in Milan Marič (od 1976. leta, torej Še danes) pa so skrbeh v letih, ki smo jih dali v oklepaj, »le« za glasbo, kajti od 1929 leta verska občina Bodonci dobili leta 1856 kapelico oziroma molilnico, dvanajst let pozneje pa enorazredno šolo. Na Gornjih Slavečih so zgradili enorazredno šolo 1874. leta. V Bodoncih pa so sezidali šolsko poslopje 1822. leta, čeprav je delovala evangeličanska Šola vse od ustanovitve cerkvene občine, torej od že omenjenega leta 1792. Okrepčilo v gmajnski gostilni V evangeličanskih krajih ni toliko verskih objektov kot na območju, kjer prevladujejo ali pa so »čisti« rimokatoličant. denimo na »Markovskem«. Eden od vzrokov za to je tudi manj gosta naseljenost prebivalstva, To pa nc pomeni, da takih objektov ne gradijo tudi na Goričkem. Na območju bodenske cerkvene evangeličanske občine so 1971. leta blagoslovili nov zvonik v Motovilcih, leta 1988 pa so obnovili kapelico v Poznanovcih. Uporabljajo jo kot bogoslužni prostor, v njem pa se zbirajo k molitvi enkrat mesečno Duhovno (in tudi krajevno) središče določenega območja Goričkega so torej še naprej Bodonci. Zanimivo je, da je imela verska občina vse do 1964. leta svojo gostilno. Na novo so jo zgradili 1904. leta Imenovala se je gmajniška gostilna. Ni je sicer upravljala verska občina, ampak jo je dala v najem, torej je prejela določeno najemnino. Gmajnska gostilna je bila velikega pomena. Bila je tudi versko zatočišče. Dolgo časa je veljalo pravilo, da ljudje, ki so pristopali h Gospodovi večerji (obhajilu), niso smeli ničesar po-užiti od polnoči naprej. Gospodova večerja je bila ponavadi ob 10 uri. kar pomeni, da so bili do te ure tešči. Po verskem obredu (okrog 11. ure) so bili že lačni, zato je dobro delo okrepčilo v gmanjski gostilni. Če ne bi stopili tja, ampak šli (ponavadi peš) na pot proti domu (nekateri 10 in več kilometrov), bi lahko kdo omagal. Pa tudi sicer so se ljudje lahko po verskem obredu družili, zbliževali. Časi očitanja krivoverstva so mimo Gospod Ludvik Jošar je na slavnosti ob letošnji 200-let niči cerkvene občine med drugim dejal: »Bog je ustvaril svet, ljudje smo ustvarili meje. Oboje je res. Res pa je tudi, da je nam ljudem dana možnost, da meje odpremo, da smo si sosedje. Tako nas meje dejansko več ne ločijo, še parsebej ne tistih, ki smo si po veri bratje in sestre « S temi besedami je mislil predvsem na goste - predstavnike evangeličanov iz sosednje Madžarske in Avstrije. V duhu ekumenizma (približevanje različnih veroizpovedi) pa je tudi povedal: »Jezus je nastavil Cerkev - ljudje smo ustvarili Cerkve. Verjetno je moralo biti tako, kajti človeški duh pač ni zaprt v prostor, ampak svobodno deluje. Zato reformacija, ki je prinesla ločitev v evropsko krščanstvo, m bila nesreča, temveč nuja. Nesreča je (bila) le, da so se ljudje v različnih Cerkvah včasih sovražili: imeli drug drugega za krivoverca. Ti časi so minili, zato me veseli, da med nami pozdravljam (rimokatoliškega) duhovnika Stefana Kuharja od Grada...« Zapis iz bodonske cerkvene občine bi imel veliko pomanjkljivost, če ne bi omenili dveh njenih (in naših) velikih mož: Štefana Kuzmiča, ki je živel v letih 1723-1779, rodil pa se je v Strukovcih. Med drugim je zaslužen za prevod Nove zaveze Sv. pisma v prekmurščino, m Lajoša Vrečiča, doma iz Skako-vec, ki je živel v letih 1900-1945. Bil je umetnik - akademski slikar. Zapisal ŠTEFAN SOBOČAN Spopad Gringosov in Powersov O tekmi med SCT Olimpijo in Muro si lahko preberete poročilo na Športni strani. Na tem mestu pa prinašamo vest o kršitvi javnega reda in miru. Policisti so dogodek takole opisali: Po končani nogometni tekmi je prišlo do kršitve javnega reda in miru. Potem ko so razgrete nasilne navijače iz Ljubljane (Green Powers) - kakih 50 se jih je pripeljalo - policisti spremljali v avtobus in je ta krenil s stadiona, se je zaradi prometnega zastoja ustavil po 500 metrih vožnje. Spremljalo ga je 15 policistov v dveh intervencijskih vozilih. Ko je avtobus ustavil, je iz njega poskakalo nekaj green powersov, ki so začeli izzivati mimoidoče. Med njimi so bili tudi black gringosi (navijači Mure), ki so zaradi provokacij in žaljivk oblikovali skupino, ki je v enaki meri vračala verbalne (besedne) žaljivke. V tistem trenutku so začeli navijači SCT Olimpije iz avtobusa metati kamenje, ki so ga pred tem pobrali na stadionu. V izgred je poseglo intervencijsko policijsko spremstvo in naredilo med skupinama navijačev kordon z namenom, da bi Olimpijine navijače spravili v avtobus, saj je bila nevarnost, da bi obmetavanje s kamenjem preraslo v hujšo kršitev in medsebojno obračunavanje. Zaradi neupoštevanja ukaza in fizičnega napada na policiste so bili med intervencijo uporabljeni fizična sila, gumijevka in plinski razpršilec, s čemer je policistom navijače uspelo spraviti v avtobus.« K temu, naj dodamo, da so jo skupili tudi policisti, kajti trije so med prerivanjem dobili podplutbe na rokah, poškodovana so vetrobranska stekla na intervencijskih vozilih in tudi avtobusu, s katerim so se končno odpeljali proti domu Olimpijini green povversi. Rezultat tekme nogometašev je | 1:1, rezultat vročih pesti gringosov in powersov pa smo pravkar povzeli od policistov. Le-ti bodo sicer še pregledali | magnetoskopski posnetek izgreda, kajti ne le tekmo, ampak tudi »rokoborbo« je posnela ekipa soboškega tv-kanala 10, š s. Posnetek: PRIMOŽ ROŠKAR ^•"eča na ^acem dvorišču t/ p,lh ? t^ se , ■ zgodilo že ve-A^il, ’ 1(0 Je domač traktor ' domačem dvorišču katc- tj4 družinskih članov. Posle ™*c, de različne, tudi smrtne oi)"' pa nesreča v Rado-a domačiji številka 36. ki j? Jk., "-'Ik 26. novembra oh 18 tragična čeprav jc huda Pjk T otroka, ki ga neprevidni 't ik °Paz'P ko jc vzvratno pv, ,Or. je namreč »le« zadel. v mariborski bolnišnici. Usodna vožnja po levi V torek. 24. novembra, oB2L30 sc je zgodila prometna nesreča na magistralni cesti, ki pelje od mednarodnega mejnega prehoda Pcti-šovci proti Dolnjemu Lakošu. Po tej cesti se je peljal s kolesom z motorjem Franjo Vugrinec iz Sitnic pri Murskem Središču. Med vožnjo je nenadoma zavil na levo polovico ceste, kjer jc trčil z osebnim avtom, s katerim se je v tistem hipu pripeljal iz nasprotne smeri m pravilno po svojem voznem pasu Daniel Tkalec iz Lendave. Kolesar se je hudo poškodoval m so ga z rešilnim avtom odpeljali v bolnišnico v Mursko Soboto. Trčil v kovinski zaboj Vzroka za prometno nesrečo, ki se je pripetila 27, novembra ob 22.15, naj bi bila: domnevna vožnja po nasprotnem voznem pasu in vinjenost voznika kolesa z motorjem Slavka Ljeskovarja iz Ljutomera Ta seje peljal iz Stročje vasi proti Ljutomeru Tu mu je pripeljal nasproti pravilno po svojem voznem pasu tovorni avto, ki ga je vozil Isem Nedžmedin iz Prešcva v Srbiji. Ljcskovar je nenadoma zavil na levo in trčil v kovinski zaboj, ki jc bil na tovornjaku, padci in se hudo poškodoval. Smrtna nesreča v Beltincih V petek, 27. novembra, ob 22,15 se je v Beltincih smrtno ponesrečil 2I-letni Dušan Šebjan iz Ižakovec. Ugotovili so, da se je peljal z mopedom iz središča Beltinec po Ribi ški ulici proti domu v Ižakovce. Zaradi vožnje preblizu roba ceste je zapeljal na desno bankino in zadel ob betonski prepust, padel ter se tako hudo poškodoval, da je na Kraju nesreče umrl. Vlomilci so med nami Med 17. in 24, novembrom je nekdo izrabil odsotnost Rada K. iz Pinc pri Lendavi in prišel v notranjost hiše, čeprav jo je lastnik pred odhodom z doma zaklenil. Dom nevajo, da je imel nepridipiav »originalni« kjuč ali pa jc bil specialist za ključavnice. Pobral je različne vrste denarja, zato znaša škoda 70.000 tolarjev. Za storilcem seveda poizvedujejo. V noči s 25. na 26. november je nekdo vlomil v skladiščni prostor prodajalne Narcisa v Veržeju, kjer hranijo razne artikle občinskih blagovnih rezerv. Pogrešajo zlasti večje količine pralnega praška, si cer pa bodo naredili izredno inventuro. ki bo pokazala, kaj vse je izginilo v nočnih urah IM jesenskem delu v prvi občinski nogometni ligi Lendava osvojili naslov prvaka. Ta uspeh so dosegli po več letih prizadevanj in po drugem letu načrtnega dela madžarskega trenerja Imreja Nemeta V letošnji tek- movalni sezoni so potegnili nekatere talentirane nogometaše iz sosednjih klubov, ki so tudi odigrali pomembno vlogo pri osvajanju prvega mesta. Jesenski prvaki. nogometaši Dobrovnika, imajo točko prednosti pred Odranci, ki so jih edini premagali, v Renkovcih pa so igrali neodločeno, medtem ko so vsa druga srečanja dobiti. Za doseženi uspeh so v prvi vrsti zaslužni igralci, ki so prizadevno obiskovali treninge in igrali na tekmah. Poleg trenerja, ki je v moštvo znat vnesti motivacijo po uspehu, pa je svojo vlogo odigralo tudi vodstvo kluba na čelu s predsednikom Cvetkom Ga vri čem. V zadnjih letih so v Dobrovniku tudi obnovili nogometno igrišče in slačilnice ter tako ustvarili normalne razmere za delo. Pri nogometnem klubu Dobrovnik si želijo, da bi prvo mesto v prvi občinski nogometni ligi Lendava osvojili tudi ob koncu tekmovanja, kar bi jim omogočilo igranje kvalifikacij za vstop v tretjo slovensko nogometno ligo. Zato se za nadaljevanje prvenstva nameravajo dobro pripraviti. Računajo tudi na nekatere okrepitve, v prvo moštvo pa nameravajo vključiti tudi nekaj obetavnih mladincev, ki so jih vzgojili Sicer pa so imeli pri nogometnem klubu Dobrovnik v preteklih letih težave z mladinskim moštvom, saj Število učencev v osnovni Šoli upada, v okoliških vaseh pa so tudi nogometni klubi, ki imajo mladinska mo- Nogometaši Dobrovnika - jesenski prvaki v prvi ONI Lendava. Stojijo od leve: Nemet (trener), Šoš, Gunter. Hepe. š. Bukovec, Šijanec, L. Kovač; čepijo: Car, A. Kovač, Žaiig, J. Bukovec, L. Varga, Somi in Gavrič; manjkajo: Bogdan, Meseiič, T. Varga in Horvat. Foto: F. Bobovec Strelstvo_____________ Prva zmaga Tišine V tretjem kolu prvenstva v prvi slovenski strelski ligi je ekipa SD Kolomane Flisarja s Tišine premagala Kranj s 1656:1644 krogov m zabeležila prvo zmago. Posamezno: Pertoci 561, Bukovec 552 in Flegar 543 krogov. Uspešni pomurski strelci V tretjem kolu tekmovanja v drugi slovenski strelski ligi so bile pomurske ekipe zelo uspešne Rezultati - SD Jova Jurkoviča : Kovinar Štore 1608:1563 (G, Kocbek 543 A. Kocbek 534 m Stergar 531)- SD ŠK Turnišče : SD 1. poh. bataljon Ruše 1658:1534 (Markoja 580, Draškovič 539, Maučec J39), Imjjol : SD Ljutomer 14% ttO5 (D. Špindler 542, Robnik 545. Mi-hohč 519): FLV Hotinja vas : Elrad Gornja Radgona 1605:1605 (Sve-tec 551, Slanič 529. Horvat 525). Turnišče peto V Hotinji vasi je bilo mednarodno mladinsko tekmovanje v streljanju z zračno puško za Vukov memorial. Med 13 ekipami so sodelovali tudi mladi strelci iz SD Štefana Kovača Turnišče in zasedli peto mesto. Med posamezniki je bil Markoja s 565 krogi deseti. Na tekmovanju so sodelovali strelci iz Češke, Madžarske in Slovenije. Judo -________________ Rančigaj zmagal V Leobnu v Avstriji je bilo mednarodno tekmovanje v judu za pokal Leobna Sodeiovalo je okrog 350 tekmovalcev iz 8 držav, med njimi so bili tudi tekmovalci iz Murske Sobote in dosegli lep uspeh. Najuspešnejši je bil Rančigaj, saj je v kat do 36 kg zasedel prvo mesto. Druga sta bd Čuk (55 kg) m D. Vehab (60kg), tretji pa Žilavec (36 kg), Hašaj (40 kg) m Lazar (30 kg) L. Cikajloje zasedel peto, Horvat in Bobič sedmo in Glažar osmo mesto. (tkj Kontrolno tekmovanje V Lendavi je bilo občinsko kontrolno tekmovanje v judu. Sodelovalo je 48 tekmovalcev iz Lendave, Turnišča in Velike Polane. Zmagovalci so bili: Kuraš 27 kg (Le); Kramar 30kg (VP), Babič 34kg (Le). Horvat 38 kg (Tur), B. Denša 42 kg. T. Denša 55 kg m Škahč nad 55 kg (vsi VP). (jk) štva. V boju za prvo mesto vidijo največjega tekmeca v moštvu Odranec, ne gre pa pozabiti tudi na Nedelico, ki je v zadnjih kolih igrala zelo dobro. Že v prvem spomladanskem kolu se bosta v Dobrovniku srečali moštvi Odranec in Dobrovnika, kar lahko razjasni že marsikaj. Seveda pa je potrebno za osvojitev naslova prvaka dobro igrati ves čas tekmovanja, česar se pri NK Dobrovnik dobro zavedajo Fen Maučec Smučarski sejem Šolsko športno društvo Sloga na OŠ III. v Murski Soboti organizira sejem smučarske opreme. Sejem bo v soboto, 12. decembra 1992, od 9. do 14. ure v dvorani A tretje osnovne šole v Murski Soboti. Atletika____________ Dr. Horvat prvi V Portorožu je bil tradicionalni zdravstveni tek. Sodeloval je tudi dr. Alojz Horvat iz Beltinec in v svoji skupini zasedel prvo mesto. Dr Horvat se je doslej že uveljavil na več tekih po Sloveniji. Grabar drugi V Voitsbergu pri Gradcu v Avstriji je bil 8. ulični tek. Med 150 tekmovalci iz Madžarske. Hrvaške. Slovenije in Avstrije je sodeloval tudi Geza Grabar in v skupni uvrstitvi zasedel drugo mesto, v svoji kategoriji pa je bil prvi. Karate _...........-_ Baranja prvi Na Ravnah na Koroškem je bilo finalno mladinsko tekmovanje v karateju (kate in borbe). Sodelovalo je 30 tekmovalcev iz 5 klubov. Rezultati - ml. mladinci - kate: Von (MS) četrto mesto; ml. mladinke: BoČkaj (MS) drugo mesto; ml. mladinci - borbe: od 5. do 10. mesta: Vori, Kerčmar, Ivanov (vsi MS); st. mladinci: Baranja prvi (MS). Berke četrti (Beltinci); od 5. do 10. mesta: Temlin (MS), Gorjan in Vučko (oba Beltinci), (ds) Košarka __________ Enotnost prva V Murski Soboti je bil tradicionalni košarkarski turnir za memorial inž. Stanka Bloudka. Sodelovalo je pet ekip. Rezultati: SKŠ : SZS 47:12, Enotnost : G. Ljutomer 46:38. SKŠ : SSTŠ 37:24. SSTŠ : G. Ljutomer 16:25 in Enotnost : SKŠ 45:36. Vrstni red: L Enotnost (gimnazija MS), 2. SKŠ Rakičan. 3. Gimnazija Ljutomer, 4. SSTŠ MS in 5 SZŠ Rakičan. Sodila sta Šafarič in Juteršnik. (kg) Zmagala le Radgona V tekmovanju območne mladinske košarkarske lige je Radgona na Ptuju premagala domačo ekipo z 78:68. Najboljši strelci pri Radgoni: Karlo 32, Niderl 15 in Habjanič 15. Slivnica pa je v Murski Soboti premagala Pomurje z 99:69. Najboljši strelci pri Pomurju: Žu-nec 21. Donko 12 in Balažič 12. V prihodnjem kolu bo v Gornji Radgoni pomurska derbi tekma med Radgono in Pomurjem. muqe in Ljutomer skijesenskem kolu prvenstva v tretji slovenski ženski odbojkar-> k<)', Pomurje premagalo Celje s 3:0, Ljutomer pa Branik Rogozo IV Je Branik Rogoza IIJ premagal Cven s 3:0. Črna pa e PraV ,ako s J 0 Od pomurskih ekip je bila v jesenskem delu ^dte najboljša ekipa Pomurja iz Murske Sobote na tretjem mestu, n’ ko so ostale tri ekipe osvojile enako število točk. 2 1 't, soboto so v Murski Soboti odprli TENIŠKI CENTER MEŠIČ, tbij/'' Pomemben pokril športni objekt z dvema teniškima in enim ** s*)B8sh garderobami, športni del objekta ima tisoč kvadrat-i pripadajoče objekte z okrog 500 kvadratnimi metri pa naj bi MiL, v doglednem času. Na slovesni otvoritvi je govoril predsednik ■i, (* občinske skupščine Andrej Gerenčer, ki je objekt tudi predal b so 'n; 'Mlade telovadke soboškega kluba športnoritmične gimnastike I h. pr'Ptavile kulturni program. (FM) 9» » ‘ -* - * «4 NAPOVED _____________________ k? tortni napovedi št. 16 naši zvesti reševalci zopet niso imeli sreče, J^den m napovedal 8 pravilnih tipov. S tem za ^■“finimi napovedmi. Nadaljevali jih bomo zopet spomladi, ko sc o nogometno prvenstvo. Upamo, da boste naši zvesti . e p v Prihodnje. vtlna rešitev športne napovedi št. 16: N ----------------------- STRELCI I. SNL L SNTL Kovina ARCONT GR TAM POTROŠNIK MS Ilirija Novotehna Merkur Melamin 7 7 0 42:7 7 golov: Herceg (Nafta), 6 golov: Omerovič (Mura), Skaper (Potrošnik), gole: K. Cener (Mura), Jančar (Mura), gole: Hranilovič (Nafta), Sabjan (Nafta), Hartman (Potrošnik), 4 3 Belec (Mura), Zver (Potrošnik), gola: Prekazi (Potrošnik), Godina (Potrošnik), gol: Voroš (Potrošnik), Balantič (Nafta), Bubek (Nafta), Irgolič (Mura), Lebar (Mura), Gaševič (Potrošnik), Forjan (Potrošnik), Baša (Nafta), Utroša (Nafta). II. SNL golov: Rous (Gidos), golov: Lacko (Gidos), gole: Lebar (Gidos), gol: Markoja (Gidos), Dominka (Gidos), 9 5 3 Ternar (Gidos), N. Koveš (Gidos). III. SOL - moški BELTINCI Turbina RADENCI FUŽINAR II Viteda III Vuzenica POMURJE II Topolšica II CVEN Šempeter II 9 9 0 27:5 18 9 8 1 24:10 16 9 7 2 25:10 14 9 5 4 17:15 10 9 4 5 17:15 9 4 5 9 3 6 9 2 7 9 2 7 9 1 8 14:17 12:20 10:22 9:24 8:25 8 8 6 4 4 2 I. SRL Pivovarna N. Oprema Presad Kolinska Gorenje Rudar Ajdovščina Jadran Ribnica Drava POMURKA Dobova 8 7 15 14 13 13 12 12 11 16 16 14 8 14:20 8 23:32 8 13:21 9 13:25 12 10:31 9 8 8 8 8 8 7 7 7 6 4 3 0 14 7 6 1 37:12 12 7 5 2 36:13 10 7 43 31:18 7 3 4 14:35 7 2 5 17:32 7 1 6 14:35 7 0 7 5:44 8 5 2 1 8 5 12 B 4 2 2 1 0 186:129 8 4 1 84 1 8 3 1 8 3 1 8 3 1 3 3 4 4 4 Druga slovenska nogometna liga Najvišja zmaga Gidosa V zadnjem jesenskem kolu prvenstva v drugi slovenski nogometni ligi je Gidos v Turnišču premagal Dravograd s 5:1, kar je doslej naj višja zmaga, čeprav se je prvi polčas končal brez gola. Tokrat sta se kot strelca izkazala Rous, ki je dosegel tri, in Lacko z dvema goloma. Gidos je igral v naslednji postavi: Zver, Zadravec, Lebar (G. Koveš), Ropoša, Markoja L N. Koveš, Dominko, Rous, Pucko, Markoja II, Temar (Lacko). 8 6 4 2 0 15 165:149 12 163:143 11 160:148 10 8 3 0 5 8 10 7 8 0 17 174:161 155:147 158:156 168:169 154:172 152:180 147:179 145:194 9 9 7 7 7 6 2 1 Prva slovenska moška rokometna liga Dva tesna poraza Pomurke V sedmem kolu prvenstva v prvi slovenski moški rokometni ligi je Pomurka iz Bakovec gostovala v Slovenj Gradcu in izgubila tekmo z Novo opremo z 22:24. Bakovčani, ki so dobro igrali, so v zadnjih trenutkih igre izgubili tekmo, saj med drugim niso izkoristili sedmerca. Strelci za Pomurko: Kušter 7, Meolic 6, Buzeti 3, Okreša 2, Lovenjak 2, Škraban. Bedekovič po enega. V osmem kolu pa je Pomurka v Murski Soboti gostila ekijx> Andora Jadrana in izgubila z 22:23. Tako kot večino tekem so Bakovčani tudi to izgubili zaradi premalo zbrane igre in zapravljenih sedmercev. Strelci za Pomurko: Kušter 6, Buzeti 5, Meolic 5, Sečko 3, Škraban 3. V prihodnjem kolu gostuje Pomurka iz Bakovec pri Dravi na Ptuju. Druga slovenska moška rokometna liga II. SRL - moški Krško V. Nedelja KROG Hrastnik Zagorje RADGONA Celje Ormož Radeče POLET 8 7 0 1 8 5 2 1 8 5 0 3 8 4 13 8 3 2 3 8 4 0 4 8 3 0 5 8 3 0 5 183:148 186:154 170:162 186:168 187:185 154:172 188:191 156:167 0 3 0 5 155 175 8 0 1 7 155:187 II. SOL - moški LJUTOMER Topolšica Črnuče Olimpija II Izola Vileda II Salonit II Braslovče Mežica Mislinja Pionir II Celje 9 8 8 7 1 1 9 6 3 9 5 4 9 5 4 9 5 4 8 4 4 14 12 10 9 8 8 6 6 6 1 24:6 22:6 21:14 19'14 18:14 18:14 15:15 9 4 5 13:18 9 4 5 15:21 93 6 9 2 7 9 0 9 13:18 10:24 3:27 16 14 12 10 10 10 8 8 8 6 4 0 Zmagal le Krog V predzadnjem jesenskem kolu prvenstva v drugi slovenski moški rokometni ligi je od pomurskih ligašev zmagal le Krog. Rokometaši Kroga, so v Murski Soboti premagali Zaščito iz Zagorja s 30:23. Strelci za Krog: Šernek 6, A. Kolmanko 6, Meolic 5, Varga 4, Lukač 3, Kovačič 3, D. Kolmanko, Babič in Peterka po enega. Polet iz Murske Sobote je gostoval v Ormožu in tesno izgubil z 22:23. Strelci za Polet: Kreft 7, Murgelj 5, Kovačič 5, Čemela 3, Slatnar in Merica po enega. Radgona je gostovala v Veliki Nedelji in izgubila s 14:23. Strelci za Radgono: Žalodec 7, Merčnik, Husar in Javernik po 2. V zadnjem kolu igrajo: Polet: Hrastnik. Zagorje : Radgona in Radeče : Krog. Druga slovenska moška odbojkarska liga Gladka zmaga Ljutomera V devetem kolu prvenstva v drugi slovenski moški košarkarski ligi je Ljutomer doma premagal Braslovče s 3:0 (15:7, 15:7, 15:4). Ljutomerčani so z dobro igro brez večjih težav premagali mlado, a zelo bojevito ekipo Braslovč. Ljutomer: Drvarič. Rajnar, Krajcar, Savidč, Zidar. Grut, Oni-šak, Škrobar, Kaurin. Kavnik. V predzadnjem kolu gostuje Ljutomer v Izoli. Tretja slovenska moška odbojkarska liga Beltinci prvak V zadnjem jesenskem kolu prvenstva v tretji slovenski moški odbojkarski ligi so Beltinci v gosteh premagali drugo ekipo Topolšice s 3:0 in tako postali jesenski prvak brez poraza, čeprav so tekmovali kot novinec. Cven je premagal drugo ekipo Šempetra s 3:1, Radenci pa Viledo Ul s 3:" medtem ko je druga ekipa Pomurja izgubila z drugo ekipo Fužmarja z ? II. SKL-moški Tip III. SOL - ženske 17 16 15 15 14 1 0 9 9 0 27:6 9 8 1 25:8 9 7 2 23:8 9 5 4 19:14 9 8 1 767:666 9 7 2 733:646 9 6 3 686:605 9 6 3 869:715 9 5 4 730:754 9 4 5 687:729 13 9 3 6 720:782 12 9 3 6 711'771 12 9 2 7 713:796 11 9 1 8 665:820 10 V javila Naklo < Mura 4 Slovan 5' >a8«rje t ^lezničar 7 ?.l«klar S 9 Miljana lil *°per L ^klos Nafta Olimpija Potrošnik Publikum Izola Kompas H Studio D Gorica Maribor Dravograd Rezultat 3:1 1:1 6:2 1:0 3:1 0:1 2:0 3:0 2:1 5:1 Branik R. III Ruše POMURJE Topolšica II Črna LJUTOMER PUCONCI CVEN Celje Branik R. IV. 9 54 9 3 6 9 3 6 9 36 9 1 6 9 1 B 17:14 1519 13:19 11:21 5:24 4:24 18 16 14 10 10 6 6 6 2 2 Prebold Zagorje Slivnica pivovarna RADGONA Rudar Sl Gradec Bistrica Ruše Meja stran 18 vestnik, 3. decembra 199? iz naših krajev ■ Praznovanje KS Turnišče - V krajevno skupnost Turnišče spadajo še Renkovci. Nedelica in Gomilica. Letos, v nedeljo. 22. novembra, je bila prireditev v počastitev krajevnega praznika v Gomilici. Slavnostni govor je imel predsednik izvršnega sveta SO Lendava Alojz Jerebic. Domačin Jože Tkalec starejši pa je govoril o razvoju vasi, ki se ponaša z vsemi sodobnimi pridobitvami. Kulturni program so pripravili malčki iz vrtca, učenci osnovne šole, zapel pa je tudi ženski kvartet iz Turnišča. Jožetu Marošu iz Gomilice pa so podelili priznanje krajevne skupnosti. J. Z ■ Lepo darilo katedri - Pred nedavnim je Lendavo obiskala delegacija Madžarske socialistične stranke in se s predstavniki narodnostne skupnosti v Lendavi pogovarjala o življenju in delu madžarske narodnosti v Prekmurju, zlasti pa o povezavah z matičnim narodom. Ob tej priložnosti je delegacija izročila darilo (magnetoskop, kamero in več kaset), ki ga bo narodnostna skupnost namenila katedri za madžarski jezik na Pedagoški akademiji v Mariboru. Na pogovorih so izrazili skupno željo po Še tesnejšem sodelovanju, zlasti v kulturi, športu in gospodarstvu. JD ■ Najboljši gasilci so letos v Dolini - Gasilsko društvo v Dolini je bilo v preteklosti venomer med najboljšimi v lendavski občini Vedno so bili pri vrhu, letos pa so s svojim znanjem dokazali, da so najboljši. V svojih vrstah imajo tudi nekaj profesionalnih gasilcev, in nemara to sili tudi ostale člane društva, da so vedno na tekočem z najnovejšimi metodami gašenja požarov. Dolinsko gasilsko društvo je bilo ustanovljeno leta 1927 in sodi med starejša v občini, vendar pa je znano po tem, da so v svojih vrstah imeli med prvimi ženske. Tudi danes imajo žensko desetino. 1989 so kupili novo gasilsko brizgalno in nove uniforme. 1990 pa zgradili shrambo za gasilsko orodje, opremo in vozilo. Laskavi naslov najboljšega društva bodo skušali obdržati tudi v prihodnjem letu. JD ■ Kdaj v Kobilju mejni prehod - Lendavska občina je dala ministrstvu za zunanje zadeve pobudo za odprtje meddržavnega mejnega prehoda v Kobilju, žal pa se ta projekt doslej še ni uresničil. Mejni prehod je bil nekajkrat odprt za en dan. Obmejni vasi Kobilje in Nemesnep sta bili nekoč povezani s takratno državno cesto, ki pa je bila po drugi svetovni vojni opuščena, na meji pa so zgradili stražnico. Le-ta bo sedaj dobrodošla za novi bodoči meddržavni mejni prehod. Lendavska občina ima doslej že tri mejne prehode, mednarodna v Dolgi vasi in Petišovcih, in meddržavnega v Pincah. Kobiljski mejni prehod naj bi bil četrti, in to meddržavni. Kaj je vplivalo na to, da ta mejni prehod še ni na red? Menda so nekatere ovire na Madžarski strani, ki pa jih bodo v prihodnjem letu rešili Realno je torej pričakovati, da bo mejni prehod v Kobilju začel redno delati šele naslednje leto. JD ■ Miloševič namestnik načelnika - Dosedanji poveljnik pokrajinskega štaba teritorialne obrambe za vzhodno Štajersko polkovnik Vladimir Miloševič iz Murske Sobote je postal namestnik načelnika Republiškega Štaba TO generala Janeza Slaparja. Novi poveljnik Pokrajinskega štaba teritorialne obrambe za vzhodno Štajersko pa je postal dosedanji pomočnik poveljnika Alojz Steiner prav tako iz Murske Sobote. Svet na Krajžarju Kako žive pri Miklavžu, v Hermancih, Velikem Brebrovniku, Vuzmetincih, Zasavcih, Krčevini, na Vinskem Vrhu in Kajžaiju? Vprašanje smo zastavili predsedniku krajevne skupnosti Miklavž Mirku Trarnšaku. Brž je pojasnil, da se je življenje v teh krajih močno spremenilo in ni nič več podobno tistemu, kot smo ga videti pred leti na filmu Svet na Kajžaiju. Tudi sami smo se prepričali, da napredek ni zaobšel tega območja. »V omenjenih osmih vaseh živi v 450 gospodinjstvih 1400 prebivalcev. Napredek smo dosegli zato, ker smo imeli vsa leta krajevni samoprispevek. Tudi zdaj plačujemo, in sicer 2 odstotka od osebnega dohodka, kmetje pa plačujejo 6 odstotkov od katastrskega dohodka. Obveznost plačevanja se bo iztekla 31. marca 1994. leta, potem pa bomo pretehtali, kako naprej. Doslej smo zbirali denar za asfaltiranje ceste Pavlovci-Veliki Bre-brovni k-Vinski Vrh, ki je dolga 4 kilometre. Pri naložbi so sodelovala nekatera podjetja, pa tudi občani z neposrednimi prispevki. Drug daljši odsek je cesta Kajžar-Zasavci. Meri 3,5 kilometra. Za to cesto smo dobili nekaj denarja iz republiškega sklada za demografsko ogrožena območja. Z asfaltiranjem cest želimo seveda nadaljevati, saj smo jih V osnovni šoli v Ivanjkovcih pa se izobražuje 137 učencev. Pod okriljem šole Miklavž-Ivanj-kovci pa še spada šola 4-letka na Kogu, ki ima 43 učencev, tako da so vsi skupaj 403. Vasi krajevne skupnosti Miklavž pri Ormožu so raztresene po grapah in po pobočjih, tudi na nižinskem območju. Mnogi kraji so sredi vinogradniških območij. Posamezni kraji imajo določene zanimivosti. Tako so v zidanici Lovra Kuhariča v Hermancih ustanovili de- kiji. Kajžar je znan po že omenjenem filmu, ki je nastal P° romanu Miška Kranjca. * vedno pa je tam veliko star* vinskih kleti. Na Vinske"1 Vrhu raste seveda žlahtna trta, v Vuzmetincih je lovski vat«, vas pa ima za šaljivi gr »mlečno seme«. (Uganite, kaj je tol). Čez Zasavce je šla v za četku 1945. leta fronta, zato J' bilo mnogo hiš porušenih, a s jih pozneje seveda obnovilioZ' roma nanovo sezidali Iz Kr vine je doma Anton Trstenjak. Predsednik sveta krajevne skupnosti Miklavž pri Ormožu Mirko Tramšak, 4.000.000 tolarjev. Toliko denarja pa ne bo mogoče zbrati naenkrat ne s krajevnim samoprispevkom ne z morebitnimi neposrednimi prispevki. Prihodnje leto naj bi jo končali vsaj v grobem,« Sogovornik Mirko Tramšak, ki je - mimogrede povedano V vseh osmih vaseh krajevne skupnosti Miklavž so problem telefonije. Napeljali so kar 223 telefonskih kov. kar pomeni, daje telefon v povprečju pri vsaki drugi h’_ Posamezniki so prispevali 4.000 mark, v tolarski protivredu^ sti seveda, kar je veliko, kajti gmotne razmere ljudi so slabše. Digitalna telefonska centrala je sicer pri Mik 18* nanjo pa so vezane tudi vasi oziroma priključki iz skupnosti Kog. Omrežje je tako grajeno (enako centrala), se lahko priključijo še novi naročniki. cembra 1944. leta mestni odbor OF za Ljutomer. Iz tega kraja je doma Vatroslav Mohorič, narodni delavec in publicist, ki je veliko prispeval za prebujanje Slovencev v Prle- ki je živel v letih 1853—1917, pa je strokovni pisec. pr lec in avtor obsežne zgodo'a slovenskega gledališča in 1* spevkov o književnem 8 Prekmurcev. $ SOBOČ^ n t t k li d P ni ti i I* "sl d I l> d B i doslej modernizirali eno petino, oziroma od skupne dolžine krajevnih cest 50 kilometrov, »le« 10 kilometrov. Ta čas pa zbiramo ponudbe gradbenikov za gradnjo mrliške vežice pri Miklavžu. Tod imamo pokopališče za vse prej naštete vasi, zato pa je potrebna tudi ustrezna zgradba. Izbrali smo projekt ljutomerskega zasebnega projektivnega biroja Domus. Mrliška vežica bo enaka kot jo imajo na Razkrižju. Gradili jo bomo postopoma, saj je njena predračunska vrednost - ravnatelj tamkajšnje Osnovne šole Ivanjkovci-Miklavž (tako je uradno ime), se je razgovoril še o reševanju Šolskih problemov. Prejšnji mesec so proslavljali 100-letnico šole v tem kraju, kajti »prvo« šolsko poslopje so odprli 2. novembra 1892. leta. Leta 1969 so naredili k stari šoli prizidek z več učilnicami, lani pa so dogradili še veliko telovadnico. Razmere za učenje in krepitev telesa in duha (telovadba) so na miklavški šoli, ki jo obiskuje 223 učencev, skoraj idealni. Izšel je Atlas za popotnike Pred nedavnim so se na Petrolovih bencinskih črpalkah pojavile nove avtokarte Slovenije. Karta, ki nosi našlo Avtokarta za popotnike, bo Slovenijo še bolj pribli?3 potnikom. V njej je zaobsežen tudi Še kar dobršen Evrope. To. kar je novo in nedvomno koristno, pa je veli število informacij o krajih, kulturnih in naravnih znatne"1 tostih ter razna navodila in opozorila. Zemljevidi so t" izdelani na Dunaju in dopolnjeni doma, prav pa bodo prl avtomobilistom in kolesarjem. To je prvi slovenski avtomo bilski atlas, ki upošteva novo politično delitev na te koncu Evrope. 1 ODSEVI MLADOST_________________________________________ Naša šola včeraj, danes, jutri... Že četrto leto obiskujem Osnovno šolo Kapela. Naša šola ima 16 oddelkov, učilnic pa le štirinajst. Najslabše pogoje za učenje imata drugi in tretji razred. Paralelka drugega razreda ima pouk na odru ob telovadnici, druga pa v učilnici, kjer imamo učenci tudi kosilo. Tretji razred se seli skoraj vsako uro v drugo učilnico. Vsa leta me moti, ker imamo malico v razredih. Kruh nam učenci iz osmega razreda nosijo v košaricah, napitke v vedrih, skodelice pa na pladnjih. Vse to moramo reditelji pospraviti in odnesti v kuhinjo. Kuhinja je zelo majhna. Tudi v telovadnici je stiska in hrup, kadar imata športno vzgojo dva razreda. Knjižnico imamo nižji razredi v učilnicah. V garderobi ni prostora za vse učence. Kljub tem težavam mi je v šoli lepo. Imamo veliko krožkov. Učenci nastopamo na različnih prireditvah in tekmovanjih. Tudi učitelji niso slabi. Ko se pogovarjam s prijatelji ali gledam televizijo, ugotovim. da je veliko šol zelo prostornih in urejenih. Želim si, da bi tudi pri nas ime) vsak razred svojo učilnico. Uredili bi si jo po svojih idejah. Želim si veliko in svetlo jedilnico, kjer bi vsi kulturno uživali hrano. Za športno vzgojo potrebujemo še eno telovadnico, kjer si bomo bolj mirno razgibali naše telo. Potrebna bi bila večja knjižnica s čitalnico. Sodobna šola bi naj imela veliko knjig, računalnikov in druge opreme. V naši Šoli za to ni prostora. Meni, ki rada dolgo spim, bi bilo všeč, da bi se pouk začel kasneje. V šoli bi bilo pozimi prijetneje, če bi bila dovolj ogrevana. Moti me preveč spraševanja in pisnih nalog. Moje želje in želje sošolcev so velike. Upam, da se bo vsaj kakšna želja izpolnila. ANJA ANDREJČ, 4. b OŠ KAPELA Dežna kaplja na šipi Dogajalo se je v hladnem jesenskem dnevu V sobi je bilo prijetno toplo, zunaj pa je pihal mrzel jesenski veter. Po nebu so se podili temni oblaki. Začelo je grmeti in padal je mrzel dež. Opazovala sem deževne kaplje, ki so polzele po šipi Rahlo in nežno so se premikale. Bolj je deževalo, več se jih je nabralo na oknu. V poplesavanju so se združevale ena z drugo ter tvorile majhen potoček, ki se je proti koncu šipe vedno bolj večal. Čez nekaj časa je posijalo sonce. Deževne kaplje so se lesketale na oknu kot zvezde na nebu v vedri noči. Čim močnejše je postajalo sonce, vse bolj so se manjšale in počasi izginjale ena za drugo. jaSNA CVETKO. 4.b OŠ Miška Kranjca Velika Polana Ali veste? Na 10, vprašanje smo dobili okrog 100 odgovorov in... (Ostanite mirni!) nobeden ni pravilen. Že res, da so bili nazadnje v ZDA 3 predsedniški kandidati, ampak najprej jih je bilo čez 200. V Sloveniji jih je (v prvem krogu) 8 in če nobeden ne bo dobil nad 50 odstotkov glasov na volitvah 6. decembra, bosta potem samo še 2 predsedniška kandidata, in sicer tista, ki bosta dobila največji odstotek glasov. To je najenostavnejša razlaga. KUPON št. 12 Kaj se vam zdi, ali je misel Počasi smo hiteli naprej pravilna ali ne? Odgovore pošljite najkasneje do 10. | decembra na naš naslov s pripisom »Ali veste« in ne pozabite dodati tudi kupona!- Kaj praviš? Danes imam dosti dela. Nabiram lešnike in želode. Zdaj je jesen, kmalu bo zima. V svojo deblo si nosim za zimo lešnike in želode. Glej, lešnik! Dober dan. ježek’ Ali si že kaj našel za zimo? Ne najdem nobene kokoši. Jaz pa sem tako lačna. Samo listje je tu v gozdu Poiskala bom bližnjo kmetijo in ukradla kokoš! Maja Vučko. 2. C OŠ Beltinci Uuuh, glej, kako lepa hruška! Pozimi bo dobra. Nataknil si jo bom na hrbet in jo odnesel. Bliža se zima. Zato si jo bom prihranil za zimo. Dobil sem bratca Že dolgo sem vedel, da bomo dobili dojenčka. Zelo sem želel bratca, moji sestri pa Še eno sestrico. V soboto smo odpeljali mamo v porodnišnico. V zjutraj sem zvedel, da se^mi je uresničila želja. Dobu bratca! Popoldne smo Šli na obisk v porodnišnico. Takrat ga prvič videl. Čez nekaj dni je skupaj z mamo prišel don* Ime mu je Aljaž. TADEJ GOLOB 2- " OŠ Ljutomer Podstrešje Vsak človek ima prostor, kjer je najrajši. Tudi v ni jem življenju je takšen prostor, ki je poln spominov. -je podstrešje. Že ko sem bila majhna, sem se rada >gra ‘ tam. Zdaj pa sem največkrat tam, kadar se skrega-z mamo, kadar sem žalostna, jezna ali obupana. Nekega dne sva se sprli z mamo. To me je ganilo 0 solz. Stekla sem po stopnicah naravnost na podstre’)*" Opazovala sem ga, kot bi ga gledala prvič. Vse p°'"‘ igrač je ležalo naokrog. Sedla sem na stol, ki mi ga ‘ naredil oče. ko sem bila še zelo majhna. Pri stolu J-ležala stara odeja, na kateri sem se vedno igrala. Na "J r so bili zloženi medvedki in punčka, ki mi jo j® podarila mama. Vsa razcefrana je bila in na sebi je,n*., rdečo obleko. Gledala me je. kot bi mi hotela r $ »Zelo sem sama, igraj se z menoj!« Medvedki pa- ' nami tudi!« Po glavi se mi jc Širilo tisoč misli V neki stari šk* sem imela spravljene stare knjige in zvezke. Lego ko* pa so bile razmetane po odeji. Celo moj stari vožIC® ’ £ bil tu, v katerem sem rada vozila punčke. To, kar videla, ni bilo samo kup starih igrač, to je bilo n«^ otroštvo. Ta prostor bo ostal moj celo življenje-nekaj časa je prišla gor tudi mama. Pogovarjali sv ’ o starih časih, ko sem bila še zelo majhna. PodstresJ^ moje otroštvo, moj svet, katerega mi nihče ne m' vzeti. TINA KOROŠA. 7. b OS Bo^L- O sebi t Ime mi je Sabina. Stara sem 12 let m obiskujem Osnovne šole Frančka Pintariča Negova. Imam stare) y r.i-m mlajšega brata, ki obiskuje 1. razred osnovne zredu nas je 26 učencev, od tega 13 deklic m pr^ jgr^^11 dečkov. Med predmeti imam najraje telovadbo. odbojko in košarko. Zelo si želim, da bi dobili nov * pouk biologije ter boljšo televizijo. Obiskujem tečaj, ki ga imamo vsak torek. Ko pridem domov d pr' najprej naredim domačo nalogo, zatem pomagam raznih delih, kot je pomivanje posode. in nanosi^ V prostem času najraje gledam televizijo in poslušan’ imam tudi veliko prijateljic, še največ pa se družim b ■ SABINA KLEMEN^^ vestnik, 3. decembra 1992 stran 19 iz naših krajev Dileme soboških mestnih krajevnih skupnosti Kaj bo možno uresničiti Denar za ceste tudi v letu 1993? prihodnje leto? Izhodišča za dokončno oblikovanje programa krajevnih skup-^ti mesta Murska Sobota so dokaj obsežna, zato računajo na ortizacijo komunalnih naprav, to je vodovoda in kanaliza-^*s,nc KS *n podjetje Komunala pa bi se morali čimprej tudi o uvedbi odloka o parkiranju, o nadzoru na ^■riščih in s lem tudi o cenah parkirnine. Soboške mestne krajevne topnosti pa najbolj računajo sredstva občinskega prora-na za lokalne ceste in sekun komunalne naprave. aso bi lahko dokončale preJ Gregorčičeve ulice na od'' od križišča s Cankarjevo n križišča s Trstenjakovo oz. lovsko ulico, začele s pre-JCrri Kocljeve ulice, uredile Bilanca nekega obdobja Na Goričkem je vse manj makadamskih cest. O tem sem se prepričal te dni, ko sem »kolovratil« od vasi do vasi. Vozil sem po svežem asfaltu, ponekod pa sem naletel na delavce in ^ojc, ki so polagali črni trak, čeprav je bilo hladno. Imel sem občutek, da se je vsem zelo mudilo. Čudil sem se, da ceste Posodabljajo, čeprav občinski referendum ni uspel. Tudi na območju krajevne topnosti Rogašovci. kamor sPadajo še vasi Sv. Jurij. Nu-skova, Serdica. Sotina in Oci-Kramarovci, so asfahi-ra*i 12 kilometrov cest. Na asfaltni trak pa še čakata cesti Ocinjcm in Kramarovcih ~ kilometra) ter Fikšinci in -?■ Jurijem (2.5 kilometra). a dva odseka sta »obči n-^4*. kar pomeni, da bo šla ®zVnina denarja za njuno 'odernizacijo iz občinskega Poračuna. Najprej naj bi as-,hirali cesto med Fikšinci in v Jurjem. v vaseh krajevne skupnosti Rogašovci je 2,800 prebiva I-,ev- v zadnjih nekaj letih so čVseh krajih nekaj gradili, javljali. . Pa poglejmo. ?’CrC so te pridobitve! Pri , Jurju so zgradili stano-'anjski blok s poslovnimi PjORori za pošto, v Rogašov-., je zgradilo Trgovsko po-TjR Potrošnik samopo-’ režno trgovino, v teni kraju 1° dobili zdravstveno ambu-poslopje Ljubljanske ,"•domačini so zgradili .^^-gasilski doni... Tak A ^kt so si omislili tudi v Nu-sicer pa so še dobili rnško vežico. Vežico so ^Ddih tudi na Serdici, nekaj «inarja Pa je tudi šlo za »sla-nNo« nogometnega kluba. Bližina febenikov Južno ulico, ledavsko naselje, partizansko ulico. Športno-re-kreacijski center v Fazaneriji in Ulico ob progi. Poleg tega predvidevajo razširitev mestnega pokopališča, izkoriščanje geotermalne energije in plinifikacijo za ogrevalne sisteme, postavitev primarnega telefonskega omrežja v Finžgarje vem naselju, po Bakovski in Vegovi Na Sotini in v Kramarovcih se ponašajo z vaško-gasilskim domom. V Ocinju pa so zbrali le toliko denarja, da so ga lahko obnovili. V vaseh1 krajevne skupnosti Rogašovci pa so zelo dejavni tudi gasilci. Požarniki Nu-skove. Sotine in Serdice so uspeli kupiti nova orodna vozila. V tej krajevni skupnosti so v zadnjih nekaj letih izboljšali tudi električno napetost. Vasi Sv. Jurij in Rogašovci sta tik ena ob drugi, zato ju marsikdo ne loči, čeprav je sredi »skupnega naselja« krajevna tabla z napisom Rogašovci. Fotografija: S. S. saj so zgradili 6 novih transformatorskih postaj. Čeprav imajo na tem območju Goričkega 200 telefonskih priključkov. problem telefonije še m rešen, kajti najmanj toliko jc še interesentov za to sodobno komunikacijsko sredstvo. Hčerki in sin Ivana Zavca iz Lipe gredo po očetovih stopinjah. Tako kot on so se tudi ulici ter od križišč Cankarjeve in Gregorčičeve ulice do Vegove, kakor tudi ureditev parkirišč pri tretji osemletki in sanacijo vodnjaka pri avtobusni postaji v Murski Soboti. Veliko nalog pa jih čaka tudi pri obnovi pločnikov, saj naj bi ta dela opravili v kar devetih ulicah, in sicer v Kocljevi, Arhitekta Novaka, Cvetkovi, Gregorčičevi, Slomškovi, Štefana Kuzmiča, Aškerčevi, Cankarjevi in Grajski ulici. Hkrati predvidevajo ureditev slepih ulic v Ledavskem naselju. Kopitarjevi in ulici Juša Kramarja, nadalje izdelavo dokumentacije za postavitev platoja, ureditev aleje in dovozne poti do gradu, ureditev parkirišč in semaforizacije v mestu. Marsikaj od navedenega se Še bi lahko nizali pridobitve iz obdobja, ko je načeloval krajevni skupnosti Edo Mihalič. Ta je po 11 letih odstopil. ker da je preveč obremenjen v službi, na njegovo mesto pa so izvolili dosedanjega podpredsednika Marjana Gidetja. Tudi ta ima (in bo še imel) veliko dela, saj so nekateri načrti v izvajanju, drugi pa še čakajo, pa bo treba zato toliko več predanosti. Tudi zagnanosti! Med obiskom v vaseh krajevne skupnosti Rogašovci sem postal pozoren na pestrost trgovin. Naštel sem jih 9. Gostinskih lokalov je 7, kar 22 raznih obrtnih delav nic... Prezrl tudi nisem skrbi za obnovo cerkvenih objektov. Tako so pred nekaj leti lepo obnovili cerkev pri Sv. Jurju, enako so storili v Ro-gašovcih, kjer so polepšali več sto let staro kapelico. Š. SOBOČAN oni »zapisali« glasbi in pesmi. Matej, ki obiskuje 3. letnik srednje glasbene Šole v Mariboru, dobro igra na harmoniko, Tatjana, ki sc uči za kuharico v gostinski šoli v Radencih, in Metka, ki hodi v prvi razred glasbene šole, pa sta že pravi pevki. Zvoki harmonike in pesem pa se ne slišijo le na njihovem domu, ampak so nastopili tudi že javno, denimo na vaškem prazniku, ko jc obiskal Lipo predsednik predsedstva republike Slovenije Milan Kučan. Batjana in Metka pa sta tudi cerkveni pevki župnije Turnišče. Mladi glasbeniki iz Lipe bi se radi predstavili na radiu Murski val. J. Ž. prenaša iz letošnjega programa v program za leto 1993, ker vsega iz različnih razlogov, predvsem pa zaradi pomanjkanje denarja, pač niso mogli opraviti. Ker v tem trenutku ni znan delež proračunskih sredstev sekretariata za varstvo okolja in urejanje prostora, niti viri mestnih krajevnih skupnosti, pridobljenih po odloku o komunalnih taksah, ker ta Še ni sprejet, je težko napovedovati, kakšen bo delež KS pri sofinanciranju omenjenih programov. Ko bo vse to bolj znano, bodo lahko izdelali prednostni vrstni red naložb v letu 1993. MILAN JERŠE Dom za ostarele občane Ideja o gradnji doma upokojencev in ostarelih občanov v Lendavi se končno uresničuje. Delavci podjetja Gradbenik so pred kratkim začeli z deli. Iz leta v leto se povečuje število ostarelih občanov, ki so socialno ogroženi in ki nimajo možnosti, da bi preživeli preostanek svojega življenja dostojno. Nekaj socialno ogroženih je doslej našlo mesto v domu v Rakičanu, toda tudi tamkajšnji dom je poln, zato je zelo težko priti vanj. Drugo, ne manj pomembno dejstvo, da je v Lendavi potreben dom za ostarele občane in upokojence, pa je narodnostna mešanost območja. Madžarsko govoreči občani se namreč zelo težko prilagodijo drugemu okolju, kjer ne morejo komunicirati v svojem jeziku. Kakorkoli Že, problem se jc le začel reševati. Gradbenik iz Lendave, ki je nosilec projekta, meni, da bodo dela končali do konca septembra prihodnjega leta. In še nekaj podatkov. V domu bo našlo mesto kakih 120 ostarelih, koristna površina doma bo 2673 kvadratnih metrov, naložba pa velja 230 milijonov tolarjev. Sredstva je zagotovila občina Lendava. JD Gospodje so pili vodo, delavci pa pivo Potem ko sta Ružičeva Alojzija in Baranjeva Nežika, obe iz Ocinja pri Rogašovcih, potegnili vedro vode iz 25 metrov globokega vodnjaka in mi jo ponudili v pokušnjo, sem se prepričal, da je ta vodni vir nekaj posebnega. »V letošnjih poletnih mesecih. kd je voda marsikje zmanjkala. mi. čeprav smo na nadmorski višini okrog 300 metrov. nismo čutili pomanjkanja, Še več: sem so hodili po vodo tudi iz bližnjih gospodinjstev, ki imajo vodovodno omrežje,« To so besede lastnice vodnjaka Alojzije. Soseda Nežika je prikimala, zato sem verjel, da je bilo tako. Prav nič pa nisem podvomil tudi v tole njeno trditev: »Poleti so tu posodabljali cesto. Seveda so domačini rade volje ponudili pivo. Tega so pili navadni delavci, gospodje. Na Območni zbornici za Pomuije v Murski Soboti so se pred nedavnim sestali predstavniki posameznih občin, Cestnega podjetja Murska Sobota in gospodarske zbornice, da bi uskladili plane za sanacijo pomurskih magistralnih in regionalnih cest. Po razgovoru so se predsedniki pomurskih izvršnih svetov sestali še s predstavnikoma RUC-a, inž. Ladom Prahom in Metodom Di Batisto. Glavni namen tokratnega srečanja je bil seznanitev z načinom financiranja 21 kilometrov cest, kijih obnavljajo in gradijo na območju Pomutja. Kakor je že znano, je končna številka vrednosti del (znana je bila šele po oddaji del posameznim najugodnejšim izvajalcem) 804 milijone tolarjev, v republiškem proračunu pa je letos za obnovo pomurskih cest zagotovljenih le okrog 400 milijonov tolarjev. REJC je torej predlagal, da bi drugi del financiranja (in seveda gradnje) pomurskih cest prenesli v naslednje leto, kar pomeni, da naj bi tudi v programu delitve proračunskih sredstev za leto 1993 planirali določena sredstva za dokončanje obnove in gradnjo pomurske magistralne ceste. Za dela na magistralni cesti so že sklenjene pogodbe za vseh 21 kilometrov, drugače pa je z regionalnimi cestami, za katere še nimajo sklenjenih pogodb z izvajalci, so pa ti kilometri prednostni v programu za prihodnje leto. Vsa dela na magistralni in regionalnih cestah naj bi končali do julija prihodnje leto. V letu 1993 bodo morali narediti še naslednje odseke regionalnih cest: HodoŠ-M. Sobota (3,5 kilometra), Stročja vas (2,3 kilometra), Kranjčeva ulica v Lendavi (1,2 kilometra), Dobrovnik-Renkovci (4 mostovi) in Pod grad-Apače (3,1 kilometra). RUC se strinja, da bodo v program za prihodnje teto vključili obnovo vseh manjkajočih odsekov magistralne ceste M-10/1 ter predlog obnove regionalnih cest za prihodnje leto - to je torej vključeno v globalni plan RUC-a, ni pa še v proračunskem programu Republike Slovenije. Kljub vsemu so se predstavniki pomurskih občin in Območne gospodarske zbornice za Pomurje strinjali, da bodo vztrajali pri predlaganem programu obnove pomurskih cest! V prihodnje naj bi obnovili še vse manjkajoče odseke (ki letos niso vključeni) magistralne ceste M-10/1: Jula Marof- Lendava, Gornja Radgona-državna meja. Spodnja Ščav-nica-Lomanoše-Podgrad-G. Radgona, prav tako pa bi morali obnoviti odsek od petnajskega mostu do zadružnega doma na Petanjcih, ki so ga uničila tovorna vozila. Po določitvi trase hitre ceste proti Madžarski bodo morali zgraditi obvoznico za Lendavo, za novo bencinsko črpalko na Meleh pa dodatne pasove ceste. Določili so tudi prednostni vrstni red rekonstrukcij pomurskih regionalnih cest. Tako bi bila v soboški občini najprej na vrsti cesta skozi Cankovo (1.3 kilometra) do Rogašovec (9 kilometrov), nato dva mostova in čez 5 kilometrov ceste Lipovci-Veržej in posodobitev 4,5 kilometra ceste Kuzma-Gornji Petrovci. V ljutomerski občini bi morali najprej urediti Črno točko v Ljutomeru pri železniškem prehodu, nato obnoviti cesto v Stročji vasi (1,6 kilometra), kilometer ceste skozi Vučjo vas, 6,1 kilometra prometne ceste od Križevec do Radenec in del ceste v Ijuipmerski občini od Veržeja do Lipovec. V lendavski občini bi bila najprej na vrsti leseni most in krivina v Dobrovniku, nato posodobitev 44,1 kilometra ceste od državne meje do Kobilja, preplastitev 2 kilometrov ceste Dobrovnik-Renkovci in enako dolge ceste od Renko-vec do Črenšovec. V gornjeradgonski občini si želijo najprej obnoviti že dotrajan prepust v Turjandh, usad (vdolbina, jama na strmem pobočju, kjer se je odtrgala in zdrsnila zemlja) v Gomili, pet kilometrov ceste od Radenec do Križevec in 3.5 kilometra ceste od Vidma doOkosiavec. Čeprav še ni nič dokončnega, pa pri RUC-u močno upajo na ugodna posojila Evropske banke za razvoj. Če tujih sredstev ne bo. bodo vezani tako kot doslej zgolj na proračunska sredstva, kjer pa bo še kako pomembno delo gospodarske zbornice, pomurskih izvršnih svetov in poslancev. BERNARDA B. PEČEK ki so nadzorovali in merili, pa so pili vodo iz mojega vodnjaka. Niso je mogli prehvaliti, tako jih je osveževala!« Ženski sta ponudili vodo tudi meni. Verjel sem na besedo, torej je nisem pokusil. Bil je namreč zelo hladen dan. 'tr' Če pa se bom vozu tam naokrog poleti, ko bo velika žeja, se bom zagotovo ustavil. Nadstrešek nad vodnjakom bodo namreč kmalu uredili, enako okolico. Zdi se, da so z »načrti« kar dolgo odlašali. Pridobitev bo koristna tudi zato, ker je čez cesto avtobusna postaja in če bo koga žejalo, mu ne bo treba čakati s suhim grlom do gostilne. Š SOBOČAN stran 20 vestnik. 3. decembra 1992 KEMA p 0„ KREMEN IN SPECIALNI GRADBENI MATERIALI KEMA 69201 PUCONCI hrastov lamel™ parket (slandard) hrastov navadni parket (exlra) keramične ploščice električni kabel PPY 3x2,5 električni kabel PPY 5x2,5 kopalniške garniture različnih barv (UMIVALNIK + WC ŠKOLJKA) gradbeno lepilo 25 kg lepilo za SIPOREX40kg izravnalna masa podna 25 kg izravnalna masa zidna 25 kg kremenčev granulat 8-15 mm 970,00 SIT/irP 1.870,00 StT/m2 od 600,00 do 990,00 SIT/m2 9l,30SIT/m 151,80SIT/m 11.440,00 SIT/gamitura 840,00 SIT/vreča 960,00 SIT/vreča 1,260,00 SIT/vreča 840.00 SIT/vreča 538,00 SIT/m’ BOŽIČNO DARILO IZ KEME! Pri nakupu parketa - izravnalna masa Pri nakupu keramičnih ploščic - lepilo Nakup nad 70.000,00 SIT, dodatni 5% popust, možnost plačila na dva obroka brez obresti. Izdelke vam pripeljemo na dom! TRGOVINA KEKEC Lendavska 19a, 69000 Murska Sobota Telefon: 069 31-031 DRAGE MAMICE, PRI NAS DOBITE VSE ZA VAŠE NOVOROJENČKE IN PREDŠOLSKE OTROKE! 40% znižanje cen otroškega programa od 8. do 14. leta (količina omejena, zato pohitite) CENE SO ŽE S PROMETNIM DAVKOM! KEMA Puconci vas pričakuje. Telefon: (069) 45021, 45022 Oprema za novorojenčke iz programov: NUK, CHICCO, MONBEBE in TIGEX. Plenice PAMPERS že od 1.385,00 do 1.638,00 SIT. Darila za MIKLAVŽA in BOŽIČ: LEGO KOCKE in vse iz programa BARBIE! PRIPELJITE SVOJE MALČKE ZA VSAKEGA SE BO NAŠLO NEKAJ! MURSKA SOBOTA Ciril-Metodova ul. 50 Tel.: 32501 TEHNOLINE MURSKA SOBOTA d.o.o. LENDAVSKA 53 A Tel.: 069/21 790 ZDAJ JE ČAS ZA DARILA Zima je lepa, a hladna. Pravočasno nas obiščite, toplo vas bomo oblekli! Že tri leta smo z vami! MURSKA SOBOTA Slomškova 55, tel.: 32502 AVTOTEHIN PROGRAM ZA VAS: MIRA - CONTO Podjetje za ekonomske storitve, trgovino in gostinstvo LENDAVA d.o.o Obiščite nas! PROIZVODNJA,TRGOVINA. VELEPRODAJNO SKLADIŠČE, UPRAVA MURSKA SOBOTA, Lendavska 29b (bivša Platana), tel.: 32500 Odprto ob delavnikih od 7, do 16.30 ure eleganca udobnost uspeh - fotokopirni stroji in telefaksi CANON - bela tehnika, mali gospodinjski aparati, orodja, svečke, filtri in metlica BOSCH - televizorji, avtoradii, zvočniki, videorekorderji BLAUPUNKT (znižanje cen od 10% do 30%) - klaviature YAMAHA že od 298 DEM v tolarski protivrednosti - mikrovalovna pečica samo 377 DEM v tolarski protivrednosti - diskete ter avdio in video kasete TDK - olja VALVOLINE - dvokasetnrk NESCO samo 167 DEM in še dodatni 10% popust - Za gotovinsko plačilo velja 5% popust Možnost plačila na 3, 4, 6, 8 in 12 mesečno posojilo. IN ŠE OSTALA PONUDBA: Juša Kramarja 6, v stari šoli 69232 Črenšovci, telefon: 70156 - brusni papir - odmična spona - cilindrični vložki - varilna žica 56,00 SIT 86,00 srr 832,00 SIT iz lastne proizvodnje nudimo: • mehčalca za perilo MAXILAN in BIMOLAN • tekočino za pranje posode BIMAT • šampon za pranje las BIMAY • za vašo prožno, nežno in mehkejšo kožo uporabljajte BIMO-SAN - mala kmetijska mehanizacija - razne vrste ležajev - elektromaterial: - kabel PPY 3x1,5 67,90 SIT - varilni aparat s polnilcem 23.663,00 SIT - talilni vložki 70,00 SIT - žarnice od 62,00 do 99,00 SIT - vodovodni in material: - koleno pocinkano 1/2 - spojnica 3/4 - kroglična pipa 3/4 - bide, školjka, umivalnik - pokrov za školjko toplovodni 99,00 SIT 109,00 SIT 799,00 SIT - doza Fl 60 17.90Srr - oljni gorilec - mala vrtna škropilnica 28.427 SIT 1.650 SIT 55.952,00 SIT 338,00 SIT - verige za živino 427,00 in 707,00 SIT - toaletni papir 12 rol 305,00 SIT - brisače 6 rol 449,00 SIT možnost plačila na 3 obroke OBIŠČITE NAS IN SE PREPRIČAJTE O KAKOVOSTI IN NIZKIH CENAH! • PODJETJA, ŠOLE IN VRTCI velika izbira daril za DEDKA MRAZA IN BOŽIČ cena od 500,00 SIT do 2.000,00 SIT. • MOŽJE - OBDARUJTE SVOJE ŽENE Z MAJHNIM'-AMPAK DARILI OD SRCA cena od 1.000,00 SIT. • POSLOVNA DARILA: za poslovne partnerje, kot so pisala, vžigalnike, nike, obeske, računalnike in razne pijače po najntzj cenah. TRGOVINA Moščanci 50 69202 Mačkovci, telefon: 51 277 KMETOVALCI POZOR! • kmetijska mehanizacija in rezervni deli za programe: SIP CREINA DUBRAVA • rezervni deli za traktorje: IMT, TORPEDO, ZETOR, URSUS • motorna olja že od 302,00 SIT • hipoidna olja • antifriz 240,00 SIT • akumulatorji 12V/100A 8.278,00SIT • vodovodni in elektromaterial • verige za motorne žage samo 1.770,00 SIT • in rezervni deli za žage STIHL, HUSKVARN IN PARTNER. • vse vrste traktorskih gum PRIPOROČAMO SE ZA NAKUP AGROHIT - ZETOR GENERALNI ZASTOPNIK ZA SLOVENIJO KMETOVALCI! • Na zalogi imamo vse vrste traktogev ZETOR • umetna gnojila UREA-NPK 8-26-26 • BIOTERA • KRMILA TRADICIJA - KVALITETA - UGODNE CENE KZ AGROHIT, Slivniška 7, 62312 Slivnica pri Mariboru telefon: (062) 605233, 605464 Priporočamo se DISKONT UNIVERZAL (Belec) - Križevci pri Ljutomeru 136 - Ljutomer, Babinska cesta (pred prevozništvom) VELIKA BOŽIČNO - NOVOLETNA AKCIJSKA PRODAJA GRADBENEGA MATERIALA opeka 6/1 kos velika polnila kos cement vreča maltit vreča apno vreča strešniki Bramac kos betonski strešniki kos dimniki Schidel, komplet (premer 20 cm) m tervol m3 zidne obloge (drugi razred) m2 železo 6, 8, 10, 12 kg armaturne mreže 9x6 kos armaturne mreže 4.2x4.2 kos strešna okna kos gorilec Libela kos 20,90^ 28,75 J 380.90 S". 326,0° 62.90^ 55,°° g 3166'^S|T 449.0° ’ 49.0° g 4.300,°°^ 15.58°'OO 48.139,°°’ Centralne peči od 65.000,00 SIT. Možnost obroka brez obresti plačila na CENE SO BREZ PROMETNEGA DAVK^' Telefon: (069) 81160, 87630 Priporočan10 TV SLOVENIJA 1 DECEMBER PETEK DECEMBER SOBOTA TV SLOVENIJA 1 DECEMBER NEDELJA DECEMBER PONEDELJEK DECEMBER TOREK DECEMBER SREDA -. -- — /<7 DECEMBER III ^7 ČETRTEK RADIO MV - MmKI ML - UKV 94.6 MHZ (dopoldne ludi SV BiBkHz TV SLOVENIJA 1 TV SLOVENIJA 1 TV SLOVENIJA 1 TV SLOVENIJA 1 TV SLOVENIJA 1 1(1.10 Moja družina in druge živali, angl nadaljevanka - 10.40 Lutkovna ignca - 10 55 Podnebje in človek - 11.50 Po slovna borza - 12.00 Potočila - 14.15 Ro sencrantz in Guildenstem sta mrtva, an gleški film - 16 10 Gospodarska oddaja - 16.50 Iz življenja strank - 17.00 Dnevnik l - 17 10 Tok tok - 19 10 Risanka - 19 30 Dnevnik 2 - 20 00 Forum - 20 30 Uspeh, nemška nadaljevanka - 21 15 Bagdad cafe. amer nanizanka - 21 55 Dnevnik 3 22 30 Sova: Zastrupitve v Balckhe- athu. angl nadaljevanka; Vrnitev Valentina. ameriški film Drugi prugram 16 35 Sova - 18 00 Studio Maribor - 19.00 Jaz/ ir blues - 19 30 Dnevnik RAl - 20.00 Koncert simfonikov RTV - 20 45 Gozdar ska hiša Falkenau. nemška nadaljevanka - 21 10 Studio City - 22.40 Portret Marie Callas 7 50 Radovedni Taček - 8.15 Lonček, kuhaj’ -9.15 Klub Klobuk - 11.10 Zgodbe iz školjke - 12.00 Poročila - 14.35 Tednik - 15.35 Ostržkove prigode - 16 25 Marijana. risanka - 17.00 Dnevnik 1 - 17.10 Kuharski nasveti Paula Bucuseja - 17.30 Alpc-Donava-Jadran - 18.30 Zdravila - 19.00 Risanka - 19.15 Žrebanje 3x3 - 19.30 Dnevnik 2 - 20.00 Utnp - 20.30 Ona + on - 21.35 Hilton Bangkok. avstral nadaljevanka - 22.20 Dnevnik 3 - 22.50 Sova. Popolna tujca, amer nanizanka; Zastrupitve v Bhckheathu. angl nadaljevanka. Modra svetloba, ameriški film Drugi priigram U 30 Tok tok - 16.25 Sova - 17 45 Poglej m zadeni - 18 30 Kvintet Gorenjci in Miha Dovžan - 18.55 Cirkuški festival - 20.00 Tosca, opera, posnetek iz Rima - 22.00 Ko sem zadnjikrat videl Pariz, ameriški film 8 45 Živ žav - 9 35 Volitve - 9 55 F.bba in Didrik - 10.25 Naša pesem - 11.05 Spre hodi po stan Ljubljani - 11.30 Obzorja duba - 12 00 Poročila - 12.05 Slovenski magazin - 12 35 Kvintet Gorenja in Miha Dovžan - 13 05 Volitve - 13.25 Begunci • 15.20 Življenje Klima Samgina - 16.30 Volitve - 17.00 Dnevnik 1 - 17.10 Vrhnja soba, ameriški film - 19 20 Slovenski loto - 19.30 Dnevnik 2 - 20 00 Zrcalo tedna - 20.30 Zdravo - 21 35 O praznikih Sveti Miklavž - 21 50 Volitve - 22 20 Dnevnik 3 - 22.45 Volitve - 23.25 Sova Družina Adams, amer, nanizanka; Sam Sobota, angl nanizanka - 0 45 Volitve HTV 1 Drugi program 14 40 Sova - 16 00 Športna nedelja (mali nogomet, ples smučanje) - 19.30 Dnevnik - 20.00 Druga godba - 20.35 Cii ve James v Dallasu, angl oddaja - 21 25 Leninov vlak, nadaljevanka - 22.10 Mali koncert - 22.20 Športni pregled 9 25 Lutkovna ignca - 10 15 Uspeh, nemška nadaljevanka - 10 55 Mernik. Forum Utrip - 12.00 Poročila - 15 50 Slovenski magazin - 16 20 Dober dan. Koroška - 17.00 Dnevnik 1 - 17.10 Otroški program - 18.20 Obzorja duha - 18.50 Moja knjiga o džungli - 19.30 Dnevnik 2 - 20.05 Oddaja po volitvah - 21.00 Mednarodna obzorja: Nemčija - 21.45 Dokumentarec meseca Celjanka med ljudožerci - 22 20 Dnevnik 3 - 22.55 Sova Korak za korakom. amer naniz , Sam Sobota, ang) na niz.; Znaki zodiaka, nemška naniz. Drugi program 16.10 Sova - 17 30 Športni pregled 18.00 Studio Ljubljana - 19.00 Videošpon - 19.30 Dnevnik RAl - 20 00 Pari, tv igra - 20.30 Gozdarska hiša Falkenau 21 00 Gospodarska oddaja - 21 30 Sedma steza, športna oddaja - 22 00 Zgodovina Slovencev v filmskih freskah - 22.40 Krvoločna mama, ameriški film - č0-10 Talk show 9 05 Zgodbe iz školjke - 10.05 Šolski program - 11.10 Sedma steza - 11.40 Zdravila - 12 00 Poročila - 14.40 Zgodovina Slovencev - 15 20 Krvoločna mama, ameriški film - 17 00 Dnevnik 1 - 17.10 lonček kuhaj! - 17.25 Risanke - 18.40 Mostovi - 19 30 Dnevnik 2 - 20 05 Žanšče - 20.35 Osmi dan - 21 40 Sestre, amer, nadaljevanka - 22.30 Dnevnik 3 - 23.40 Sova Haggard. ang), naniz ; Sam Sobota, angl naniz Drugi program 13 50 Mednarodna obzorja - 14.30 Doku mentarec meseca - 15.10 Sova - 16 50 Svet poroča - 17 30 Slovenci v zamejstvu - 18.00 Studio Koper - 19.00 V službi rock nTolla - 19.30 Dnevnik ORF - 20.00 Pari, tv-igra - 20 30 Gozdarska hiša Falke nau - 2100 Portret princese Dianne - 22.00 Omizje - 0 00 Svet poroča 10.10 Otroški program - 11.00 Sestre, amer nad - 12.00 Poročila - 14 50 Omizje - 17 00 Dnevnik 1 - 17.10 Klub Klobuk - 19 30 Dnevnik 2 - 20 05 Žarišče - 20.35 Film tedna: Zbogom, lažni paradiž. sodobni nemški film - 22 15 Dnevnik 3 - 22.50 Sova Radio FM. amer, naniz ; Sam Sobota, angl naniz Drugi program 15 50 Osmi dan - 16 40 Sova - 18 00 Studio Manbor - 19 00 Psiho - 19 30 Dnev nik HTV - 20.00 Športna sreda HTV 1 10.10 Otroški program - 10.50 Šolski pro gram - 12.00 Poročila - 13 35 Tenis, pre nos iz Munchna - 17 00 Dnevnik 1 - 17.10 Živ žav - 18 00 Podelitev priznanj v turizmu. prenos z Bleda - 19.30 Dnevnik 2 - 20.05 ŽanšČe - 20 35 Tvarieie - 21 40 Tednik - 22 30 Dnevnik 3 - 23 J5 Sova Dragi John. amer, naniz.; Sam Sobota, angl, naniz Drogi program 16 40 Sova - 18.00 Studio Koper - 19.00 Videolestvica - 19.30 Dnevnik TV Koper - 20.00 Pan. tv-igra - 20 30 Gozdarska hiša Falkenau - 21 00 Po sledeh napredka - 21 30 Življenje s sevanjem - 22 00 Riff-Raff. angleški film 7 00 Dobro jutro - 10.00 Poročila - 10.05 Šolski program - 12 00 Poročila - 12.05 HTV 1 HTV 1 HTV 1 HTV 1 Svet se viti - 13,30 Mikser M Poročila - 14 05 Slika na sliko Dežnik, serijski film - 16.00 - 14.00 - 14 50 Poročila 16 05 Nemščina - 16 35 Beverlj Hills - 17 30 Hrvaška država in ljudje - 18 00 Poročila 18 05 Alpe-Donava-Jadran - 18.35 Sama Barbara 19 30 Dnevnik l - 20.35 Fedora nemški film - 22 35 Dnevnik 2 - 23 00 Slika na sliko - 23 50 Poročila TV AVSTRIJA 1 90.00 Dobro jutro - 10 30 Oddaja za mlade - 11 30 Hrvaške zgodbe in novele - 12 00 Poročila - 12.05 Moč in slava - 12 35 Halo, halo - 13.15 Slika na sliko - 14.00 Poročila - 14 35 Izbrali ste - poglejte - 15 15 Beverly Hills - 16.00 Poročila - 16 10 Narodni običaji - 16.40 Šaljivi hišni video - 17 30 Televizija o televiziji - 18.00 Poročila - 18.05 TV-razstava - 18 20 Sama Barbara - 19 30 Dnevnik 1 - 20.20 V plamenu Nikaragve, ameriški film - 22.35 Dnevnik 2 - 23.00 Slika na sliko - 23.50 Poročila 8.30 Poročila - 8 45 Slika na sliko - 9 30 Huckleberry Finn in prijatelji - 10.00 Poročila - 10 05 Hišni ljubljenci - 10 30 Nedeljski živec - 11 30 Narodna glasba - 12.00 Poročila - 12.05 Kmetijska oddaja - 13.30 Krik iz Afrike, ameriški mladinski film - 15.00 Opera Bok - 15.30 Poročila - 15 35 Družinski zabavnik - 17.20 Sledite to letalo, francoski film - 18 45 Risanke - 19.30 Dnevnik 1 - 20 05 Michelangelova pomlad - 20 55 Sedma noč - 22.40 Dnevnik 2 - 23.05 Slika na sliko - 23.55 Poro čila 7.00 Dobro jutro - 10 00 Porofila - 20.05 Šolski program - 11.55 Poročila - 12 00 Tiskovna konferenca dr Franje Tudmana - 13.00 Točno opoldne - 14.00 Poročila - 14 05 Slika na sliko - 14.50 Odletel bom - 16 00 Poročila - 16 05 Učimo $e o Hrvaški - 16 35 Huckleberry Finn in prijatelji - 17 30 Hrvaška država m ljudje - 18 00 Poročila - 18 05 Besede, besede - 18.35 Santa Barbara - 19 30 Dnevnik 1 - 20.05 Hrvaška v svetu - 20 55 Južnjak. avstralski film - 22.35 Dnevnik 2 - 23 00 Slika na sliko - 23.50 Poročila 7 00 Dobro jutro - 10-00 Poročila - 10 05 Šolski program - 11.30 Majhen svet - 12 00 Poročila - 12.05 Svet se vrti - 14.00 Poročila - 14.05 Slika na sliko - 14 50 Mavrica - 16.00 Poročila 16 35 Malavizija - 17 30 Hrvaška državE in ljudje - 18 00 Poročila - 18 05 Zadar, poru šeno mesto - 18 35 Santa Barbara - 19 30 Dnevnik 1 - 20.05 Življenje Jeana Paula Sartreja - 21 00 V velikem planu - 22.35 Dnevnik 2 - 23.00 Slika na sliko 23 50 Poročila 7 00 Dobro jutro - 10.00 Poročila - 10.05 Šolski program - 11 30 Zgodbe o lisici - 12.00 Poročila - 12 05 Svet se vrti - 14 0(1 Poročila - 4.05 Slika na sliko - 14 50 Wynne in Penkowsky. serijski film - 16.00 Poročila - 16 35 Malavizija - 17.30 Hrvaška država m ljudje - 18 00 Poročila - 18.05 Duhovnik - 18 35 Santa Barbara - 19.30 Dnevnik 1 - 20 05 Sence, britanski film - 21 45 Tisoč kilometrov za Hrvaško - 22 35 Dnevnik 2 - 23 00 Slika na sliko - 23.50 Poročila TV AVSTRIJA 1 HTV 1 7.00 Dobro jutro - 10.00 Poročila 10 05 Šolski program - 12.00 Poročila - 12.05 Svet se vrli - 14.00 Poročila - 14 05 Slika na sliko - 14 50 Wynne in Penkow$ky 16 00 Poročila - 16 35 Malavizija - 17.30 Hrvaška država in ljudje - 18.00 Poročila - 18 05 Pogled skozi okno 18 35 Santa Barbara - 19.30 Dnevnik 1 - 20 05 Po slovni klub - 20.50 Iščem sorodno dušo - 21.25 Ekran brez okvirja - 22 35 Dnevnik 2 - 23.00 Slika na sliko - 23 50 Poročila TV AVSTRIJA 1 9 00 Čas v sliki - 9 05 Roseanne - 9.30 Avstrija' v sliki - 10 00 Ruščina - 10 30 Budy dobro zadene komedija - 12.00 Kuna belica - 12.15 Reportaža iz Avstrije - 13.00 Čas v $hki - 13 10 Mi - 13 35 Sinha Moča - 14 00 Lorentz in sinovi - 15.00 Otroški spored - 17 00 Mini Čas v sliki - 17 10Spored po Željah - 18 00 Čas v sliki - 18 05 Mi - 18 30 Blagoslovljena dvojica - 19 3(1 čas v sliki - 20 00 Šport - 20 15 Nerešeni akti XY - 21.15 Naše zdravje - 21.25 Pogledi s strani - 21 35 Zvezde z juga - 23.05 Čas v sliki - 23.10 Večerni šport - 23.30 Nerešeni akti XY. odmevi 23 40 Nobene milosti za Ulzano, vestern - I 25 Manix TV AVSTRIJA 1 TV AVSTRIJA 1 TV AVSTRIJA 1 TV AVSTRIJA 1 TV MADŽARSKA 5 40 Dobro jutro. Madžarska, magazin - 8.35 čez dan. informativni program - 9.00 Viljem Tell francoska serija - 9 50 Loto - 10 00 Dalias. 102. de) - Pomiritev - 10 50 Igra - 11.05 Sotrpini rehabilitacijski magazin - 11 20 Prirodno zdravilstvo - 17.00 Popoldanski saldo, pregled dogod kov dneva [7 10 Podjetniška šola - 17 45 Svet denarja - 18 00 Okno - 18 55 Vprašanja kristjanov - 19 00 Zabavna glasba s to-piisto - 19 25 Igra - 19 40 Večerna pravljica - 20.00 Dnevnik telešport - 20 40 Dallas, pon. - 21.40 Panorama svetovna politika - 22.45 Razgovor z novinarjem Ch Fenyve$ijcm iz San Francisca - 23 40 Bremenska svoboda. TV-igra - 100 Dnevnik dnevnik BBC-ja RTL 6.00 Poročila - 7 00 Dobro jutro. Nemčija - 8 45 Owen Marshal - 9 45 Bogat in lep - 10 05 Dr Welby - 11.00 Viva - 11.30 Družinski dvoboj - 12.00 Opoldanski ma gazin - 12.30 Mlad m strasten 13.20 Sama Barbara - 14.15 Springfieldova zgodba 15 00 Quincy 16.00 Hans Me iset 17 00 Tvegano - 17 30 Cena je vroča - IR 00 Enajst 99 - 18 45 Poročila - 19 15 Eksploziv - 19 45 Dobri Časi slabi časi - 20.15 Narodna glasba - 21.50 Dvorec ob Vrbskem jezeru - 20 15 Na življenje in smrt - 21 15 Gottschalk - 0 00 Tri Švedi nje na Zgornje bavarske m erotični film - I 45 Tutti Frutti 9.00 Čas v shki - 9.05 Roseanne - 9.30 Čar uspešnic, ponovitev - 10.35 Kraljičina dekliška ieia. ponovitev - 12.20 Tisoč mojstrovin - 12 30 Halo. Avstrija - 13 00 Čas v shki - 13 10 Mi - 13 35 Film - 15 30 Otroški spored - 17 10 Moja knjiga o džungli - 17.30 Alpe-Donava-Jadran - 18.30 Dvorec ob Vrbskem jezeru - 19 30 Čas v sliki - 20.15 Slavimo da - 22.05 Zlata dekleta - 22.30 Zmajevo leto, film - 0.40 Čas v sliki - 0.45 Nemoralno živi človek bolje, komedija - 2 25 Tisoč mojstrovin 9 00 Čas v sliki - 9 05 Pozor, kultura - 9.30 Neposreden prenos katoliške maše - 10.15 Dežela dolin - 11 00 Tiskovna konferenca - 12 00 Tednik - 12.30 Orientacija -3.00 Čas v sliki - 13.10 Otok na koncu sveta - 13.40 Moj veliki brat, film - 15.30 Otroški spored - 15 55 Pregled sporeda - 16 10 Risanka - 16 15 Katja - 17 00 Mini Čas v sliki - 17 10 X-Large - IR 00 čas v sliki - 18.30 Blagoslovljena dvojica - 19 30 Čas v sliki - 20 15 Pustolovščine mladega Indiane Jonesa - Bajto lome de Las Casas. film - 22.10 Posnetek od blizu - 22 40 Jose Careras in prijatelji - 0 40 Tisoč mojstrovin 9.00 Čas v sliki - 9 05 Roseanne - 9.30 !z parlamenta - 10.30 Noč v Benetkah, komedija - 12.00 Sadovi zemlje - 12 15 Šiling - 13.00 Čas v sliki - 13.10 Sporna vprašanja - 13 35 Sinha Moča 14 00 Tekmeci - 15.00 Otroški spored - 17.00 Čas v sliki - 17 10 Spored po željah - 18 00 Čas v sliki - 18 30 Blagoslovljena dvojica - 19 30 Čas v sliki - 20 00 Šport -20.15 Športna arena - 21.15 Pogledi s strani - 21.25 Dva supertipa v Miamiju - 22.55 Ubijalske sanje, film - 0 25 Cas v sliki - 0 30 Kaj si ne želiš, komedija - 2.20 Ex Libris - 22.25 Tisoč mojstrovin 9.00 Čas v sliki - 9.05 Jura Sovfer 10.15 Film -11.00 Pogovor s Hugom Wienerjem - 12 15 Joseph Haydn. Sveta maša - 13 00 Čas v sliki - 13.10 Denar ni pomemben, komedija - 14.30 Risanka - 15 00 Otroški spored - 17.00 Mini Čas v sliki - 17.10 X-Large - 18 00 Čas v sliki - 18 30 Blago slovljena dvojica - 19.30 Čas v sliki - 19.50 Šport - 20 15 In zableste so zvezde, gala predstava - 21.45 Zakladnica Avstrija - 22 05 Sledi Slezak. Jerica in lerger - 23.05 Božja luč - 23.50 Glasbeni začetek - 0.55 Tisoč mojstrovin 9.00 Čas v sliki - 9.05 Roseanne - 9.30 Hiteč, znanstveni magazin - 10.00 Angleščina - 10.30 K-9. komedija - 12.05 Športna arena - 13.00 Čas v sliki - 13.35 Sinha Moča - 14 00 Tekmeci - 14.45 Dru žina Meier - 15 00 Otroški spored - 15.50 Kralj iz dežele Narnia - 17 00 Mini Čas v sliki - 17 10 Spored po željah - 18 05 Me ženske - 18 30 Blagoslovljena dvojica - 19 30 Čas v sliki - 20 00 Spori - 20.15 Naš Vili je najboljši - 21.45 Pogledi s strani - 21 55 Zorc, mož brez meja - 22.45 Pariz ponoči, melodrama - 0.25 čas v sliki - 0.30 Mama Krolow in njeni sinovi, film - 2.30 Tisoč mojstrovin 9 00 Čas v sliki - 9.04 Inšpektor Houper man. začetek nanizanke - 9.30 Dežela in ljudje - 10.00 Francoščina - 10.30 Kaj si ne želiš, komedija, ponovitev - 12.15 Dokumentarna oddaja - 13.00 Čas v sliki - 13 10 Me ženske - 13.35 Sinha Moča - 14.00 Tekmeci - 14 45 Bogovi in junaki antike - 15.00 Otroški spored - 15.50 Kralj iz dežele Narnia - 16 30 Strelovod - 17.00 Mini Čas v sliki - 17 10 Spored po željah - 18.00 Čas v sliki - 18.30 Blago slovljena dvojica - 19 30 Čas v sliki - 20 00 Šport - 20.15 Zaljubljene ženske, veseloi gra - 21.20 Pogledi s strani 21 30 l.nck Up. kriminalka - 23.15 Čas v sliki - 23 20 Želim, da si tu. film - 0.55 Tisoč mojstrovin TV MADŽARSKA TV MADŽARSKA TV MADŽARSKA TV MADŽARSKA TV MADŽARSKA 6 10 Dobro jutro. Madžarska, vmes vaška TV z vaškim doktorjem - 8.05 Reformatorski verski program - 8 15 Za otroke in ne le zanje - 12 00 TV-magisrer. izobraževalni program - 13.30 Panorama, pon - 14.30 Videospoti - 14 40 SP v ženskem rokometu - 16.05 Komunikacije sveta - 16 35 Ekološke novice - 17 00 Potovalni kviz - 17.50 Adamovi smo vi. Evine hčere - 18 15 Barometer politični Sov - 19.20 zaklad te m plat je v mladinska serija - 20.00 Dnevnik, telešport - 20.40 Ri sanka - 20.45 Poslednje poletje na morju, francosko-italijanski film - 22.55 Topšov. gost Udo Jurgens - 23.55 Dnevnik TV MADŽARSKA RTL 6.40 Vaška TV. magazin - 7 25 Risanka za otroke - 7.50 Biblijsko sporočilo - 8 05 Kava s smetano, jutranje kramljanje - 8.30 Nedeljski magazin, vključujemo Dunaj - 10.55 Zaiaegerszeg-Brno. košarka. super liga - 12 30 Telešport - 12.40 Pred prazniki - 12.55 Lovejoy. angleška kriminalka - 13.45 Mozartova fondacija - 14.05 Filmi lsiv4na Szotsa - 1'5.05 Spominjamo se Roberta R£tonyi;a - 16.40 Reformatorski verski program - 17.00 Disneyjevi filmi in risanke - 18 45 Grand Cafe Budapest. ti)m Gybrgya Molnarja - 19 30 Teden dnevnik, telešport - 20 40 Sladko življenje, italijanski čb film - 23-40 Razgovor z znanstvenim raziskovalcem Gy. Sšsdijem iz Bostona 5.40 Dobro jutro. Madžarska, magazin - 8 05 Financial Times, poslovne novice - 8.35 Čez dan. informativni program - 9 00 Di$ncyjevi filmi in risanke, ponovitev - 10.45 Igra - 12 00 Poročila - 15.25 Nogomet, angleški pokal - 17 00 Popoldanski saldo, pregled dogodkov dneva - 17.10 Kupil bom to žensko. 111 del mehiške serije - 17.40 Videospoti - 17 50 Svet denarja - 18.00 Koledar 1992. poljudnoznanstveni magazin - 18.45 Katoliška kronika - 18 35 Čez dan - 19.15 Igra - 19.35 O veri za otroke - 20.00 Dnevnik, lelešpon - 20 40 Mediami*. medijski festival - 21.20 Dunajski gozd pripoveduje, iridejanka. posnetek iz gledališča Mi Školč - 0.15 Dnevnik, dnevnik BBC-ja 5.40 Dobro jutro. Madžarska, magazin - 8.35 Čez dan. informativni program -9.00 Viljem Tell, francoska serija - 10.00 Friderikuszov šov. pon. - 11.20 Igra - 12.00 Poročila - 17 00 Popoldanski saldo pregled dogodkov dneva - 17 10 Kupil bom to žensko, 112 del mehiške serije - 17 40 Videospoti - 17 50 Svet denarja - 18.00 Zagovornik, varstvo človekovih pravic - 18.20 Prehod, magazin - 18.45 Program madžarskih Zidov - 19.00 Čez dan - 19 35 Večerna pravljica - 20.00 Dnevnik, telešport - 20 40 Dinastija Strauss, avstrijska serija - 21.45 Aktualno - 22.10 Čar športa italijanski nogomet. ameriška košarka in drugi čudeži -23.50 Dnevnik, dnevnik BRC 5.40 Dobro jutro. Madžarska, magazin - 8.35 Čez dan, informativni program -9.00 Viljem Tell, francoska serija - 10.00 Lovejoy, angleška kriminalka - 11.00 Igra - 12 00 Poročila - 17.00 Popoldanski saldo, pregled dogodkov dneva - 17.10 Kupil bom to žensko. 113. del mehiške serije - 17.40 Videospoti - 18 00 Program za mladino - 18.45 Za boljši jezik - 18 55 čez dan - 19 15 Igra - 19.30 Dnevnik - 20.00 Nogomet kolo v evropskih pokalih. prenos - 22.00 Kronika. 2. madžarska armada na Donu, dokumentarna serija - 23.10 Novi s vel. ilustrirana zunanjepolitična kronika - 23.55 Kolo v evropskih nogometnih pokalih, pregled - 0 45 Dnevnik dnevnik BBC ja 5.40 Dobro jutro. Madžarska, magazin - 8.05 Financial Times za Vzhodno Evropo - 8 35 čez dan. informativni program - 9.00 Viljem Tell, francoska serija - 10 00 Igrani film - 11 00 Igra -11.15 Letni kolobarji program za upokojence - 12.00 Poročila - 17 00 Popoldanski saldo, pregled dogodkov dneva - 17 10 Kupil hom to žensko. 114 del mehiške serije - 17 40 Tele video ’92 - 17 50 Svet denarja - 18.00 Magazin za menedžerje - 18 45 Čez dan - 19 05 Igra - 19.35 Večerna pravljica - 20 00 Dnevnik, tele-špon - 20 40 Sosedje. 147. poglavje tv-romana - 21.15 Friderikuszov nepolitični talkšov - 22.40 Aktualno - 23 05 Tenis, posnetki z Mdnchna - 0.05 Dnevnik, dnevnik BBC ja RTL RTL RTL RTL 6.00 Belle in Sebastijan. Klack. Lukec - 10 30 Spiderman - 12.00 Wmspector 12.30 Michel Vaillant - 13 00 Full House - 13 30 Princ z Bel Aira - 14.00 UltramAn - 14.25 Policijsko poročilo - 14.55 Knight Rider - 15.50 Ekipa A - 16 50 21 Jump Street - 17 45 Cena je vroča - 18 15 Dm žinski dvoboj 18.45 Poročila - 19.15 Heverly Hills. 90210 - 20.15 Trikrat po roka, burka - 22 00 Vse ali nič?! - 23.00 Perverznosti telesne ljubezni, film - 0 45 Pridi draga Maid in naredi, erotični film - 2 05 Tutti Frutti - 2 05 Rožnata nanizanka RTL 6.00 Otroški spored - 8.30 Yogi - 10.00 Umetnost in poslanstvo - 10.05 Mož iz Atlantide - 11 (10 Nebeški psi z Boragore - 12.00 Narodna glasba - 12.30 Najboljši mladi pevci - 13 00 Nogomet - 13 30 Dis neyeva filmska parada - 15 55 Ekipa A - 18.45 Poročila - 19.10 Dan kol noben drug 20.15 Sanjska poroka - 21.55 Spie glov TV-magazin - 22 40 Prime - 23 00 Playboy Lare Night 0 00 Kanal 4-1.00 Grozljivo prijema družina 1 30 Kdo je tu šeP film - 2 00 Qumcy 6 00 Poročila - 7.00 Dobro jutro. Nemčija - 9 00 Poročila - 9.10 Dr Welby - 10.00 Bogat in lep - 10 30 Cena je vroča - 11.00 Tvegano - 11 30 Družinski dvoboj 12 00 Opoldanski magazin - 12 30 Mladi in strastni - 13 20 Kalifornijski klan 14.15 Springfieldova zgodba - 15.00 Quincy - 16.00 Hans Meiser - 17.00 Kdo je tu šeP - 17 30 Grozljivo prijetna družina - 18 00 Enajst 99 - 18 45 Poročila - 19 15 Fksplo zivno - 19.45 Dobri časi, slabi časi - 20.15 Col um bo - 21 45 Ouincy - 22.45 Deset pred enajsto - 23.15 Gottschalk - 0.00 Tropska vročina - 1.00 Grozljivo prijema družina 6.00 Poročila - 7.00 Dobro jutro. Nemčija - 9 00 Poročila - 9 10 Dr Welby - 10.00 Bogat in lep - 10.30 Cena je vroča - 11.00 Tvegano - 11 30 Družinski dvoboj - 12 00 Opoldanski magazin - 12.30 Mladi in strastni - 13 20 Kalifornijski klan - 14 15 Springfieldova zgodba - 15 00 Oumcy - 16 00 Hans Meiser - 17 00 Kdo je tu šef? - 17 30 Grozljivo prijclna družina - 18 00 Enajst 99 - 18 45 Poročila - 19.15 Eksplozivno - 19.45 Dobri časi, slabi časi — 20.15 Muškctirski krog - 21 15 Mlade pevske zvezde - 22.15 Eksploziv - 23.15 Gottschalk - 0 00 Zakon in red - 1.00 Grozljivo prijema družina 6.00 Poročila -7.00 Dobro jutro. Nemčija - 9.00 Poročila - 9.10 Dr Welby - 10.00 Bogat in lep - 10.30 Cena je vroča - 11.00 Tvegano - 11 30 Družinski dvoboj - 12 00 Opoldanski magazin - 12.30 Mladi in str-tastni - 13 20 Kalifornijski klan - 14.15 Springfieldova zgodba - 15.00 Qnincy - 16 00 Hans Meiser - 17 00 Kdo je tu šef? - 17.30 Grozljivo prijclna družina - 18 00 Enajst 99 - 18 45 Poročila - 19.15 E k spin zivno - 19 45 Dobri časi, slabi Časi - 20 15 Bolniške sestre smrti, drama - 22 15 Sier-nov TV-magazin - 22.45 Nogomet 23.15 Gottschalk 0 00 Sunsel Bcat - 1.00 Grozljivo prijetna družina 6 00 Poročila - 7.00 Dobro jutro. Nemčija - 9 00 Poročila - 9 10 Dr Welby 10.00 Bogat in lep - 10.30 Cena je vroča - 11.00 Tvegano - 11 30 Družinski dvoboj - 12.00 Opoldanski magazin - 12 30 Mladi in strastni - 13.20 Kalifornijski klan - 14.15 Springfieldova zgodba - 15.00 Oumcy - 16 00 Hans Meiser - 17.00 Kdo je tu šeP - 17.30 Grozljivo prijetna družina - 18.00 Enajst 99 - 18.45 Poročila - 19.15 Ekspln zivno - 19 45 Dobri časi, slabi časi - 20.15 M uš ke lirski krog - 21 15 Klic v sili - 22 15 Kako, prosim?* - 23.15 Gottschalk - 0.00 Zakon v Los Angelesu - 1.00 Grozljivo prijetna družina PETEK - 5.40 Prebujajte se z nami - 7.00 Druga jutranja kronika - 7.15 Začenjamo nov dan 7.30 Informacije \ slovenščini nemščini m madžarščini - 8.00 Poročila - 8 10 Do poldne na M V - 8 15 Mali oglasi -9.00 Borzni utrip - 9.15 Mariborsko zvočno pismo - 9 30 NSTSNMV - lestvica tujih skladb - 10.00 Poročila - 10 30 Prireditve - 11.30 To bi moral biti kabaret 12 00 Poročila (BBC) - 12.30 Novica dneva - 13.00 Slovo - 16 00 Popoldne na M V - 16.25 Obvestila - 16.30 Poročila - 17.00 Prireditve 17 30 Alierna livno - 18 00 21 232 - 18 30 Poročila (BBC) - 19.00 Vključujemo Radio Slovenija SOBOTA “ 5.40 Prebujajte se z nami - 7.00 Druga jutranja kronika - 7 15 Začenjamo nov dan - 7 30 Informacije v slovenščini, nemščini in madžarščini - 7.40 Tržnica 8 00 Poročila - 8 10 Dopoldne na MV - 8 30 Ponudba v trgovinah - 9.00 Predstavljamo vam - 10.00 Poročila - 10.30 Potepajte se z nami - 11 00 Sobotni gosi - 12.00 Poročila (BBC) - 12 30 Novica dneva - 13 00 Slovo 16 1)0 Popoldne na MV - 16.25 Obvestila - 16 30 Poročila - 17.00 Prireditve - 17.30 Mati oglasi - IR 00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi - 18.30 Poročila (BBC) - 19 00 Vključujemo Radio Slovenija NEDELJA — 8.00 Začenjamo nov dan - 8.30 Horoskop - 8.45 To bi moral biti kabaret - 9 10 Misel in čas - 9.30 Srečanje na Murskem valu 10.30 Nedeljska kuhinja - 12.00 Potočila - 12 15 Nedeljsko postno premišljevanje - 12.30 Minule za kmetovalce -13.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi - 18.00 Panonski odmevi - 18 30 Poročila (BBC) - 19.00 Vključujemo Radio Slovenija PONEDELJEK - 5.40 Prebujajte se z nami - 7 00 Druga jutranja kronika 7 15 Začenjamo nov dan 7.30 Informacije v slovenščini. nemščini m madžarščini 8 00 Poročila - 8 10 Dopoldne na M V - R 15 Mali oglasi - 9 00 Porabsko zvočno pismo 9 15 Zgodilo se je - 10.00 Poročila - 10.30 Spori - 12.00 Poročila (BBC) - 12 30 Novica dneva - 13.00 Slovo in vključitev Radin Slovenija 16 00 Popoldne na MV - 16 25 Obvestila - 16 30 Poročila - 17 00 Evropa v enem lednu - 17 30 špon - 18 00 S kranščakom. rek ron pa z ma-relof - lestvica narodnozabavne glasbe - 18.30 Poročila (BBC) - 18 35 Bilo je nekoč - 19 00 Vključujemo Radio Slovenija TOREK - 5 40 Prebujajie se z nami - 7 00 Druga juiranja kronika - 7.15 Začenjamo nov dan - 7.30 Informacije v slovenščini, nemščini in madžarščini ▼ 7 45 Ljubljansko zvočno pismo - 8.00 Poročila - 8.10 Dopoldne na M V - kost oziroma gost dneva, mali oglasi, glasba tako in drugače (ob 10.00 poročila). . - 12.00 Poročila (BBC) - 12 30 Novica dneva - 13 00 Slkovo - 16 00 Popoldne na M V - 16 25 Obvestila - 16.30 Poročila -17.00 Kost popoldneva - 17.30 Srebrne niti - 18.00 Najlepše želje s česiiikami m pozdravi - 18 30 Poročila (BBC) - 19.00 Vključujemo Radio Slovenija SREDA — 5.40 Prebujajte se z nami - 7.00 Druga jutranja kronika - 7 15 Začenjamo nov dan - 7.30 Informacije v slovenščini, nemščini in madžarščini - 7.45 Zagrebško zvočno pismo -800 Poročila - 8.10 Dopoldne na M V - R. 15 Mali oglasi - 9.00 Kličemo banko 10 00 Poročila - 10 30 Iščemo za vas - 12.00 Poročila (BBC) - 12 30 Novica dneva 13 00 Slovo - 16.00 Popoldne na M V - 16.25 Obvestila - 16 30 Poročila - 17 .00 Poslušamo vas - 17.30 Mali oglasi - IR 00 Na narodni farmi - 18 30 Poročila (RBC) - 19.00 Vključujemo Radio Slovenija ČETRTEK - 5 4(1 Prebujajte se z nami - 7 00 Druga jutranja kronika 7.15 Začenjamo nov dan - 7 30 Informacije v slovenščini. nemščini m madžarščini - 7 35 Svetuje kmetijski strokovnjak - 8.00 Poročila - 8.10 Dopoldne na MV - lestvica domačih zabavnih skladb Sedem veličastnih kosi oziroma gost dneva (ob 10.00 poročila) - 12.00 Poročila (BBC) - 12.30 Novica dneva 13 00 Slovo <- 16.00 Popoldne na M V - J6 25 Obvestila - 16 30 Poročila - 17 00 Kosi popoldneva - 17 30 To sem jaz - 18 00 Najlcpšc želje s čestitkami in pozdravi - 18.30 Poročila (BBC) - 19.00 Vključujemo Radio Slovenija motorna vozila LADO 1300, letnik 1978. prodam Tei : 31790. po 16 uri - min AUDI 80 1 6 naprodja Bodonci 157 - m478 ZASTAVO 101, letnik 1978 registri rano do novembra 1993. ugodno prodam Tel 48487 - m458 GOLF, letnik 1980 odlično ohranjen. prodam. Zorko. Lendavska 8. M Sobota, tel 48 395 m-pp KARAMBOIIRANO ZASTAVO 101 za dele prodam Bodonci 57, iel 49230. - m416 CITROEN GSX prodam za 1500 DEM Kuzma 76. - m4j9 LADA »200 KARAVAN, na novi/ registrirana naprodaj. Brezovci 4Ib. lel 45294 - m457 ZASTAVO 101 GTL, letnik 1987, dobro ohranjeno dodatno opremljeno, prodam Te! 70732 - m440 JETTO TURBO DIZEL, letnik 1991. prodam Tel 22 974, po 15 uri - m452 FIAT 750. registriran, in mlad nemški ovčar naprodaj Sabina Petovari. Šafar-sko 22 d. tei 89031 - m3983 nom naprodaj. Tel.: (061) 861378 ali (061) 861 154. vsak dan od 18. do 20 ure - m343 ENOSOBNO STANOVANJE ALI GARSONJERO v Murski Soboti a Ji okolici vzamem v najem. Možen je mdt odkup. Te].: 21855. - m463 ZA DVO- ALI VEČSOBNO DRUŽBENO STANOVANJE dam za nagrado enosobno komfonno stanovanje v Gornji Radgoni Td- 82183 sobota. nedelja, ali 61 731. int. 32. do 15. ure. - m-pop DVOSOBNO STANOVANJE v Murski Soboti prodam ah zamenjam za enosobno z doplačilom. Tel : 48 481 - m 443 ENO ALI DVOSOBNO STANOVANJE v Murski Soboti ah okolici vzamem v najem. Tel.: 65 J38. - m431 STAREJŠI MOŠKI PRODA ali da v najem hišo na Goričkem s pravico bivanja. Naslov v upravi lista. - m433 VSELJIVA ENODRUŽINSKA HIŠA z gospodarskim poslopjem in 12 an vrta v Mariboru naprodaj Cena lOO.flOO DEM Naslov v upravi lista - m455 DOBRO OHRANJENO starejše ročno izdelano pohištvo prodam po ugodni ceni. Prežihova 11. M. Sobota. - m415 TELEVIZOR ORION STEREO in HI-F! Normende prodam. Zorana Vel-narja 19. M Sobota - m476 AGREGAT za namakanje. 29001 vode vmmuti, »rolomat« 7 290m cevi, komplet, vthčar. vzvratni, za iraktor. nakladalnik gnoja Sip prodam. Tel : 48284 m474 Preklic! Preklicujem veljavnost zaključnega Spričevala o končani OŠ, izdanega leta 1989/90. Anita Svetec. Šalovci 197. m421 Preklic! Preklicujem veljavnost naloga za vpis v HK. Štefan Pančor. Domajinci 6. - m446 ŠIVALNI STROJ BAGAT VIŠNJA naprodaj. Tel.: 46 140. - m423 ZAMRZOVALNO SKRINJO GORENJE, 2101. ugodno prodam. Tel-61931. samo med tednom po 20 uri. - m3410 SEDEŽNO GARNITURO z ležiščem in garderobno omaro prodam. Zec. Mikloša Kuzmiča 41, M. Sobota, tel.: 25008. - m435 PREKLIC! Preklicujem veljavnost naloga za spis V HK štev. 6824-7. Jožef Farič. VaneČa 41. - m362 VARILNE APARATE, električne, tovarniško tlove. zelo ugodno prodam Tel.: 220657. - m439 VARMIG 140/160 CO1, nov, pro dam za 63.000.00 SIT m pisalni stroj UNIŠ za 25.000 SIT. Kotna 12, Rakičan - m449 delo kmetijska mehanizacija MOLZNI STROJ VUREX prodam Sebeborci 132. - ml419 TRAKTOR STORE 502 m strešnike Kikinda 333 ugodno prodam Franc Koren. Renkovd 104 - tn468 TRAKTORSKO FREZO, lopatar. novo, prodam 40-odstotkov ceneje. Tel.: 24269. - m426 TRAKTOR STEYR 188 (ŽABA), ptodelih. in kom banj Umverzal prodam Tel : (062)731 118 TROSILNIK HLEVSKEGA GNOJA SIP 2700 naprodaj po flolo-vični cent. Gornji Petrovci 70. - m648 KOMBAJN. ŽITNI, ZMAJ 133 z rezervnimi deli ugodno prodam Cipot. Stogovct 21. - 013487 posesti HlSO v Selu 18 prodam. Petrovci 51. - 91420 DVOSOBNO STANOVANJE, 50m-’, prodam po 1 100 DEM/m2. delno tudi na posojilo, v centru Murske Sobote. s centralno. CATV-jem in telefo- * * + GOSPODINJE! Če vam zamrzovalna skrinja toči ali ledeni, pokličite IZOLACIJSKI SERVIS F. HAJDINJAK, Gornji Slaveči 6, Kuzma tel.: 55071 Popravilo z garanci|O na vašem domu. VESTNIK RTV SERVIS MARJAN ZEMLJIČ Glavni trg 14 69240 LJUTOMER tel.: 81 580 POSEBMA PONUDBA - SAT TV komplet sistem z montažo za sprejem satelitskih programov (HI-FI stereo), antena prem 90. CENA: UIDEM tnaclh 11M ■HlJIn »sn DVOSOBNO KOMFORTNO STANC vANJEg CATV. telefon, balkon, dvigalo, 52m?. prodam. Tel : 25 295 - m+48 POSLOVNE PROSTORE, 66 mv centru M. Sobote dam v najem. Naslov v upravi lista pod POMLAD 93. - m470 ENOSO RNO ST A NO V A NJ E, 35m2, s telefonom. v pritličju. v centru M. Sobote, primemo tudi za pisarne ali tiho obrt prodam za LOGO DEM/m2. Tel.: 24661 - m467 GARAŽO za osebni avto v Moravskih Toplicah iščem za občasno uj?o-rabo Tel : (062) 32939. - m343 NA GORIČKEM v Moščancih prodam 8 600 m2 zemlje Tel.: (067) 77864. - m 356 živali AKACIJEVA DRVA, nasekana, prodam. Tel.: 21406. - m475 ZELO UGODNO - NAJCENEJŠE IGRAČKE: železnica 1500 SIT, avtomobilčki na daljinsko uprav, od 500 do 1500 punčka, ki joka in pleza, 1500 SIT. Za trgovine in pri nakupu na veliko dodatni popust. Delavnica trgovina Sve-čarstvo Rugelj, Omega Commerce, Čemetavci. Gederovska 11. tel.: 32920. - m462 SORODNIKI želite obiskati svojce v Voralbergu za božične in novoletne praznike? Avtobus bo peljal 22 12 42 ob 9. uri iz Murske Sobote in se iz Rankweila vračal 3. 1. 93 Prijavite se lahko pri Agenciji Klas v Murski Soboti ah pn Škerlak. VaneČa. tel.: 45003 - m-pp KITAJSKO ZEUE v manjši ali večji količim prodam. Cena 1 D EM/1 kg. Tel.: 42 633 - m479 ZAPOSLIMO DVE ŠIVILJI z dve ali triletno šolo, lahko tudi pripravnici. Tel.: 76385. - m43e KV NATAKARICO takoj zaposlim. Tel : 49016. - m447 POZOR AKVIZITERJI' Prodaja čistil z dobrim zaslužkom. Tet 76368. m363 ZA POMOČ IN NEGO STAREJŠE OSEBE iščemo mlajše upokojenko. Primerna denarna nagrada m celod nevna brezplačna oskrba - od hrane do samostojne sobe. Dr Štivan, Grajska 16 a. M Sobota, tel.: 25 378 - mpf ženitne ponudbe FANT, star 28 let, išče dekle za skupno življenje. Naslov v upravi lista. - m451 SITUIRAN MOŠKI, mirne narave star 53 let, želi spoznati solidno življenjsko sopotnico do 45 let Ponudbe pošljite na upravo lista pod šifro: PRIDI, PRIČAKUJEM TE. - m3982 Berite Vestnik Ni več besed. ne stiska rok, ostal je le spomin na trpek jok Ko si odhajala, se nisi poslavljala, saj si verjela, da se boš vrnila, a božja volja je bila, da si za vedno odšla od nas. Dom je prazen in otožen, ker tebe več med namt m. ZAHVALA 2. novembra 1992 nas je nepričakovano in brez slovesa v 68 letu starosti za vedno zapustila draga žena, mama in babica Marta Ferčak roj. Miholič, iz Renkovec 99 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, b010"1 sosedom, prijateljem m znancem. ki sle sočustvovali z nami in nam izreki' sožalje Bog plačaj? Uvala g dekanu PoredoSu in drugim duhovnikom. K* so slaii ob krsti pokojnice Naj]ep^ zen za vedno iztrgala iz naše orU ženo, mamo in mamiko Izdaja podjetje za informiranje Murska Sobota Časopisni svet: dr. Jože Bedernjak, Štefan Cigut, Zlatko Erlih, mag. Dalibor Geder, Cilka Jakelj, Hajko Stupar, dr. Aleksander Šiftar Nekje v tebi je bita bol, a zamahnila si z roko, češ zmogla bom, močnejša sem, vendar ni bilo tako. Onemela so tvoja usta, zastal je tvoj korak, ustavilo se je tvoje plemenito srce, v našem praznem domu ostale so sledi tvojih pridnih in marljivih rok, katere cenil bo še pozni rod. Etelko Kolmanko roj. Ficko, iz Korovec Uredništvo: Irma Benko (direktorica in glavna urednica), Janez Volek {odgovorni urednik), Ludvik Kovač (namestnik odgovornega urednuta), Bernarda Saiažic-Peček, Jani Dominko, Jože Graj. Majda Horvat Milan Jarše. Feri Maučec, Štefan Smej, Štefan Sobočan (novinarji). Ksenija šomen (tehnična urednica), Nataša Juhnov fotografinja), Nevenka E mri lektorica). Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota, Slovenska 41. Tele Ioni: novinarji in odgovorni urednik 21-383, 21-064 in 25-019, glavna urednica in direktorica 22-403. računovodstvo in tajništvo 21-383 in 21-064, GPS (oženje) 22-403. telefaks 22-419. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Naročnina za 4 trimesečje 1992 je 050,00 SIT, za podjetja 1.500,00 SIT, za naročnike v tujini 80 DEM letno Tekoči račun pri SDK Murska Sobota: 51900-603-30005. Devizr- 'ačun pri Abanki L|ub(jana 50100-620-00112-5049512. Tisk: Tiskarna Ljudske pravice, Ljubljana. Na podlagi mnenja Ministrstva za informiranje šl. 1&1B z dne 30. L 1992 se šteje tednik Vestnik med proizvode informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3, za katere se plačuje petodstotni davek od prometa proizvodov agencija za ttženje Vodja agencije Renata Bakan - Ficko \ Propagandisti: Nataša Praprotnik, Franček Šielanec, Robert Perš Oblikovalec: Endre Gonter Dejavnost: svetovanje, stiki z javnostjo In publiciteta (izdelava vseh vrst informacij za javne medije, tiskovne KC-‘eience pokroviteljstva, prolokol), oglaševanje v me- dijih (oglasi v tiskanih medijih, radijski in televizijski spoti in telopi, plakati lepaki, letaki), publikacije (izdelava vseh vrst prospeklov. oblikovanje, lektoriranje in prevajanje), grafično oblikovanje (oblikovanje celostnih podob in posameznih komunikacijskih sporočil), fotografiranje, organiziranje prireditev Naslov agencije Slovenska 41, M. Sobota Telefoni 21 383, 21 064. 22403 Telefaks: 22419 ZAHVALA Mnogo prezgodaj nas je v 35. letu za vedno zapustila naša draga žena, mamica. hčerka, sestra, snaha, botrica m teta Marija Bagar roj. Žokš, iz Kovačevec V globoki žalosti ob nenadomestljivi izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem ki ste jo v tako velikem Številu pospremili na njeni mnogo prerani zadnji poti, darovali vence, cvetje in za svete maše, nam pa izrekli sožalje in sočustvovali z nami. Iskrena hvala vsem, ki ste jo obiskovali in bodrili med njeno boleznijo. Zahvaljujemo se vsem prijateljem in znancem iz Švice, sodelavcem hotela Roter Haus. Posebna hvala medicinskemu osebju Kanton Špitala Arau. Hvala g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke. govornici za ganljive besede ob odprtem grobu, godbi na pihala, učencem 8. a razreda in učitelju OS Grad, učencem 2. b razreda in male šole OŠ Gornji Petrovci in učiteljicam. Prav posebna hvala vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih Kakorkoli pomagali, kajti bolečino nam lajša spoznanje, da v tej žalosti nismo ostali sami. Vsem še enkrat - iskrena hvala! Z bolečino v srcu vsi tvoji najdražji k' Hudo in težko nam je v duši, toda dolžni smo zahvalo v^JJfjfji ste ji pomagali v bolezni in ji lajšali bolečine. Hvala vsem ljudem - sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem. nam v najtežjih trenutkih priskočili na pomoč, Hvala vs Ljj ste se udeležili zadnjega slovesa, jo pospremili na nje111 poti, ji poklonili vence in cvetje ter darovali za svete ' oj Posebna zahvala pevcem, g. župniku in govorniku za p'-' obred. Vsem še en k ral-iskrena hvala! Veliko nam pome nas bodri spoznanje, da ste bili z nami v najtežjih trenu Z bolečino v srcu: mož Franc, hčerke Tanja, Ga bika in z možmi ter vnuki Sandra,Amadea. Dašo in Uarl* Hvala vsem, ki se V SPOMIN • tn Ž8" 8. decembra minevajo t lostna leta, odkar nas/ -,j, vedno zapustil naš dragi i J oče, dedi in brat Geza Rajh ga spominjate in oo|J njegov grob. V SPOMIN 2 decembra so minila tri leta žalosti, odkar nas je zapustila naša dobra žena, mama, hčerka in sestra Ana Šparaš iz Gorice Žalostni obiskujemo tvoj grob, vendar ponosni in hvaležni za Vse. kar nam je dobrega dalo tvoje srce, Hvala vsem, ki obiskujete njen grob, prižigate svečke in grob krasite s cvetjem. Vsi tvoji ----------- I Brez slovesa si nas zapustit, neizmerno bolečino nam pustil, zaman te čakajo tvoj cvetlični vrt in žejne rože, da jih poškropiš ZAHVALA V 82. letu starosti nas je zapustil dragi mož, oče in stari oče Franc Frajs iz Lemetja Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam stali ob strani, darovali cvetje, nam izrekli sožalje in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Se posebna zahvala družini Škrilec-Pivarza pomoč v težkih trenutkih. sodelavcem KEM A iz Puc on ec, Jožetovim sodelavcem iz Panagre. KMN-u Predanovci, govorniku za ganljive besede ob odprtem grobu, g. duhovniku za obred in pevcem za odpete žalostinke. Vsem prisrčna zahvala. Po kratki, a težki bolezni je za vedno odšel od nas naš dragi Ferdinand Doma upokojeni trgovec iz Črenšovec Od njega smo se poslovili 22. 11. 1992 na pokopališču v Črenšovcih. Zahvaljujemo se osebju gastroenterološke klinike na Japljevi 2 v Ljubljani za izjemno skrb in nego med boleznijo in vsem znancem in prijateljem, ki so darovali cvetje, nam izrekli sožalje in ga spremili na zadnji poti. Črenšovci, Ljubljana, Kanada Žalujoči: hčerki Nada in Jožica z družinama in drugo sorodstvo ------------------------------------------------ Dragemu tastu Štefanu Beznecu iz Bodonec V SLOVO Ksenija Žalujoči: žena Eteika, sin Jože z d nižino in drugo sorodstvo Odila od nas si, mama, tašča in babica draga. V temnem grobu mirno spite, čeprav vas več med nami ni, v naših srcih še živite. ZAHVALA V 80. letu starosti nas je za vedno zapustila naša draga mamica, tašča, botra, babica in prababica ZAHVALA V 73. letu starosti nas je nenadoma zapustil naš dragi mož, oče, dedi, brat in tast Alojz Šarkan iz Serdice Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, sosedom in prijateljem, ki ste nam izrekli sožalje, darovali vence, cvetje in za sv. maše, ter vsem, ki ste ga spremljali na zadnji poti. Posebna zahvala g župniku in pevcem za odpete žalostinke. Iskrena hvala sosedom, ki ste nam kakorkoli pomagali v teh težkih trenutkih. Hvala tudi kolektivom PTT Roga-šovci PZZ M Sobota in MTT Maribor. Vsem Še enkrat - iskrena hvala! V 72. letu življenja je prenehalo biti dobro srce našega dragega Ivana Kočarja iz Bogojine ** ^reno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem 'n Znancem za darovano cvetje, ustna in pisna sožalja ter Vsem, ki ste ga tako številno pospremili na njegovi zadnji P°ti. Hvala duhovnikom za obred, pevcem za odpete Gostinke, govornici za ganljive besede slovesa ter Elija-ševim za pomoč. Vsi, ki smo ga imeli radi ob mo/em grobu. 10 L pristopite, Av/ip trpela sem, mir tni zaidite. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše ljube žene in tete Irene Planinšek jo 'H' zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem m znancem, ki ste Hej J' ji poklonili cvetje in sveče za izrečeno sožalje in jo spremili " ^nj' poli. Posebno zahvalo smo dolžni sosedom ki ste nam ^vaiT’ Pomagali in jo obiskovali med njeno hudo boleznijo. Iskrena ^Viji llllerneniu C-oddelku bolnice v Slovenj Gradcu za nego in inten* *' ^avniško pomoč Prav tako se zahvaljujemo g. župniku župnišča w ' za lep pogrebni obred Iskrena hvala govorniku Mihu Uslovo, hvala pevcem iz Prekmurja in pevcem druSiva P^kojencev iz Velenja ter rudarski godbi za odigrane Žalostinke Velenje. 25 novembra 1992 /j k brat Zoltan z družino, n e tali inj n Terezija z družino in« rinilo sorodstvu Jesensko listje tiho šelesti, ko se spušča na gomilo, kjer v samoti tihi leto dni naša najdražja počiva v večnem spanju, a njen lik med nami še živi. V SPOMIN Marti Geč roj. Kostric, iz Ljutomera ne mo/emo verjeti. da je ni več med nami ^Va^a vsem. ki se ustavite ob njenem grobu, ®ate svečke, prinašate rože ali se je v mislih spominjate. Gižela Abraham roj. Zrinski, iz Adrijanec 34 Z žalostjo m bolečino v srcu se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom, znancem in prijateljem, ki ste nam stali ob strani, nam pomagali, darovali vence in Šopke ter izrekli sožalje. Posebna zahvala g. duhovniku Kerčmarju za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, kolektivu Slove-nijaturista iz Ljubljane m domačim gasilcem. Vsem še enkrat - iskrena hvala! Žalujoči: hčerka Zorica z družino iz Ljubljane, snaha Aranka in vnuk Štefan z družino Za vse skrbi in vso ljubezen, kar dragi oče si nam dal, zdaj ko brez tebe smo ostali, ti večna bodi hvala. ZAHVALA V 77. letu starosti nas je nenadoma zapustil dragi oče in stari oče Ivan Varga zidarski mojster v pokoju, iz Strehovec 1 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam kakorkoli pomagali in ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, darovali vence, cvetje, za sv. maše ter za izrečeno ustno in pisno sožalje Hvala osebju zdravstvenega doma Dobrovnik in int. oddelku bolnišnice v Rakičanu. Posebna hvala g. župniku za lep obred in pevcem za odpete žalostinke, govornici in govornikoma za besede slovesa. GD Strehovci, Filovci. Dobrovnik in Kobilje, LD Bogojina, obrtni zbornici Lendava in g Koruniču. Še enkrat - prisrčna hvala vsem, ki ste prišli od blizu in daleč ter mu izkazali zadnje slovo. Strehovci, M. Sobota, Krapje Žalujoči vsi njegovi Z vedrim nasmehom vsakega osrečiti si znat, pred usodo neizprosno nemaien si obstdi, ostali so sledovi tvojih pridnih rok, katere cenil bo še pozni rod ZAHVALA V 34. letu starosti nas je nepričakovano zapustil naš dragi mož, očka, sin, brat in zet Alojz Ribaš iz Skakovec 12 Ob boleči in nenadomestljivi izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi prerani zadnji poti, darovali vence, cvetje in za svete maše, nam pa izrekli sožalje in sočustvovali z nami. Hvala g. župniku za lep pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in govorniku za poslovilne besede. Prav posebna hvala vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih kakorkoli pomagali, kajti bolečino nam lajša spoznanje, da v tej žalosti nismo ostali sami. Žalujoči: žena Helena, sinova Dejan in Andrej, mama, oče, sestri in bratje z družinami, tašča in drugo sorodstvo Serdica, 24. 11. 1092 Žalujoči vsi njegovi Truplo tvoje zemlja krije, v hladnem grobu mirno spiš, tvoje srce več ne bije, bolečine več ne trpiš. Nam pa žalost srce trga, solza lije iz oči, dom je prazen in otožen, ker tebe več med nami ni. ZAHVALA V 73. letu starosti nas je tiho zapustil dragi mož, oče in dedek Štefan Beznec iz Bodonec 6(1 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, darovali vence, cvetje, izrekli sožalje in ga v velikem številu pospremili na vrt počitka. Posebej prisrčna hvala dr. Kološevi, dr. Alojzu Horvatu, celotnemu internemu oddelku soboške bolnišnice in patronažni sestri od Grada za prizadevanja pri zdravljenju in lajšanju bolečin v naj hujši h trenutkih njegove bolezni. Posebna hvala g duhovniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke. gasilcem in govorniku Zahvaljujemo se tudi sosedu Štefanu Frumnu za pomoč, hvala tudi delavkam 116. brigade iz tovarne Mura in Mercatorju iz Ljubljane. Vsem še enkrat - prisrčna hvala! Globoko žalujoči vsi, ki smo ga imeli radi Ne jokajte ob mojem grobu, le liho k njemu pristopite, spomnite se, kako trpel sem, in večni mir mi zaželite. ZAHVALA Po dolgi in težki bolezni nas je v 61. letu starosti zapustil dragi mož. oče. dedi. tast, brati stric, svak in boter Alojz Lapoši iz Kroga Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, izrekli sožalje, darovali vence, šopke, za svete maše in v dobre namene. Iskrena hvala vsem, ki sle ga obiskovali in hodnii med njegovo boleznijo, osebju kirurškega oddelka M. Sobota, posebno dr Starcu. Hvala tudi Olajevi teti za pomoč med boleznijo. Hvala g. kaplanu za pogrebni obred m cerkvenim pevcem za petje, vsem lovcem in gasilcem - lovskemu pevskemu zboru za petje, lovskim rogistom za odigrane melodije, članom LD Krog lovski častni straži, gasilski častni straži, spremljevalcem krste. GD Krog Hvala delovnemu kolektivu Mure - tovarni ženskih plaščev, nekdanjim sodelavcem v likalnici, IGD-ju Mura. KUD-u Mura, delavcem nekdanjega Kroja; kolesarjem, praporščakom, upokojencem, vsem govornikom za poslovilne besede in vsem, ki ste prišli od blizu in daleč ter ga pospremili na njegovi zadnji poti. Krog, 21. novembra 1992 Žalujoči: žena Matilda, hčerka Anica, zet Jože, vnukica Lara, brata Janez in Mirko ter sestre Terezija, Vilma, Olga in Ana z družinami Evgen Sapač /e vložil protest proti moratoriju na sečnjo v državnih gozdovih, ki ga je v parlamentu »spravila skozi* stranka, p kateri je funkcionar, ker je njegovim rojstnim Brezovcem zmanjkalo lesa za oder, na katerem bo imel po izvolitvi Za kmečkega svetnika pozdravni govor Če ne bo drugače, bo Sapač med govorom sta! na hrbtu svojega strankarskega kolega Eranča Horvatu. * + * Navijači in funkcionarji nogometnega kluba Potrošnik tik pred koncem nogometne sezone strinjajo svoje vrste. Medlem ko so se pred nedavnim zaradi neuspeha svojega kluba še pretepali med seboj, so zdaj odkrili pravega sovražnika. Klubu Mure složno želijo vse na/slubše Zelo jih je razočaral Studio D, ker »murašem* ni uspel naložiti vsaj desetih golov, zato so jim poslali žaljivo brzojavko, v kateri jih imenujejo »studijski Drekuči*; moštvu Olimpije pu so po končani neodločeni tekmi z Muro vzklikali staro beltinsko žaljivko »Pes vam jajca nosi*. * * * »Če ne bom izvoljen, bom šel in Clinionu spehal njegovo Hit-larv in bova srečno živela do konca dni.* Zaradi moratorija na reklame za politične stranke v tej rubriki ne moremo izdati, kdo je avtor gornjega citata Kandidal-ljubimec je seveda prekmurske krvi in zemlje. + + * Znani prekmurski politolog in Vestnikov korespondent iz Nemčije Ivan Kramar je bil zgrožen, ko je videl, da je Televizija Slovenije znanega pisatelja Guntherja Grassa, ki je komentiral dogodke p nemškem mestu Malin, kjer so neonacisti pobijali priseljence, v podnapisu k posnetku naredila za »preprostega prebivalca Mollna*. »Saj to te tako nezaslišano. kot če bi iz Štefana Sobočana, znanega novinarja, naredili. za navadnega Otižanca!* * * * Prebivalci Grada se prepirajo, če naj pred svojim gradom, zdaj ko sta pogorela Windsor in Hofburg, postavijo straže ah ne. Nekateri menijo, da bi bilo dobro, če bi za svetovno javnost neznani požigalci zakurili tudi v njihovem gradu, ker se nadejajo, da bo svetovna skupnost potem zbrala denar še za obnovo njihovega, drugi pa se bojijo, da potem še ruševin več ne bodo 'imeli. Prezidij je po podzemnih zvezah zvedel, da'so bili v Wind-sorju in Hofburgu aktivnosti stranke K a je nega, ki so med požaroma iz dvorcev odnašali pohištvo za opremo grajskega gradu * * * Prezidij rubrike je dobil množico odgovorov na vprašanje, zakaj vestnikovct murskoval-cem pravijo »Botšoj teater*. Naši vrli bralci so se res zelo izkazali s svojimi domnevami, kar nekaj jih je na primer napisalo, da zato, ker je Murski val p tistem delu skupne hiše, kr z balkonom po zunanjosti spominja na zgradbo Boljšoj teatra v Moskvi, neka bralka pa je zapisala, da zato, ker imajo gospodje Lopamik, Peček, Horvat in Maučec tako lepe noge, kot labodi iz labodjega jezera in tako naprej. Ker se odgovori med seboj razlikujejo, jih nismo mogli vreči v boben ter enega izžrebati. Prebirali smo enega za drugim in jih ocenjevali, kateri bo najbližje domislici iz Vesmi-kove redakcije: »Naš Murski val je kol Bolšoj teater, ker je prav tako dober in nas prav toliko stanej kot Ruse Boljšoj teater.* Še najbližje rej hišni resnici se nam je zdel odgovor, ki ga je poslal gospod Mirko Hull od Grada. Nagrada za gospoda Hulla je že na pon KEŠEM KONJ Kampanja ’92 * V sredo, 25. novembra, sta bila ponovno v teh krajih na predvolilni kampanji prvaka SKD-ja Lojze Peterle, predsednik stranke, in Ivan Bizjak, strankin predsedniški kandidat. Obiskala sta Len davo, V. Polano, Odrance, Beltince, M. Soboto. Puščo in Cankovo. Na zborovanju v soboški kinodvorani so se predstavili nekateri lokalni kandidati na volitvah, Ivan Obal, Cini Pucko, Jože Ka-vaš, dr. Jože Magdič ter kandidat madžarske narodnosti Gyorgy Tonika, ki kandidira za krščanske demokrate in ki je imel zelo neposreden nastop. Rekel je, da slovensko sicer ne govori veliko bolje od zdajšnje poslanke madžarske narodnosti, da pa jo je potrebno zamenjati. V vasi Pušča je kampanja SKD ja povzročila manjšo delitev duhov, ki pa po trditvah strankinih ljudi ni v obisku vasi same, marveč v njegovi interpretaciji. Po neki pripovedni verziji naj bi namreč romski prebivalci Peterletovemu in Bizjakovemu spremstvu preprečevali prihod v vas, pri lokalnem vodstvu krščanskih demokratov pa ne vedo o tem nič, omenjajo samo, da je bilo na eni strani vasi opaziti večjo gostoto volilnih plakatov Združene liste m da so bili oni v gosteh v Didijevi gostilni * Predsedniški kandidat Milan Kučan je bil v petek, 27. novembra, v tovarni Mura Rekel je, da je ta njegov obisk sicer šteti kot obisk v volilni kampanji, da pa on hodi po tovarnah tudi takrat, ko drugi ne hodijo. Zaradi česar da ve, kaj je glavna tema v tovarniških konferenčnih prostorih: tožba zaradi izgub jugoslovanskih trgov. Sploh pa da to ni skrivnost tudi za posredovalca v jugoslovanskem konfliktu Owena in Vancea, ki menda za december pripravljata konferenco predsednikov držav, ki so bile nekoč jugoslovanske republike, da bi se med seboj dogovorili o gospodarskem sodelovanju. Kučan je to imenoval še eno iluzijo, ki bo vzela nekaj mesecev časa, stvari pa stojijo tako, da je pač potrebno delati kot za evropski trg, in če je mogoče po svetovno priznanih cenah prodajati tudi na južna tržišča. To implicira potrebo po novi samozavesti h kateri po njegovem programi 23 strank, ki nastopajo na volitvah. ne prispevajo veliko. Kako vztrajno naj si Slovenija prizadeva, da se včlani v EGS? Je to še vedno premočrtni namen glede na to. da nekatere predvsem manjše evropske države mso več prepričane da je to zanje dobro. Kučan: Slovenija mora živeti tako kot članice EGS, o vsem drugem, pa se lahko odloča. ko bo čas. Na vprašanje, če v zadevi »prisluškovalna afera« m morda spregledal politične in moralne zapovedi. ki bi se v tem primeru glasila »prijatelj Zlobec, toda večja prijateljica resnica«, zaradi česar ni ravnal po načelih pravne države m sprožil postopka proti Zlobcu, je Kučan odgovoril, da v obtožbah na Zlobčev račun ne vidi ustrezne resnosti. Kučanov odgovor na vprašanje, kako se je mogel v času vojne, kakor vse kaže, obnašati tako, da mu niti gorki nasprotniki ne morejo prilepiti nekonsistentne drže, ali je bilo tako zato, ker je Prekmurec, aii zato, ker je star politični lisjak, bo najbrž prišel ali v zgodovino anekdot o političnem instinktu, ali pa v zgodovino rocka, »Zato, ker imam j—« je odgovoril Kučan. • Vrhunec konvencije stranke Narodnih demokratov Slovenije v nedeljo, 29. novembra, zvečer v kongresni dvorani hotela Radin v Radencih, je bil izpet ne izrečen. Dosežen je bi! z glasovno vznesenostjo Slovenskega okteta, ki je pel na prireditvi, s kitico iz koroške narodne Mojcej, tam na tistem mestu. kjer pesem poje »... in pesmice peva...«. Višje, kot ga zanese v tej narodni pesmi, slovenski nacionalni ponos ne more. Tako zagnano ni zapisan v programu nobene od strank z nacionalno noto, v primerjavi s tem so vsi tako imenovani nacionalizmi bledikavi. In kdo bo tako bedast, da bo inštitucijam, kot so Slovenski oktet in slovenske narodne pesmi, očital nacionalizem? Ga je potem mogoče očitati narodnim demokratom? V gosteh pri NDS-u so biii ta večer Waltraud Klasnic. članica predsedstva Avstrijske ljudske stranke iz Štajerske, Werner Re-iter, župan avstrijske Radgone, gospod Medini, ki je v avstrijskem radgonskem županstvu odgovoren Cene rabljenih avtomobilov Na sejem rabljenih avtomobilov v Murski Soboti so prodajalci pripeljali 31 vozil, prodali pa 4. Golf J, letnik 1980, s prevoženimi 118.000 kilometri, kije sta) 2.300 DEM; Jugo 45, letnik 1986, s prevoženimi 79.000 kilometri, 130.000 SIT; Jugo 45, letnik 1983, s prevoženimi 97.000 kilometri, 2.000 DEM in Zastava 101 TL, letnik 1980, s prevoženimi 52.000 kilometri, 60.000 SIT Znamka avtomobila letnik prevož. km cena Mercedes 220 D 1971 103.000 2.500DEM Visa oltcit 1991 33.000 290.000 SIT Škoda Favorit 1991 20.000 9.000 DEM W Jetta turbo D 1991 20.000 20.000 DEM Lada 1600 LS 1981 113.000 1.500 DEM Opel Kadett 1.3 1985 90.000 8.000 DEM R 18 GTS 1981 202.000 3.000 DEM Zastava 126 P 1979 95.000 700 DEM Zastava 750 SE 1982 68.000 1.000 DEM Zastava 128 1986 41.000 4.200 DEM Zastava IDI GTL 1986 60.000 3.600 DEM Zastava 101 GT 1977 107.000 L100 DEM za turizem, ter kandidati nekaterih desnih strank. Županstvo ima rado narodne demokrate ali pa imajo narodni demokrati radi županstva - vsekakor pa je vsaj s slovenskim županstvom, kakor je opisano v literaturi. nekako tako kot s slovenskimi narodnimi pesmimi: enim in drugim se je v nacionalno nesamostojnih časih pripisovala klenost, s čimer se je mislilo na dobršno mero nacionalnega ponosa. Med kandidati NDS-a na volitvah za državni zbor ki so se na konvencijskem večeru predstavili, so biii trije iz županske službe. Mirko Prelog je župan v Ljutomeru, dr Jože Bešvir v Ormožu, Avgust Horvat pa je podžupan v Lendavi Predstavili so se še Stanko Maučec m Janez Stariha, ki kandidirata v državni zbor, in Andrej Hrastelj, ki se poteguje za mesto svetnika. »Prijatelji, v čudnem času živimo. Ljudje pravijo, da nam je bilo v komunističnem sistemu čisto dobro.« Tako je začel svoj govor predsednik NDS-a dr. Rajko Pirnat. »Ta nori sistem pa nam je zapustil dolgove,« je nadaljeval. Zapustil nam je zmedeno in nerazločno stanje, stanje, v katerem nismo zmožni razčistiti niti izdaje državne skrivnosti, ne preprečiti privatizacij . ki jih v svojo korist vodijo strankarski aparati. Slovenija drsi v postkomunistični kaos, hitro bogatijo tisti, ki hitro kradejo. Zato bo stranka NDS, je obljubil Pirnat, zahtevala revizijo vseh divjih privatizacij in denacionalizacijo. Postkomunizem je posmrtno življenje komunizma. begunci so metastazira-nje vojne v Slovenijo, ki jo spreminjajo v Libanon, zato bo NDS zahtevala, da se prihodnje leto vrnejo, od koder so prišli. Kajti pokupili so nam stanovanja in ustanavljajo podjetja, ob tem pa ostajajo lojalni svojim prejšnjim državam. »Demos nikoli ni imel dejanske oblasti,« je izjavil Pirnat, ker je miel »in mi to Še najbolje vemo, trojanske konje v svojih vrstah.« Slovenski javnosti je naslovil opozorilne besede, ker da obstaja nevarnost, da bodo zmedeni volivci povzročili zmedo v parlamentu. Zato je potrebno med levim in desnim ekstremizmom iskati pametno sredino, »ker nočemo molotovk kot v nemškem Rostocku«. Predsedniška kandidatka dr. Alenka Žagar-SJana je rekla, da se pred temi volitvami predsedniške kandidate, njo in njene konkurente, sprašuje vse, samo bistveno ne. Nihče ne sprašuje o roških pokolih, o odnosu do domobranstva, do nacionalizacije, do javnega dolga, do brezposelnosti, do postkomunizma. Predsednik da ima v ustavi zapisano zapoved, da mora imeti mnenje o vsem tem. kandida tov pa tega nihče ne vpraša. Ljudi je »strah pred novim, kajti pod starim je še nekako bilo.« je rekla Žagarjeva Z dragimi panoji in plakati stranke po njenem prekrivajo kruto resničnost, mehanizmi so reciklirani, vse pa je znano: ideja je stara, samo nekateri obrazi so poniknili. Konvencijski večer je vodil Andrej Hrastelj. Š. SMEJ Radgonski mehurčki Moram se vam malce potožiti: zadnje čase zelo slabo spim! Tlači me mora in v tej mori me napadajo ali mimo mene drvijo portreti, posamični ali skupinski, slišim glasove, nadvse resne, poučne, ki mi obljubljajo ceste, srečnejše življenje, čistejše okolje, varen dom, etnično čistost... da, obljubljajo mi, da se bom lahko celo smejal, če bom volil tiste ljudi na plakatih. In zato me ponoči tlači mora! Ah to pomeni, da sploh ne bom mogel živeti, čc jih ne bom voli)? Veste kaj meni se zdi, da z letošnjimi volitvami pretiravajo do skrajnosti. Odločil sem se, da bom volil tiste, ki imajo najmanj propagande, vendar ne vem. kako naj to ugotovim. Vsekakor ne bom volil tiste, ki imajo največ plakatov ali najlepše barvne fotografije - zaradi teh me ponoči tlači mora. Upam le, da bodo tako hitro, kot so panoje s plakati postavili, po volitvah te tudi odstranili. Posvetimo se raje naši ljubi Gornji Radgoni Rad imam »toto« naše mesto, kjer so na mostu prežagali čarovnico Nekaj preroškega je v tem: Je redka vlada dočaka konec mandata, saj jo že prej izžvižgajo. Tudi prejšnja vlada je odstopila prostor novi, ki bi morala biti že potrjena (žal mi je, toda ko sem pisal tole, za rezultate še nisem vedel) Novi mandatar je naredil zanimivo kombinacijo starega in novega. teh in onih strank. Verjetno upa. da bo ime! zaradi tega večjo podjx>ro javnosti in da mu v poročilo ne bo potrebno zapisati takih stavkov kot stari vladi: ... izvršni svet ugotavlja, da je imela prva vlada v demokratično izvoljenem sistemu velike težave pri svojem delu zaradi neprilagojene sestave skupščine (zbor ZZD) ter nerazumevanja javnosti za težave, ki so iz tega izhajale. Ja, pa kdo je kriv za to, Če jih javnost ni razumela! Če ne znajo manipulirati z javnostjo, res niso sposobni voditi občine. Saj to pa danes obvlada že vsak strankarski prvak. Sicer pa stari izvršni svet še ne bo tako hitro pozabljen. Še vedno namreč odkrivajo grehe, ki naj bi jih zakrivil, ko je delil denar za odpravljanje vojne škode. Na oktobrski skupščini je poslance zanimalo, kdo je dal sredstva za nakup prostorov OO RK Gornja Radgona v višini 1,988.000,00 tolarjev Odgovor je bil približno tak: sredstva so zagotovljena iz občinskih rezerv (?) solidarnosti za sanacijo vojne škode. To so sredstva občinskega vira, in sicer jih je prispevala Zavarovalnica Triglav. Verjetneje Rdeči križ utrpel ogromno škode, da so mu namenili tolikšna sredstva, gospod graščak Hercog pa še novi službeni kombi. Zavarovalnica pa naj kar preveri, komu je ona namenila tiste milijone. In na koncu še nagradno vprašanje za vse zveste bralce Radgonskih mehurčkov (nagradna vprašanja so zdaj v modi, to metodo uporabljajo tudi v predvolilnem boju). Moje vprašanje je: kateri od radgonskih kandidatov se je pojavil v medijih z 20 let mlajšo sliko, na kateri ima namesto sivih črne lase? Odgovore pošljite na naslov uredništva, za nagrado pa boste dobili novoletni zlati mehurček! »RADGONČAN« Lendavski pereči Pred nedeljskimi volitvami bi Juriju, ampak tudi v moji Len-rod nnrl t i _ rad imel čisto vest. V prejšnji številki sem namreč pokritiziral lendavsko stranko, ki da se ni držala gesla iz dogovora o plakatiranju: na vsako tablo le en plakat določene stranke! Medtem pa sem odkril, da so postavile svoje divje panoje tudi druge stranke, kar samo potrjuje trditev, da podpisujemo dogovore, sprejemamo odloke in zakone, da bi jih potem lahko kršili. Celo zakramenta svetega zakona se marsikdo ne drži, ampak izrabi prvo priložnost in prešuštvuje. Zgoraj zapisane misli veljajo na splošno, kajti vsi ljudje smo krvavi pod kožo. Naš trimlinski Rajko pa ima druge »grehe«. Ondan je novinarki Murskega vala na veliko pripovedoval o svoji komisiji za proslavitev 800-letnice srednjeveške Len dave (ponekod je res še v srednjem veku) in še posebej pohvalil ožarjenost mesta pod vinogradi. Pri tem je mislil na osvetlitev gradu, cerkva sv. Katarine in sv. Trojice, pozabil pa je, da se ne dajo tudi evangeličani, ki so prav tako »ožarili« svojo cerkev na Partizanski cesti, vendar nekaj tednov pozneje. Sploh pa se mi zdi, da je s to ožarjenostjo nekaj narobe. Tako piše v Slovenskem pravopisu iz leta 1962: ožariti - železo. Čeprav je do 12. decembra, ko bo v Lendavi tradicionalni čardaš bal, še 9 dni, je Jolanda »ožarjena« že zdaj. Ko si obleče bela oblačila, namreč zažari v polnem sijaju in žarki sežejo celo čez mejo, Le kako bo privlačna, ko bo zaplesala v siju večbarvne svetlobe reflektorjev! in kako bodo ožarjeni Še njeni plesalci, posebej še zato, ker se ne bodo pustih žejne! Sicer pa, kaj bi o tem. ko pa je uradni čardašbal v restavraciji Lipe"te enkrat letno! Je pa vedno več govoric o uvoženih »slačipuncah«, ki da ne prirejajo svojih šovov le pri Sv. davi. Zgodovina se ponavlja: med vojno so Rusi »polagali* naše dekline, zdaj pa mi Rnsl' nje. Razlika pa je očitna: oni sc zastonj, mi pa moramo plačati Je že tako, da ljudje vidijo vse skozi denar. Radi so, če j:"1 nenadoma pade v žep, srečni pa so tudi, če kaj dobijo, ne da bi jim bilo treba seči v denarnico. Tako ženice ne morejo prehvaliti Lojzeta, ki je priŠO v naše kraje agitirat za »svojega« predsedniškega kandidata (potem ko se je udeležil božje službe na dan proščenja v Lendavi), saj je bilo na predstavitvi njegove stranke v gostišču Temintem vse zastonj Znanec Geza pa mi ni sporočil-ali je dobri mož tudi raztegnil harmoniko. Niti ne bi bilo dobro. kajti ljudje bi to razumel*-da bodo, če bi zmagala 14 stranka, morali plesati po njenih taktih. Sem pa sam ™ strankarsko harmoniko v ponedeljek v Soboti. Tja sem šel, da bi se pozanimal, koliko s uradno zaprli. Tedaj bodo a8" volilne komisije Že pijani in n bodo mogli oprezati, kot* bom dajal svoj glas. j I I 120 let tradicije /O Pomurska banka d-d- r Vaša domača banW I l I Menjalniški tečaj Pomurske banke z dne L decembra 1992 od 1LM Srednji tečaj Banke Slovenije od I. decembra 1992 od 00.00 Država Avstrija Francija Nemčiji Italija Švica ZDA Enota 100 100 100 100 100 1 Banka Slovenije 857,8216 1.777,6232 6.035,0472 6,9011 6.687,4358 96,65)3 S 1. decembrom 1992 veljajo Nakup 858,00 1.749,00 6.120,00 Prodaj^ 882, W 1.822^ 6.2»*^ 7,id . 6.9»> .. 6,45 6.655,00 95,10 6 NOVE OBRESTNE MERE LETNA MESEČNA DNE^ Hranilne vloge 21,74% 1.68% 0,053«^ Tekoči in Žiro računi 17.84% 1,40% 0,0449\ (1,0891^ Tolarska varčevalna knjižica 38.55% 2.80% VEZAVA Depoziti od 10 do 19 dni Depoziti od 20 do 29 dni 38.55% 39.93% 2.80% 2,89% — j II Depoziti od 30 do 90 dni: do 50.000 SIT nad 50.000 do I00.000SIT nad 100.000 SIT 42,70% 44,09% 45,47% 3,06% 3,14% 3,23% n.09?^ o,o9^ Depoziti nad J mesec 38.55% 2,80% (1.0891 > 1 Depoziti nad 3 mesece: do 5(1.000 SIT nad 50.000 do 100.000 SIT nad IfKI.OOOSlT 44,09% 46,86% 49,63% 3.14% 3,31 % 3.47% 1-;.PA O I = Depoziti nad 6 mesecev: do 50.000 SIT nad 50.000 do 100.000SIT nad lOOOOOSIT 46,86% 49,63% 52,40% 3,31% 3.47% 3.63% il.lL^ । Depoziti nad 12 mesecev Depoziti nad 24 mesecev Depoziti nad 36 mesecev 48,24% 51.02% 53.79 % 3,39% 3,55 % 3,7 i % p 1^4 k- N In * * S c SLOVENSKA KMEČKA ZVEZA ^'KO HALB - kandidat v 4. 'jdilnem okraju — Murska So-šota , Odraščal je v revni gorički ^tčki družini in je najmlajši Vneti petih otrok. Sedaj je poroko ‘n oče dveh otrok, z družino rn prebiva v Pertoči. Kot diplo-^an' ekonomist je zaposlen * podpredsednik izvršnega ^le SO Murska Sobota in se-jttar sekretariata za gospodar-v Ob ustanovitvi Slovenske te tveze se je odločil zanjo, Z™' svojih naPrcdnih in raz-^Rijočih idej pa je bil za eno- Part‘jski sistem vedno ne- ttv . Njegova politična usmeri- Je ” tem, da želi pomagati i£°stavljenim ter enakomerno P^t^f tudi na podeže- Ekonomska izobrazba mu dobro razčlenjevati tre-“ gospodarsko problema- ^ent preprosto ljudstvo in r' kt ne zahtevajo več kot, so Sposobni. JANKO HALB iz Pertoče - Pravi ljudski poslanec z Goričkega Spoštovane volivke in volivci! Drage Goričanke in Goričanci! Moj nagovor pred volitvami, Vam. drage GORIČANKE in GORIČANCI, Prekmurci v eni besedi, kmetje in mladina, delavci, obrtniki ter izobraženci, bo sila jasen in preprost. Za poslanca v DRŽAVNEM ZBORU SLOVENIJE kandidiram na Goričkem, kjer z družino tudi stalno živim, med svojimi ljudmi, preprostimi Prekmurci, katerih usoda je bila skoraj 50 let odvisna od milosti m nemilosti SOBOTE, LJUBLJANE in celo BEOGRADA. Zrušiti komunistično oblast, so bili cilji vseh nas, ki smo bili na VOLITVAH 90. DEMOS in KMEČKA ZVEZA sta bila najmočnejša politična sila, ki je povezala preprosto in zapostavljeno podeželsko prekmursko ljudstvo. Kot DEMOSOV m kmečki poslanec v slovenskem in občinskem parlamentu, podpredsednik občinske vlade za gospodarstvo tor po mnenju bivših kom... njim zelo nevaren sem imel možnosti, da skupaj s sodelavci spremenimo mnoge stvari. In smo jih tudi! Osebno sem bil poteg kot so-tvorec pri najpomembnejših in zgodovinskih odločitvah za SLOVENIJO in SLOVENSKI NAROD. vse pa sem delal v dobro svojih PREKMURCEV in GORIČANCEV, ljudi vseh slojev, revnih in bogatejših, sposobnih ali zapostavljenih, kmetov m delavcev, mladih in starih. Odločne razprave, prava vprašanja m predlogi v parlamentu, realizacija tega pa v domači občini je edina pot za konkretno stvar. Prav zaradi odločnosti, nepopustljivosti in kazanja na zlorabe, so me kot prekmurskega poslanca najbolj napadali bivši komunisti in rdečih mediji. Zato tudi upam kandidirati za ljudskega poslanca, še posebej zato. k?r so na volilni glasovnici ljudje, katerih kvalitete in sposobnosti dobro poznam, njihova dela pa jih izdajajo. Reklamirajo se na Goričkem, noben pa tu ne živi. Če sem s svojim delom, znanjem in poštenjem pridobil vaše zaupanje, potem odločitev ne bo teži n KAJ SEM DELAL Po moji zaslugi so najvišji slovenski politiki in tudi vsa država neposredno slišali za nevolje malega prekmurskega človeka, kmeta, zdomca. Za naše »Šodra-ste« m blatne ceste, da ni telefonov. dela, da so mladi pred Jeti zapustili Goričko. Prvi sem v Ljubljani zahteval sprejem zakona o pomoči zaostalim in obmejnim vasem Prekmurja in Goričkega, Slovenije. - ukinitev ali vsaj znižanje prispevka za gradnjo hiš, delavnic, štal, - regres pri nafti za traktorje, - znižanje carin in davka pri uvozu avtomobilov, - porodniški dopust za kmečke matere, otroški dodatek, - nacionalno pokojnino in štipendije za kmečki živelj, - 29. november na moj predlog ni več slovenski državni praznik. Moji ukrepi za GOSPODARSKI RAZVOJ so konkretni: - ugodne kredite za nova delovna mesta je dobilo veliko podjetnikov, obrtnikov in kmetov, - delamo občinske ceste, za vaške dodamo 30% denarja, vodovod. - kmetje prav te dni dobivajo dodatno plačilo za pšenico. - z vlado smo bili hudo bitko za pomoč po suši. V skupščini sem bil med redkimi poslanci, ki so zahtevali zakonsko odprtje direktorskih plačilnih kuvert in odpravo zakonskega določila, ki izenačuje vodilne šefe in direktorje z delodajalci, lastniki firm. Odpori so bili in so Še hudi. Delavci Panonije. Platane. Pomurja. Kroja, Pomurkine mes nice, Gimnazije in moje Karto-naže verjetno niso pozabili, kdo je bil na njihovi strani. Tudi Pa-nonkini kmetje. Zahteval sem izplačilo deviznih hranilnih vlog in takšno sanacijo bank, ki ne bo v škodo državljanov in varčevalcev. Stanovanja smo prepoceni razprodali. 300 DEM članskega deleža v zadrugah je prevara in izločitev kmetov od zadružnega premoženja. SPOŠTOVANE VOLIVKE IN VOLIVCI! To, kar delam, delam jjošteno! Vedno zahtevam samo toliko, kot sem sam sposoben ponuditi, to hočem tudi od drugih. Moje vodilo je: POMAGATI ZAPOSTAVLJENIM; PRIZADETIM. ODRINJENIM; MOŽNOSTI OMOGOČITI SPO SOBNIM! Še se je potrebno upirati proti neupravičenim privilegijem in zlorabam ostankov prejšnjega režima v tovarnah, trgovinah, bankah; v državnih službah, policiji, sodiščih, SDK; po Šolah in rdečih sindikatih. RTV-ju in časopisih; v »samoupravljanju« in družbeni lastnini. DOMICILNI pnncip kandidiranja na volitvah je bil za mnoge ovira. Uspel sem edino s tem, da bo možno imeti POSLANSKO PISARNO med lastnimi volivci. ODPOKLIC poslancev kot možnosti volivcev so seveda strankarski elitneži zavrnili. Najodgovornejše delo novih poslancev bo nadzor nad izvajanjem zakonov - PRIVATIZACIJE m DENACIONALIZACIJE, najvišja odlika pa poštenje! Če so poslanci piošteni. je država PRAVNA in DEMOKRACIJA ljudska Zato kandidi- । ram kot jwšten LJUDSKI poslanec brez vseh okrasov, ki si jih nadevajo drugi... DEMOKRATI . . . Sem tudi edini kandidat z Goričkega, ki tu tudi živi. Predvsem tega ne pozabite! Obkrožite 8 - SLS Kmečka zveza. Predsedniški kandidat SKZ za državni svet ZDRUŽIMO VSE SILE ZA OHRANITEV ZDRAVEGA PODEŽELJA IN TRDNIH KMEČKIH KORENIN. Evgen šapač je doma iz Brezovec blizu Murske Sobote. Rojen 26. 2. 1937, po poklicu kmetijski tehnik Rodil se je v skromni kmečki družini očetu Josipu in materi Karolini kot tretji otrok in prvi sin. ki so mu starši takoj po rojstvu namenili, da bo ostal doma na kmetiji. Bil je ukaželjan otrok ter kljub težkim razmeram končal nižjo gimnazijo v Puconcih, pozneje pa Srednjo kmetijsko šolo v Rakičanu. Služboval na Kmetijsko-živi-norejskem zavodu v Murski So boti. na Kmetijskem gospodarstvu Rakičan in nazadnje kot vodja izvoza pri Jeklotehni poslovna enota v Murski Soboti. Bit je tudi nekaj let na delu v Nemčiji, zato dobro obvlada nemški jezik. Leta 1960 se je poročil z Vero, kartonažno delavko v Pomurskem tisku v Murski Soboti. Je oče dveh otrok, hčerke Slave in sina Evgena. Slava je učiteljica v Črenšovcih, sin pa je tudi kmetijski tehnik in gospodari z ženo Anito doma na posestvu v Prosečki vasi. Ko so otroci odšli od doma, je leta 1988 zapustil službo, da bi se posvetil delu na kmetiji, na katero je bil vedno navezan. Šele tedaj je opazil, kako težko je na kmetiji ustvariti nekaj dohodka, saj je prej dosti sredstev od zaslužka, kot mnogi drugi zaposleni, pretakat v kmetijstvo. Še ko je bil v službi, je vedno delal v raznih organih v krajevni skupnosti Brezovci. Med prvimi se je vključil v Kmečko zvezo in postal njen predsednik v Brezovcih. Od letos je tudi predsednik občinske podružnice SLS. član izvršilnega odbora, pozneje na občnem zboru Kmečke zveze v Hočah pa je bil tudi izvoljen za podpredsednika SKZ. Težko prenaša krivice, ki se zadnje čase dogajajo kmetom, zato je bil tudi med prvimi in vodil letošnji boj za višjo ceno pšenice. ki je dosegla vrhunec ob zapori pomurskih prehodov m cest. Njegov program je program SLS, vendar meni, da bodo njegove naloge, če bo izvoljen, sj>e-cifične za program razvoja kmetijstva, za skladni razvoj vseh demografsko ogroženih pokrajin v Sloveniji, kamor spada tudi naše Goričko. Zavzemal se bo, da bo dobilo naše kmetijstvo tisto vlogo v naši novi državi, ki mu pripada. Je neizprosen borec za kmetove pravice, kar je že večkrat dokazal v vlogi podpredsednika SKZ. Meni, da je zemlja naše skupno dragoceno lx>gastvo, zato se bo vedno trudil, da se bo naše podeželje skladno razvijalo ter da bodo enako cenjene in izkoriščene danosti vseh kmetijskih panog po vsej Sloveniji. Na koncu bi rad dodal samo še to, da če bo izvoljen, bo vedno skladno združeval svojo funkcijo podpredsednika SKZ in vlogo v državnem svetu za blaginjo kmeta in obenem vsakega poštenega delovnega človeka. |*5. ’ TIVADAR - kandidat ^''''ilnem okraju - Murska F; 11 Seje na skromni kmetiji .........pri Beltincih. Želel ’ larUUdem’ predvsem kmetom. \ konkretnih proble-^tr^l^len do vseh, pogosto ^ref^^jv z nalogami, ki jih je % ”'* hitro in uspešno rešili. S, d, S( *' posebno zadovolj-' hJ’/' lahko skupaj s kmeti rt^val konkretne pri tem marsikdaj ČK "tiral novo pol. Tr-"pravi, da se bo zavze-I fedfr^brazbo celotnega za-Lkgj1,0 po evropskih načelih < ,n pravilno lastninje- Jože Tivadar, dipl, pravnik, roj. 16. 1 1950 v Gančanih, stanujoč v Lipovcih 71. Kaj pričakujem od volitev? Kaj ljudje pričakujejo od volitev v tem trenutku1’ Ali dovolj poznam ljudi? Se sploh splača še kaj delati? Takšna m podobna vprašanja so se mi postavljala, ko sem razmišljal o tem. ali sprejeti kandidaturo za poslanca v državni zbor ali ne. Mislim, da se kljub vsemu da še marsikaj narediti. Čas. ki je pred nami, potrebuje poštene ljudi. Predvsem sedaj, ko nekateri na nepravilen način bogatijo, drugi pa postajajo in ostajajo Čedalje večji reveži. Zato bo potrebno najprej sprejeti takšno zakonodajo, ki bo omogočala socialno pravičnost. Zakaj bi si nekateri z nedelom pridobivali takšno premoženje?' Prehod iz družbene lastnine v zasebno mora biti pravičen. Mnogi pravijo, da sem preveč socialni tip! Pa saj zato ravno gre. Ne moreš biti objektiven pri sprejemanju zakonodaje, ki bo zagotavljala socialno pravično državo, če je tvoje Življenje in delo naravnano le h kopičenju bogastva, če za vsako tudi najmanjše delo zahtevaš plačilo. V zadovoljstvo ti mora biti že to. da nekdo s tvojo pomočjo živi boljše, lepše življenje. Kajti poslanec. ki sicer dobi svojo plačo, ne more pričakovati plačila od študentov, ki jim je zagotovil razne ugodnosti, od upokojencev, ki jim je zagotovil boljše pokojnine. od vseh tistih, ki bodo zaradi njegovega dela laže in boljše živeli. Poslanec mora opravljati svoje delo nesebično in le tako ga bo lahko dobro oprav- tjal. V kmetijskem zadružništvu delam že več kot 15 let in sem prepričan, da dovolj dobro poznam probleme in težave kmečkih ljudi. Kot pravnik sem na strokovnem področju vseskozi srečeval težave delavcev, upokojencev, dijakov in študentov, invalidov in spoznaval nedorečenost zakonov, ki so dostikrat krivični do ljudi, katerim naj bi bili namenjeni. Dosti premalo prostora imam, da bi opisal stiske in usode teh ljudi. Mnogim, pa ne samo kmetom in delavcem, ampak vsem sem pomagal, včasih pa je vseeno zmanjkalo moči in vpliva. V knjigah piše, da je družina naj večja vrednota, iz katere izhajajo vse druge vrednote, saj je temelj vsake družbe. Tudi sam sem oče in soprog, in vem. da se v družini naučiš delati, živeti z drugimi spoštovati sebe in druge. Le urejena in srečna družina bo rojevala in vzgajala ljudi, ki bodo imeli smisel v življenju brez drog in trpljenja. Le človek, ki ima urejeno družinsko življenje. bo urejen in uspešen tudi pn vsakdanjem delu - čeprav se tega premalo zavedamo Že dosedaj sem bil vedno vključen v družbeno (kot predsednik KS in športnega društva) in kulturno (kot zborovodja moškega pevskega zbora) življenje. Pred volitvami ne ponujam nobenih visokoletečih in donečih (nerealnih) obljub. Preprositi vam s svojo strokovnostjo, poštenostjo in vestnostjo zagotavljam, da se ho m zavzel za VSAKEGA posameznika. Zato, dragi prijatelji, dragi Prekmurci obkrožite številko 8 in skupaj bomo ustvarili srečnejšo krajino med Muro in Rabo! EDVARD SPILAK - kandidat v 1. volilnem okraju - Lendava rojen: 1966, stanuje: Grajska 3, Turnišče, poklic: diplomirani inženir agronomije Edvard Spi la k dipl. inž. agr. iz Turnišča Kandidat SLS za državni zbor v občini Lendava. Star sem 26 let. poročen, ženi je ime Renata. Že kot otroka me je veselilo kmetovanje, zato sem se po končam osnovni šoli vpisal na sred njo kmetijsko šolo v Rakičanu Po končani srednji šoli pa sem nadaljeval šolanje na Biotehniški fakulteti v Ljubljani. Po končani diplomi sem nekaj časa dela! na domači kmetiji, sedaj pa sem zaposlen kot pripravnik v KZ Turnišče. Politiko sem spremljal že med FRANC STAJKO - kandidat v 6. volilnem okraju, Gornja Radgona Izhaja iz kmečke in uslužben-ske družine, sedaj pa živi z ženo in hčerko v Radencih. Po poklicu je doktor veterinarske medicine, dela pri podjetju za kakovost in kvaliteto blaga IN-SPECT iz Ljubljane, izpostava Murska Sobota. Za politiko se je začel zanimati že v šolskih letih, bil pa je med prvimi člani Slovenske kmečke zveze v podružnici v Gornji Radgoni. Tu sedaj opravlja rudi funkcijo tajnika podružnice SLS. Ideje in cilje stranke ter način delovanja pozna, zalo se bo z vsemi močmi prizadeval za uresničevanje programa Slovenske ljudske stranke. študijem. Član SLS sem od njene ustanovitve. Resneje pa sem se začel ukvarjati s politiko po očetovi smrti Prav on me je vpeljal v delo stranke, saj je bil eden od ustanoviteljev SKZ, podružnica Lendava in njen prvi predsednik. V celoti podpiram program SLS. Posebno pa se bom zavzemal: - za gradnjo infrastrukture na območju Pomurja, - za razvoj šolstva (posebno na področju kmetijstva), saj le dobro izobražen kmet lahko usjsešno rešuje probleme v kmetijstvu , - sem za ekološko čisto kmetovanje, brez velikih farm, pridelovati moramo zdravo in cenejšo hrano. Z vašim glasom bomo uspeli. Za nas. Za naše otroke in vnuke. Za srečnejšo Slovenijo. SOCIALDEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE STRANKA 1. VO: Franc KOREN, ekonomist, 30 let, EVROPSKE USMERITVE 3. VO: Ivan PERŠAK, preds. Zveze paraplegikov Slovenije, 58 let, Mala Nedelja 4. VO: Drago Šiftar, 36 let, ekonomist, član IS SO M. Sobota -PREKMURJE Sl ZASLUŽI BOLJŠE ŽIVLJENJE« 5. VO: prof. Vladimir KOLMANIČ, 40 let, abs. mag. študija medn. odn. »Evropa ’92«, svetovalec v MZZ 6. VO: Franc KUHAR, dipl, inž., podjetnik, 43 let, G. Radgona 7. VO: AvgilSt ZAVERNIK, dipl, inž., preds. IS SO Lenart, 31 let, Benedikt Kandidat za poslanca madžarske narod, skupnosti v občinah M. Sobota in Lendava: JanOS DAVID, upokojenec, 71 let, Lendava SDSS je stranka z imenom, simbolom in okvirnim programom največje in najvplivnejše evropske strankarske usmeritve - SOCIALDEMOKRACIJE ki je v zadnjih desetletjih najbolj vplivala na razvoj sodobne Evrope, od skrajnega severa do juga, od vzhoda do zahoda, in je izoblikovala ter v praksi uresničila podobo gospodarsko uspešne, socialno varne in vsestransko stabilne pravne države. Stranke socialdemokratske usmeritve so združene v najstarejši in najmočnejši strankarski mednarodni povezavi SOCIALISTIČNI INTERNACIONALI (SI), so najmočnejša in najvplivnejša frakcija v Evropskem parlamentu in njeni Člani imajo vodilne položaje v Evropski skupnosti in Svetu Evrope. VOLITE V DUHU SODOBNE EVROPE! VOLITE KANDIDATE SOCIALDEMOKRATSKE STRANKE SLOVENIJE - SDSS, STRANKE Z VRTNICO!!! Skratka, socialdemokratska usmeritev je že desetletja v Evropi & uspešen, zanesljiv m preizkušen model družbene ureditve, ki & £ razvijali in v praksi uresničevali in ga uresničujejo nekateri najpoM^. nejšt politiki zadnjih desetletij: BRANDT, KREISKY, PA^' SCHMIDT, VTILSON, MITTERRAND, GONZALEZ, NITZKV, DELORS itd. Danes je SDSS sodobna stranka levega centra, Članica Socid^P internacionale in ima dobre povezave z evropskimi strankami mokratske usmeritve, kar je še zlasti pomembno pn vključevanju J nije v evropske inštitucije in integracije. SDSS je tudi ena redkih strank, ki ima izdelan podroben, Ijiv in preverljiv volilni program za vse družbene skupine m področja: Gospodarska trdnost je možnost za vse Kot osnovo sodobne socialne države postavljamo dobro tržno darstvo. Da bi to dosegli, moramo podjetjem zagotoviti znanego ntka, državi pa stabilno valuto in uravnotežen proračun. Naša gospodarskega razvoja Slovenije bo upoštevala enakomeren regi» , razvoj, v njej pa bo mesto za vse tiste industrijske panoge, kmetU-^^ turizem, ki izkoriščajo naravne prednosti države in ohranjajo ravnotežje. Dražini bomo vrnili veljavo Eden od vzrokov, zakaj nas je Slovencev iz leta v leto f neustrezna skrb, ki jo družba namenja družini. Socialdemokrati spremenili. Uveljavili bomo tako socialno politiko, prek katere bo država P gala družinam pri oskrbi, varstvu, vzgoji in šolanju otrok. 1° bomo podaljšali porodniške dopuste (na tn leta), otroški dodU*1^^ uvedli kot splošno pravico, torej kol javno plačilo za najodgo^1 družbeno delo - vzgojo otrok Znanje mora dobiti osrednje mesto ,, Zato se zavzemamo za brezplačno izobraževanje, za dvig kakT-izobraževanja m za boljše delovne razmere učiteljev. Učinkovita strategija zaposlovanja V štirih letih bomo zagotovili takšno dinamiko gospodarskega ki bo omogočala sprotno zaposlitev vsake nove generacije (*_ iskalcev zaposlitve. Kratkoročno pa bomo vprašanje brezposeh1"^ lija 1992 je bilo 10!821 iskalcev zaposlitve) odpravljali z “krepi: * organizirali bomo obsežna javna dela, predvsem za grau^r strukture; _ • spodbujali bomo uvajanje treh namesto dveh izmen, ► skrajšanje delovnega časa in podpirali možnost za občasno polovičnem delovnem času; * uvajali bomo velike davčne olajšave za odpiranje novih mest; • omejevali bomo zaposlovanje tujcev; . * financirali bomo dopolnilno usposabljanje za prezaposl iskalce prve zaposlitve; S spodbujali bomo samozaposlovanje. Zdravje je bogastvo Osnovno zdravstveno varstvo bomo zagotovili vsem, sistem plačevanja storitev pa ne bo vnašal razlik med zavarov ■ zaposlenim bomo ob bolezni zagotovili nadomestilo, ki ne bo zajamčene plače. Upokojencem že zasluženo Pokojnino bomo uveljavili kot pravico, zasluženo tn odvisno । > skega dela posameznika. Rast pokojnin bo usklajena vsa) Glavnico pokojninskega sklada bomo kapitaltzirali z “ lastninjenja podjetij. Poti združujejo V petih letih bomo zgradili slovenski avtocestni križ in X s sodobnim cestnim sistemom sosednjih držav. Prednost naslednjim smerem: Jp a) Sentilj-Ljubljana-Koper (s priključnimi kraki * Slovenska Bistnca-Ptuj-Ormož-Ljutomer-Lendava, tojba, Razdrto-F emetiči, Koper-Dragonja in Kozina^RUP^r b) Predor Karavanke -Ljubljana-Bregana. Obnovili bomo tudi sedanjo cestno mrežo, vključno J cestami, in tako odročnejše kraje približali lokalnim središč j' Skratka: v Sloveniji si SDSS prizadeva uresničiti rflr socialdemokracija dosegla v Zahodni Evropi: pravno državo v tržnem gospodarstvu. s: In SKUPAJ BOMO ZMOGLI, za to jamčijo tudi dati za poslance v DRŽAVNI ZBOR iz 8. volilne IV*1 Na glasovnici boste kandidate SDSS našli pod zapoR™ 21, naš simbol pa je vrtnica. . ' Pn volitvah v DRŽA VNI SVET podpiramo skupne kaha in Zelenih Slovenije, in sicer: v volilni enoti 7. Branko BRUMEN v volilni enoti 8: Miro STERŽAJ v volilni enoti 11: Rudi CIPOT -ZA EVROPSKO KAKOVOST ŽIVLJENJA« SKUPAJ BOMOZMOGlI —--------------------- ----- — . SDSS - Svoboda - Delovna mesta - Soodločanje - SoH- /vezja Svobodnih Sindikatov Slovenije V SKUPŠČINO - NE PRED N)O NAŠA KANDIDATA NA VOLITVAH V DRŽAVNI SVET VELIKA RAZPRODAJA POHIŠTVA IZ OPUŠČENEGA PROGRAMA LIP BLED 11. VOLILNA ENOTA JOŽE TURKL ZA PRAVICO DO DELA, KRUHA, SOCIALNE IN PRAVNE VARNOSTI 8. VOLILNA ENOTA VINKO KLEMENČIČ ZAPOSLEN V MURI ZAPOSLEN V TEHNOSTROJU do 50°, 0 t^*01 POHITITE, KOLIČINE SO OMEJENE TRGOVINA LIP BLED V Murski Soboti, Cvetkova 1a telefon: 069/22941,22942 & lip bled lesna industrija 64260 bted, ljubljanska c.32 Zeleni d £ It* * v' dl 4 ^gita Bavčar, roj^ hovJ 'n XI. 1948 v Murski Soboti, je diplomirana I zdaj podpredsednica soboškega izvršnega negospodarstvo m sekretarka občinskega Izit ,a,a za družbene dejavnosti. *•_, ^je na tem področju si je pridobila kot dolgo-^.“^dniea Kulturnih obzorij rednika Vestnika in kv? radia Murska Sobota, svojo novinarsko pot pa hoj'ud«ttskih letih začela pri Mladim in na RTV ter pri Delu. Kot mati dveh otrok je soo-všebino otroškega varstva v svetu vrtca in **epD“e 5°le ter gimnazije, kjer sodeluje zdaj; kot lltŽtjsod' kjer se energije polna in glasna razdaja i P0 učinkovitosti v vsakdanjiku. Politiko spre-Nobnl *I2'V 'n,u't'vni ženski- ki ji razgledanost m i^jtm M presoje dajeta prednost tako pri a|ttent 'niu odločitev v izvršilnem organu kot v par-% u- kjer je poslanka v družbenopolitičnem S, 'l s kandidaturo v državni zbor na listi Žele-^hta otočje Goričkega, čeprav je konkurenca 'n * edina predstavnica nežnejšega spola v tej Sv/110'’- Morda prav zato, ker s posluhom za Jn dr°bne stvari (običajno spregledane ob 1 tu godkih. katerih sodobniki smo) teži h kako-l IOv ;*nia Sicer pa se v lokalni vladi prizadeva za ■ !* e gospodarstvom in negospodarstvom th ]1 delež za družbene dejavnosti tako v občin-*Sir°( repubiiškem proračunu. Da se v prihodnje ne bi tako kot letos prevesila pri prvem z? obnovo cest, pn drugem pa (v škodo ^tivn Vania kulture in športa), za obrambo in re-|?I|L aparat. Zato se bo zavzemala, da cena t । ne nevtralnosti ne bo višja od tiste za človeka * l(i. Zlvbenje. V njem je še kako pomembno oko-iJ v pni° ga dolžni ohraniti našim potomcem, pose-!?lj« rekmurju. kjer je neokrnjene narave dovolj. v\tri ve^ ^ot le za preživetje. ■ vt( li>.["010 Je moto Federica Garcia Lorce .Zeleno. C im«1111 ttlsno«; geslu Zelenih »Samo eno Slove-mo«. pa dodaja: ». in v njej le eno Prek- Z vso skromnostjo _ - zeleni Prekmuija! »Danes ni več nobene resne stranke, ki ne bi imela v programu tudi ekologije«. Tako govorijo vsi. zato v programih vseh strank najdete tudi kaj o ekologiji. Tako za nameček. Mi zeleni smo v politiki zgolj zaradi ekologije. Mi nimamo samo ekološkega programa, ampak tudi srce! Kaj smo zelem Prekmurja doslej že naredili? Dobro vprašanje! Se spomnite načrtov za neprimerne elektrarne na Muri? Bili smo proti takšnim ranam v okolju, zagovarjali smo manjše elektrarne. Ali nismo že takrat govorili, da s slovenskimi železarnami nekaj ni v redu, da je potrebno preustrojiti gospodarstvo in misliti na turizem? Danes so časi tako daleč, da nam dajejo prav. Kdo je prvi govoril o gospodarjenju z vodo’ Ni dovolj polja samo izsuševati, potrebno jih je tudi namakati' Zdaj po suši to vedo vsi, mi smo vedeli že takrat Imamo pač srce, ki čuti. Se je kje v dežel: uvedlo zbiranje odpadkov, ne da bi bili poleg zeleni, bodisi kot glavni zagovorniki ali pa kot dežurni krivci, če zbiranje še ni bilo urejeno. Vedno se najprej pomisli na zelene. Zdaj so že vsepovsod posode za smeti, Kdo je bil zraven, če ne mi zelenj. Tam nekje je še divje odlagališče smeti! Na koga najprej pomislite? Na •zelene Zeleni so vedno pri roki, včasih kot tolažba, včasih kot edino upanje Otroke imate, vsak dan pa berete o ekoloških boleznih, o povečani koncentraciji svinca v krvi, o nevarnosti sončenja zaradi uničene ozonske plasti. Komu boste postavili moralno vprašanje? Politiki. In komu boste najbolj verjeli, da bo vztrajal s politično zahtevo po ureditvi problema? Zelenim! To je pravi naslov Pima voda. Samo mi vedno mislimo na zdravo pitno vodo. Če bi mislili tudi vsi drugi, tako kot imajo tudi vse druge stranke v svojih programih ekologijo, bi bila pitna voda zdrava. Pa ni. ker nas je pravih zelenih in ekologov malo Kdo je prvi govoril o prednosti železnice pred cesto, čigavi republiški poslanci so v skujiščini nastopali z zahtevami, da se popravijo in z železniškim tovornim prometom razbremenijo ceste proti Prekmurju?! Kdo je opozarjal na pomembnost železniške povezave Slovenije z vzhodno srednjo Evropo? Saj hočemo biti skromni, ker vidimo, da je še veliko vsega potrebno narediti, toda potrebno je imenovati tudi dejstva: to smo bili mi zeleni Tudi po naSi zaslugi ie ni prepozno. Imamo lepe in velike možnosti v najbolj donosni in najbolj mehki gospodarski dejavnosti - v blagem turizmu Brez čistega okolja ga ne bo. Kdo bo širil ekološko zavest, če ne zeleni kot stranka in drugi ekologi! Posebej goreče bomo podpirali kmete, ki bodo hrano pridelovali naravi prijazno, in zelo hvaležni bomo kmečkim rokam za vsak neoporečno podelan kos kruha. Ponekod že sodelujemo pn gradnji sanitarnih močvirij in ne bomo mirovali, dokler ne bo imelo vsako naselje čistilne naprave Tudi Sobota, da bo Ledava čista in Ledava še lepša. Ne bomo mirovali, dokler ne bo povsod ločenega zbiranja m odvažanja smeti. Ne bomo mirovali, ker smo tudi gibanje, ne samo stranka Zdravje? Vse delamo za zdravje. Ni zdravja brez zdravega okolja, vendar tudi ne brez zdravstva Hiše zdravja imamo, toda zidovi so premalo, potrebujemo tudi tehnologijo za sodobno diagnostiko. Čim višja tehnologija, tem čistejša, tem bolj zdrava To hočemo, skupaj z vami! Kaj naj naredite vi? Volne kandidatko Zelenih Slovenije Brigito Bavčar v 4. volilnem okraju m kandidata dr Bojana Korošca v 5. ter 6. volilnem okraju. Zeleni Prekmurja Zeleni Slovenije Dr. Bojan Korošec Kandidat Zelenih Slovenije v 8. volilni enoti (Lendava, Sobota I) na volitvah ’92 za državni zbor - na volilnem listku pod zaporedno številko 16! DR. BOJAN KOROŠEC, 41, je mladi mož iz baby-boom generacije, ki je prišel v času, ko so se redki mladi zdravniki odločali za delo na slovenskem podeželju, z ženo Zdenko, prav rako zdravnico v Prekmurje Ni prišel v kraje, ki bi mu bili po duši tuji. Narodil se je v Ljubljani, očetu Prekmurcu, profesorju na Agronomski fakulteti, in je potem dve otroško najbolj dojemljivi leti preživel v »domačem« Kobilju. Šolal se je v Ljubljani, med počitnicami pa je hodil v Prekmurje k stari materi poučevat se, kako se obdelujejo njive, kosi trava in ljubi dobra zemlja. Mladi zdravnik dr. Korošec je najprej delal v Lendavi in Črenšovcih. Pozneje je opravil specializacijo iz interne medicine in podiplomski študij iz kardiologije, danes dela kot zdravnik specialist za srce in ožilje v soboški bolnici. Kaj vse je Bojan Korošec delal poleg tega? Končal je nižjo glasbeno Šolo in pel v akademskem pevskem zboru Tone Tomšič, na pevsko turnejo po ZDA pa ni odpotoval zato, ker ga njegov takratni trener v nogometnem klubu Slovan ni pustil. Kako naj pusti v Ameriko prepevat igralca, ki je bil tako dober, da je igral celo v slovenski mladinski nogometni reprezentanci! Pa to Še ni vm bije tudi smučarski vaditelj organizator mediciniad, tajnik ljubljanskega čebelarskega društva. Dr. Bojan Korošec ima rad nogomet. Je zdravnik slovenske nogometne reprezentance tn zdravnik nogometnega kluba Mura. Je poslanec v slovenski zdravniški zbornici. Bojan Korošec bo odličen prekmurski poslanec v državnem zboru. Če je opravljaj toliko organizacijskih funkcij, ima smisel za organizacijo; če je končal naravoslovni študij m odkriva ter preprečuje bolezni ni potrebno poudarjati, da je razumnik: ker ljubi Prekmurje, ni potrebno posebej poudarjati, da se bo zanj zavzemal z vsem srcem Zdem Prekmur|a ItžHrln Tei.: 061-271-135 068 - 46-568 shujševalni čaj Z zmanjševanjem telesne teže krepite organizem Vsi dosedanji preparati za hujšanje (vitaminske tablete, dietetski preparati) so reševali problem zmanjševanja telesne teže, ne pa tudi ohranjevanja idealne telesne teže. Izjema prt tem je Čang ■ Šlang, čaj za reduciranje telesne teže po kitajski recepturi. Je zdravilen, iz naravnih sestavin in ga lahko uporabljamo za posebno nego telesa, povzroča izgubo teže, plinov, nakopičenih maščob in spodbuja izgubo teka. Z rednim pitjem čaja Čang -Šlang bodo izgorele odvečne telesne maščobe, vaše telo pa bo postalo gladko in gibčno. Čaj Čang Šlang je sestavljen iz posebn ih sestavi n in je pri meren za ženske in moške, stare in mlade, za vse starosti. Čang - Šlang so nekoč pili bogati Kitajci. S pitjem tega čaja so obdržali vitkost in gibčnost. Tudi vsak obrok hrane so čutili kot en sam požirek. Škatlica Čang ■ Šlanga vsebuje 40 vrečk čaja, kj so garancija za dosego želene telesne teže. Po pitju čaja ne čutite v želodcu nobene teže niti kakšne druge neprijetnosti kajti niste pili pivskega kvasa, pač pa Čang - Šlang, čaj s tradicijo več kor 1.700 let. Za izgubo teže je dovolj, da vsak dan pred obrokom popijete eno skodelico tega čaja in vsi problemi bodo rešeni. Zaradi izgube telesne teže ne boste nervozni, nasprotno, ohranili boste dobro razpoloženje. Isti učinek boste dosegli, če popijete dve skodelici Čang - Šlanga pred spanjem. Ča j Čang • Šlang lahko naročite po pošti na naslov: Džirio, p. p. 45,61000Ljubi jana in po telefonu: (061) 40 78", (066) 33 734. Čang - Šlang prodaja na slovenskem tržišču ekskl uzivno pod j et je Džirlo, d o .o., Ljubljana Cena Čang - Šlanga je 599 SIT + poštni stroški. Plačate po povzetju. Naročilnico pošljite na naslov: Džirlo, p. p. 45, 61000 Ljubljana ---------------------------- Vestnik - Vestnik - Vestniki DEMOKRATI @ Demokrati smo in bomo združevali sposobne, poštene in odločne ljudi - za cilje slovenske prihodnosti mag. Bojan Šinko vol. enota 8, vol. okraj 2 Mario čep vol. enota S, vol. okraj 4 Igor Šetinc vol enota 8, vol okraj 1 Marjan Pintarič vol. enota 8, vol. okraj 3 m Josip Kelemen vol. enota 8, vol. okraj 5 Herbert Kumer vol. enota 3, vol. okraj 6 Mina Vodenik za državni svet vol. enota 8 Branko Tonejc za državni svet vol. enota 7 ■ Jote Tompa za državni rr^ vol. enota tl . NOSjj s k i MUJSIVkdldUA Predvolilni čas se izteka. Volitve so to nedeljo. Če boste tako izbrali, bom tudi v prihodnje storil vse, kar bo v moji moči, da bomo živeli v miru in strpnosti. Vaša množična podpora v predvolilnem času me zavezuje. Živeli bomo svobodno in dostojno življenje srečnih in ustvarjalnih ljudi, ki imajo jasno prihodnost, socialno in vsakršno varnost, zajamčeno dostojanstvo, pravice in svoboščine. To ni volilna obljuba. To so cilji, ki jih skupaj moramo in zmoremo doseči. Vabim Vas, da se v nedeljo srečamo na voliščih. Samo na Vašem volišču in nikjer drugje boste sami izbirali prihodnost, ki si jo želite. Lepo Vas pozdravljam in Vam želim vse dobro. I Poslovodstvo morajo zaposlenim zagotoviti dogovorjene oloče najmanj v višini kolektivnih pogodb in nikakor ne manj. Takoj je potrebno iz vseh kolektivnih pogodb izločiti možnost zaostajanja plač po določilih pogodbe do 20%, kajti možnost se zloiobko povsod - tudi tam, kjer to ni potrebno, (eno dela je potrebno takoj znižati, vendar ne no škodo zaposlenih temveč na račun davkov in prispevkov. Delavcu zagotovljeno pošteno plačilo za njegovo dela Delavec daje podjetju svoj najkvalitetnejši čas in nojlepšo leto svojega življenja. Ni dovolj, Če v zameno prejema samo dogovorjeno plačo. Delavec moro bdi tudi ustrezno obravnavan in spoštovan - uživati moro vse pravice, ki popadajo človeku in delu. V podjetje moča biti vključen aktivno, tako do bo lohku soodločal o pomembnih vprašanjih razvoja in obosto/o podjetja, tako do bo prt svojem delu lahko uveljavil svoje znanje in izkušnje. V podjetjih se mora hibi uveljaviti ustrezno obliko soupravljanje. Delavec moro bili vključen v organe upravljan:: ali nadzora, ne po samo k posebne organe. Sindikat moro biti aktivno vključen k soupravljanje podjetij. _______________________J Delavcem moro državo zogotuvifj hitro, uč/nhmto, pravično in brezplačno sodno varstvo. Delodajalec moro biti že som prisiljen večji del sporov poravnati preko arbitraž in sindikatov in preko 'poslovodskih komisij"! ih pravic Svojo ljudskost izraža Slovensko IjMo stranko tako, do se k svojem delu zavzema za uravnotežen razvoj in blagtnja vseh slojev družbe in uravnotežen odnos med delom in kapitalom. Poudarjamo solidarnost med vsemi sloji ■ tako med delavcem in kmetom, med upokojneci in mhdimi, med delojemalci in delodajalci. Državljane daje prednost pred državo, kapitalu pa pomen zgolj kot sredstvo, ki omogoča delo Zato bo udejanjalo načelo pravične družbe, kjer bo: ■ posameznik naj bo deležen duhovne in materialne bloginis, ki mu jo omogoča delo Državo je dolžno stimulirali odpiranje novih delovnih mest z ustreznimi ukrepi in zaviranje ukinjanja debvnii mest in odpuščanje delavcev H To je državljanom samo pri sebi razumljivo, obstaja pa vprašanje me/e med skupnim dobam in ožemanjem probivolstvo. 1 sedaj veljavno zokondojo se državo napaja prav no tistih slojih prebivalcev, ki bi jim moralo vsako socialno pravično državo nuditi pomoč, do preživijo. 19% dovek pobira država tudi pri listih, ki s svojimi dohodki ne pokrivajo niti Straškov preživetja. Prav nič ne stori, do bi davke zajelo tudi pri tistih, ki nekontrolirano pretakajo velik družbeni kopito/ in žive no račun sive ekonomije. Potrebno je spremeniti Zakon o dohodnini in sprejeti zakon, kjer davkov no osebne dohodke ne bodo plačevati tisti, ki prejemajo nižje osebne dohodke od povprečnega osebnega dohodka v Republiki Sloveniji. Nadpovprečne osebne dohodke po je potrebno obdavčiti progresivno. Vsaka država pobira davek Nismo le govoreča orodja v rokah poslovodstev niti vrele cemeota, Iti jih lahko premetavajo sem ter tja.^ Delo ni Nago in delavec ni orodje v rokah poslovodstev. Spoštovan bo in njegovo delo cenjeno... SLS Slovenska ljudska stranka Slovenija naj bo jutri sreinejša LIBERALNO-DEMOKRATSKA STRANKA DRNOVŠKOVA LDS VE... Demokratična ureditev in spoštovanje človekovih pravic, politična zrelost in dober gospodarski program bodo Sloveniji omogočili vstop v družbo ekonomsko najrazvitejših držav. Drnovškova liberalno demokratska stranka je že začela dokazovati, da je to mogoče. Dr. Janez Drnovšek je skupaj s svojimi ministri, med katerimi je bil tudi minister za turizem Janez Širše, v pol leta stabiliziral gospodarstvo, ustavil inflacijo, ohranil trdnost in konvertibilnost našega tolaija, obrzdal naraščajočo nezaposlenost. Pripravil je program sanacije in preustroja slovenskih bank in gospodarstva. V času Drnovškove vlade je bil končno sprejet tudi tako potreben zakon o lastninskem preoblikovanju podjetij. Jože Horvat Naš kandidat za državni zbor Naš kandidat za državni zbor mag. Janez Širše 42/etni mag. Janez Širše se je sprva uveljavljal predvsem v strokovnih krogih ekonomistov. Svoje znanje m izkušnje je nabiral na najbolj uveljavljenih slovenskih in tujih inštitutih, komisijah in specializacijah. Širši javnosti pa je postal znan, ko je kot direktor Centra za ekonomsko in turistično propagando Slovenije pri Gospodarski zbornici Slovenije začel spreminjati odnos Slovencev do njihove delete in države. Vodil je propagandne akcije kot npr. turizem smo ljudje in Iščemo dobrega gospodarja in Z njimi sporočal Slovencem, da se je vredno boriti za boljšo, lepšo in prijaznejšo domovino ter da o svoji usodi m usodi dežele na sončni strani Alp Slovenci odločamo sami. Naš kandidat za državni svet Zdenka Vidovič Rojena je bila 18 7. 1952 v Murski Soboti. Po končani gimnaziji se je vpisala na VEKŠ v Mariboru, kjer je leta 1977 diplomirala. Službovala je v zunanjetrgovinskem podjetju, v občinskih upravnih organih kot predsednica komiteja za družbeno planiranje, družbenoekonomski razvoj in družbene dejavnosti m bila članica izvršnega sveta. Zadnja tri leta pa je zaposlena v Službi družbenega knjigovodstva v M. Soboti, kjer dela in se usposablja za revidiranje računovodskih izkazov. Je članica LDS-a od leta 1990, poslanka v DPZ ju R Skupščine in predsednica LDS-a, občinski odbor M. Sobota. V letih, ko je bila še dijakinja in študentka, je svoj prosti čas izrabljala za razne aktivnosti, in sicer: igrala šah, vzpostavljala zveze z radioamaterji z vsega sveta in trenirala padalstvo, ter bila prva- Naš kandidat za državni zbor Geza Džuban Rojen je bil 6 novembra 1943 v Moravskih Toplicah. Je sin kmečkih staršev, ki se je po končani osemletki izšolal za kmetijskega tehnika na Srednji kmetijski šoli v Mariboru. Kot kmetijski tehnik je bil leto dni zaposlen v takratni kmetijski zadrugi. Šolanje je nadaljeval na biotehniški fakulteti, oddelek za agronomijo - smer poljedelstvo. Prvo stopnjo študija je končal leta 1962, ko se je zaposlil na živinorejskem zavodu za Pomurje kot strokovni sodelavec za poljedelstvo. S študijem ob delu si je v letu 1987 pridobil naslov dipl. inž. kmet. Se zmeraj se ukvarja z istim področjem dela, strokovni sodelavec - specialist za poljedelstvo. Volilni da za: strokovno podkovan in z bogatimi izkušnjami v boj za interese kmetov in kmetijstva s stranko, ki ni stanovska, Janez Širše je postal 15. maja 1992 minister za turizem. Tudi minister, ki ni obljubljal gradov v oblakih, a je tisto, kar je obljubil, tudi izpolnil. V tem času je postala razvojna strategija turizma otipljiva vizija, jasnejši pogled p prihodnost. Volilni da za: stabilen gospodarski razvoj brez inOacije, nova delovna mesta, zaslužek mladim družinam, turizem, kmetijstvo, trgovino, promet, storitve, mednarodno sodelovanje. Na volilnem listu 8. enote 1. okraj pod zaporedno številko 19 LDS - Liberalno demokratska stranka JANEZ ŠIRŠE! kinja bivše države SFRJ. Bila je tudi športnica občine Ptuj leta 1976 in športnica Pomurja leta 1977. Zaveda se, da je politika za ženske veliko breme, vendar brez nje enostavno ne more. Volilni da za: regionalni razvoj z regionalizacijo Slovenije, s pokrajinami, ki bodo delovale kot enote usmeijanja razvoja, v skrbi za razvoj prometne infrastrukture in ustreznega gospodarskega razvoja kot podlage za hitrejši razvoj manj razvitih in obmejnih krajev, z novo ureditvijo lokalne samouprave na načelih demokracije in decentralizacije oblasti za kakovostnejše življenje ljudi in enakomernejši razvoj vse skupnosti. proti hotenjem razvite Slovenije po kakovostni in poceni hrani na račun obubožanega kmetijstva, za ponudbo kakovostne hrane za vse Slovence, vendar s poštenim plačilom, s strokovnim pristopom dokazovati dejansko ceno pridelave in predlagati državi načine, kako dati kmetu to, kar mu pripada, proti nesprejemljivim programom rajoni-zacije in za razvoj z varovanjem demografsko ogroženega Prekmuija, za uveljavljanje novih dejavnosti, alternativnih programov v kmečkih gospodarstvih ter novih poljščin in kultur, ki bodo prispevali k večjemu dobičku v kmetijstvu. Rojen 29. 5. 1966, po poklicu orodjar, zaposlen pri Nafti Lendava. Aktiven v času ZSMS Bil je tudi ustanovitelj kluba mladih v Gornjem Lakošu, sedaj je tudi predsednik tega kluba. Je član iniciativnega odbora za ustanovitev madžarske mladinske zveze v Pomurju. Aktiven v kulturno-razvedrilnih dejavnostih, bil je tudi soorganizator mladinskih srečanj na narodnostno mešanem območju v Pomurju. Član OO LDS Lendava od marca letos in član sveta OO LDS odgovoren za kulturo. Volilni da za: za ohranjanje dosežene ravni ustavne zaščite in uveljavljanje posebnega statusa Naš kandidat za državni zbor Dane Katalinič Rojen 11. 0. 1947 na Otočcu Po končani gimnaziji je končal Pedagoško akademijo v Mariboru, smer btologija-kemija. Prvo delovno mesto - učitelj biologije in kemije na OŠ Bakovci, nato dolga leta strokovni delavec Občinske izobraževalne skupnosti in Kulturne skupnosti občine M. Sobota. Opravljal je številne naloge v Zvezi tabornikov v Murski Soboti. Pomurja in Zvezi ta bornikov Slovenije. Po letu 1984 se je posvetil pisanju strokovnih publikacij s področja naravoslovja za predšolsko vzgojo, za osnovne šole, radijskih šolskih ur za srednjo stopnjo. Je avtor številnih prispevkov v reviji Otrok in družina in drugih časopisih. Naš kandidat za državni zbor mag. Pavel Šerc Rojen je bil leta 1934 v Mariboru, po poklicu je dr. veterinarske medicine, magistriral leta 1986. Skoraj 30 let je bil zaposlen na Veterinarski postaji Ljutomer, ki jo je devet let uspešno vodil kot direktor. V L DS se je včlanil pred prvimi demokratičnimi volitvami pred slabimi tremi leti. Na 2. kongresu LDS-a je bil izvoljen v svet stranke. Na občinskih volitvah je bil izvoljen v družbenopolitični zbor, kjer je s konstruktivnim delom pripomogel, da ie zaživela temeljna parlamentarna demokracija na občinskem nivoju Volilni da za: demokracijo, blaginjo države, rast osebnega standarda in zmanjšanje števila brezposelnih. Naš kandidat za državni zbor Janez Erjavec Rojen 29 9. 1949 v Mariboru. Po končani osnovni šoli v Bene diktu je nadaljeval šolanje na srednji gradbeni v Mariboru in maturiral leta 1968 Po slutenju vojaškega roka in enem letu dela v občini Lenart je odšel leta 1972 na delo v Švico, kjer je bil do leta 1979. V Švici je ob delu študiral arhitekturo na inženirski šoti v Bernu in 1978 končal prvo stopnjo. Po vrnitvi iz Švice je dela! na občini v Lenartu, nato pa se je leta 1981 zaposlil na Pomurskem sejmu v Gornji Radgoni, kjer dela še sedaj kot tehnični vodja. Svoj prosti čas posveča problematiki okolja oz. varstvu naravne in kulturne dediščine, delu v turističnem društvu in krajevni skupnosti pri reševanju komunalne problematike Volilni da za: - naša stališča, pravice in identiteto, da Immo jutri raz- SLOVENIJA.ZGPDBA 0 USPEHU liberalno-Tjemokratska STRANKA madžarske narodnosti v naši državi, uveljavljanje normativov. ki bodo zagotavljali dvojezičnost ter pravico svobodnega in avtonomnega razvoja manjšin, prizadevanja za priznanje in zagotavljanje temeljnih nacionalnih pravic Slovencev v zamejstvu, za mlade in njihovo vključevanje v izobraževalne procese ter delo vsem, ki to želijo, s spodobnim plačilom dela in ustrezno socialno politiko za socialni mir, ohranjanje kulturne dediščine manjšinjskega in vranskega naroda. Volilni da za: odprt šolski sistem s strokovno utemeljenimi mei°' dami preseganja znanja. boljše delovne in mate1* alne delovne razmere ped«' goških in kulturnih delavce*« kakovostnejši in uspešnejši vzgojno-izobruževalni siste® ob podpori znanja in bog»b izkušenj v vzgojnih in izobraževalnih inštitucijah, z aktivnim odnosom do ufl’ ra ve za alternativni vzgoj11* koncept z vnosom element” naravoslovja v pedagoško vzgojo mladih. oživitev delovanja ekonomsko rast s oniranjem investicij »u r dročjih, ki so prednostne, z naložbami v razvoj k®e tijske infrastrukture, m graditev živilskopredelova® industrije ter ustvaijanje mer za eksistenco kmetov delavcev, prek lastninjenja kmebj^L infrastrukture zai? takšne oblike združe*9 J* kmetijstva, da bo kmet e kopraven partner državi, prenos preostalih v denacionaiizacijksih stopkih v novoustano**J**£ posestva ali javna podje9" s koncesijo. .. gol poznavni kot Slovenija, Pomurje, kot Slovenske F rice, kot Radgona, - ureditev regionalt* venije in lokalne samo*1 n, s tem, da sc zagotovi ed*^ meren razvoj vseh regij-čin in vasi, , lf. - izdelavo strategij4: voja Slovenije, pa 1 predvsem pa strategijo, ki bo zago,fl razvoj gospodarstva novi naravnih danosti i” nosti, pr - ekološko ekonom'/ rej industrijo in spodarstvo, ki ne bo ob njevalo okolja ali puš4 radi trenutnih interesov šene probleme poznej*"’ neracijam, - sintezo med skimi panogami ob up® nju naravnih danosti m sobnosti ljudi. * i------SLOVENIJA-----— ODPRTA IN VARNA Nismo politični avanturisti, zato ne sejemo velikih obljub, ker za njimi ostajajo razočarane in prevarane državljanke in državljani. Smo ljudje, ki ponujamo roko slehernemu državljanu, zato bodo naš program interesi in reševanje problemov ljudi v pokrajini ob Muri. Prihaja čas že uveljavljenih posameznikov, kar dokazujemo s svojim delom. Zaupajte nam. sposobni smo predstavljati vaše interese v novem slovenskem parlamentu. Naš parlament si zasluži dobre poslance. 24. Geza FARKAŠ, državni zbor, M. Sobota - GORIČKO 24. Andrej GERENČER, državni zbor, M. Sobota - MESTO IN OKOLICA 24. Dr. Ljubica GAŠPA-RAC, državni zbor, LJUTOMER 24. Branko KOCBEK, državni zbor, GORNJA RADGONA 24. Matjan ŽERDIN, državni zbor, LENDAVA 4. Rudi CIPOT, državni svet, 11. volilna enota - M. Sobota, Lendava - skupni kandidat SSS, SDSS in združene liste 6. Miro STERŽAJ, državni svet, 8. volilna enota - Ljutomer, Gor, Radgona, Lenart, Ormož - kandidat s podporo nekaterih drugih levosredinskih strank (3)® socialistična stranka slovenijo ___;— -------Hvala za zaupanje. Si stran 32 vestnik, 3. decembra 1992 volilni seznami SN - STRANKA NEODVISNIM Sem redni univerzitetni profesor doktor agronommh znanosti, dipl mŽ. agr.. rojen v Ljutomerski občim, star60 let Kandidiram na listi STRANKE NEODVISNIM kot neodvisen in kot nečlan te stranke za Državni zbor v 2 in 3. volilnem okraju, vpisan sem pod tekočo ^evilko 21. Zakaj kot neodvisen in kot nečlan^ Zato, ker mi SN to omogoča To mi omogoča s tem. ker me v svojih pravilih strankarsko ne disciplinira, temveč dopušča da upoštevam želje volivcev in svojo svobodno odločitev. Dopušča mi torej svobodo in možnost demokratičnega sodelovanja z drugimi sposobnim), razgledanimi, poštenimi itn. ljudmi, saj se SN zaveda, da je na svetu zelo malo »vsevedov«. zato jih odklanja. Sprejemam bistvena načela SN. ki jih izražajo naslednji slogani' Nemoten razvoj osebnosti vsakega državljana slovenske družbe. Ekološko uravnoteženost razvoja R Slovenije; Oblikovanje programov pospešenega zaposlovanja; Družbeni kapital pnznati tistim, ki so ga ustvarili; Vpliv birokracije zmanjšati na minimum ; Izgubiti večinsko lastništvo podjetij, pomeni izgubiti samostojnost; Sožitje in toleranco med narodi m ljudmi. Narodni interes državljanov uveljaviti m ščitili; Izražanje strokovnih argumentov. Humanost medčloveških odnosov Če bom izvoljen v Državni zbor, si bom s svojim znanjem, strokovnostjo, objektivnostjo, poštenostjo in doslednostjo prizadeval, da bo slovenski parlament sprejemal takšne zakonske odločitve. ki bodo pnspevale in omogočale zlasti hitrejši in celovit razvoj podeželja, razvoj manj razvitih območij, kmetijstva. drobnega gospodarstva, obrti, turizma, družbene in gospodarske infrastrukture. za večjo in hitrejšo gospodarsko rast R Slovenije. Prav tako bo moje delo močno usmerjeno v izobraževanje, v kulturo z več duhovnosti in vzajemnosti ter v razvoj in poglabljanje demokracije v vseh slojih slovenske družbe Z vašo podporo na volitvah mi lahko omogočite, v kolikor pridem v parlament. da se bom zavzemal za dobrobit slovenskega naroda. Pt FRANC Sem Majcen Franc iz Gornje Radgone. Za kandidaturo sem se odločil zaradi razočaranja nad strankami in njihovo nezainteresiranostjo reševanja konkretnih problemov. Pa tudi nemoči sindikatov, ki so vse preveč strankarsko opredeljeni Res je da pred volitvami vse stranke obljubljajo socialno in pravno državo. Vendar pa ljudje od obljub ne moremo živeti Vlada se vse preveč ukvarja z begunci, vse premalo pa z armado brezposelnih. Po predvidevanju vlade se bo brezposelnost povečala še za 2%. padec standarda za 7%, medtem ko bo državni primanjkljaj 50 milijard tolarjev. Že tako ogrožen standard bo še nižji. Zato potrebujemo tudi VOLIVCI svojega POSLANCA, človeka. ki se bo zavzemal za interese DELOVNIH LJUDI, pa tudi INVALIDOV, ki so vse preveč zapostavljeni Gradnja ceste Lendava-Koper bo moja prva zahteva. Gradnja bo pomenila nova delovna mesta, tudi za pripravnike. ki po končanem šolanju ne dobijo dela V času priprave na gradnjo pa se lahko pričnejo dela-za posodobitev Železnice in priprava le te za integralni transport. Ob predvidenih 50 milijardah proračunskegajjnmanjkljaja nam preostane Je razpis koncesij za pridobivanje delovnih mest. Prepričan sem da imamo dovolj sposobnih ekonomistov in pravnikov. ki bodo znali pripraviti koncesijske pogodbe za omenjena dela, ki ne bodo na škodo Slovenije. Zavzemal se bom tudi za to, da se solidarnostna stanovanja preimenujejo v socialna in da se v skladu s tem tudi vrši izračun stanarin. Padec standarda za 7%. ki ga napoveduje vlada, bo pnzadel vse. tudi UPOKOJENCE in KMETE, zato dobro premislite koga boste volili. Ker nastopam kot NEODVISNI KANDIDAT v 8 volilni enoti, to se pravi v vseh 11 volilnih okrajih, je moja izvolitev odvisna od vseh volivcev Murske Sobote. Ljutomera. Ormoža. Ptuja. Lendave. Lenarta. Pesnice in Gornje Radgone Zato volite Človeka, ki mu ni vseeno kako živimo MALI LJUDJE. Neodvisni kandidat za poslanca Majcen Franc. Gornja Radgona. Volivci, kdo zastopa vaše interese'’ Čas je da tudi vi izvolite človeka, ki bo zastopal vaše interese Neodvisni kandidat (delavec) MAJCEN FRANC Gornja Radgona Vam zagotavlja, da se bo boril za vaše interese Kot neodvisen kandidat sem na kandidatni listi v vseh 11 vohlmh okrajih 8 volilne enote 1 Na vprašanje kaj sem, levica ali desnica ali sredina in zakaj sem to kar sem? V prvi vrsti sem Slovenec, ki si prizadeva da bi se upoštevale pravice delovnih ljudi Sam se počutim kot Človek sredine, ki pa sprejme argumente lako desnice kot levice. 2. Vodstva strank so vse preveč sebična in gledajo le lastne interese vse premalo pa skrbijo za blaginjo Slovencev - to se pravi delovnih ljudi Z svojimi strankarskimi razprtijami so tako daleč, da so pozabili na MALE UL1 Dl Sedaj pred volitvami so se jih pa naenkrat vsi spomnili Vendar pa od obljub ljudje ne morejo živeti, ker bodo na obljube po vohtvah pozabili VuL enota: 8 voh okraj: 1 Območje občine Lendava, ki obsega območje krajevnih skupnosti: Ccntiba, Črenšovri, Dolga vaj, Dobrovnik, Gaberjc, Genferovrit Gorice pri Lendavi, Hotiza, Kobilje, Lakoš, Lendava, Mostje-Banuta, Orešje-Dulina pri Lendavi, Perišovci, Polana, Turnišče, Bistrica, Odranci. 1 SKD - PUCKO CIRIL. 2 RZS DONKO PETER 3 DS ŠETINC IGOR. 4 SEG -TRAJBER ŠTEFAN 5 LS-SAR-DELIČ D INKO. 7 DZSS DO VE ČAR VILJEM 8 SLS - ŠPILAK EDVARD 9 LDSS MATKO CIRIL. 10 GOD - VELJČ HAMDIJA. 11 ND. SGS - HORVAT AVGUST. 12 SMER - LEINER-TRAJBER JUDITA. 13 NEODVISNI - MERNIK BOGOMIR. 14 ZL - ALT LEON. 15 FRANC MAJCEN - MAJCEN FRANC. 16 ZS - KOROŠEC BOJAN, 18 KS DS, SS - HUZJAN ŠTEFAN. 19 LDS - ŠIRŠE JANEZ, 20 SNS - MARKELJ MAJO JOŽE, 21 SDSS - KOREN FRANC, 22 SOPS - ROŠIČ EMIL. 24 SSS - ŽERDIN MARJAN Vul. enota: N vq|. okraj: 2 Območje: Občina Ormož, ki obsega območje krajevnih skupnosti: Ivanjkovci, Kog, Miklavž pri Ormožu, Ormož, Podgorcih Središče ob Dravi, Tomaž pri Ormožu, Velika Nedelja 1 SKD - OZMEC JOŽEF. 2 RZS - PODHOSTNIK ROBERT. 3 DS - ŠINKO BOJAN. 4 SEG - ZADRAVEC JURIČA, 5 LS - SLAVIČ MARKO, 8 SLS - KUMER VEKOSLAV. 9 LDSS - MATKO CIRIL. 10 GOD - JAH1Č AVDA. 11 ND. SGS BEŠV1R JOŽE. 12 SMER - BALOŠ VIKTORIJA, 13 NEODVISNI - SUNČ1Č FRANC, 14 ZL - HLEBEC ZDRAVKO. 15 FRANC MAJCEN - MAJCEN FRANC, 16 ZS -KUKOVEC IVAN. 18 KS. DS, SS - LEVAČIČ VESNA. 19 LDS - KUKEC BRANKO, 20 SNS - SVIKART VLADO. 21 SDSS - LUCI MIROSLAV, 22 SOPS - SEVER ŠTEFAN. 24 SSS - TRAMŠEK MIROSLAV Volilna enula 8, volilni okraj 3j območje uhčine Ljutomer, Id obsega krajevne skupnosti Železne dveri. Stročja vas, Stara cesta, Radodavd, Cezanjevci, Bučko vri, Cven, Križevci pri Ljutomeru, Logarovei-Berkovci, Razkrižje in Veržej: 1 SKD - OSTERC JOŽE, 2 RZS - ŠENVETER MARJAN. 3 DS - PINTARIČ MARJAN. 4 SEG - OBLAK IRENA. 5 LS - SLAVIČ MARKO, 6 SDKS - BEZJAK FRANC, 8 SLS - KOREN MILAN, 9 LDSS - BAGORI MARJANA. 10 GOD - VELJČ HAMDIJA. II NDS, SGS - PRELOG MIRKO, 12 SMER - ODER MILAN, 13 NEODVISNI - SUNČ1Č FRANC, 14 ZL - ŠUMAK JOŽE. 15 FRANC MAJCEN - MAJCEN FRANC. 16 ZS - MLINARIC RAJKO. JR KS. DS. SS - PRIJOL VERA 19 LDS - ŠERC PAVEL, 20 SNS ŠVIKART VLADO, 21 SDSS - PERŠAK IVAN. 22 SOPS - STOLNIK JOŽE, 24 SSS - GAŠPARAC LJUBICA. Volilna enota 8, volilni okraj 4, del občine Murska Sobota, ki obsega krajevne skupnosti Krog, Rogasuvri, Kuzma, Gornji Petrovci, Če p inči, Šalu vri, H n duš, Križevci, Mačkovci, Grad, Perfuča, Prosenjakovcih Ralkuvci, Bodonci, Cankova, Sdu-Fokovci, Zcnkovci, Puconci, Šulinci, Martjanci, Brezovci, GedenivcL Tišina: lSKD - OBAL IVAN. 2 RZS - CVTLAK MIRAN 3 DS - ČEP MARIO, 4 SEG - LAPOŠI-ŠKAFAR ALENKA. 5 LS - FARKAŠ BORIS. 8 SLS - HALB IANKO. 9 LDSS MARTINEC JOŽE. 10 GOD - RAJNER FRANC 11 NDS SGS - TURNER ŠTEFAN, 12 SMER - BENKO IVAN-PETER. 13 NEODVISNI - KORENJAK EMIL. 14 ZL - NOVAK ERNES T. 15 FRANC MAJCEN - MAJCEN FRANC. 16 ZS - BAVČAR BRIGITA, 18 KS, DS, SS - HUZJAN ŠTEFAN. 19 LDS - DŽUBAN GEZA, 20 SNS - LETONJA MIROSLAV, 21 SDSS - ŠIFTAR DRAGO, 22 SOPS - ŠPILAK JOŽE, 24 SSS - FARKAŠ GEZA Vol. enota; 8 vol. okraj: 5 Območje: del občine Murska Sobota, ki obsega območje krajevnih skupnosti: Melinci, Ižakovci, Dokkžovje, Bakovci, Lipa, Beltinci, Bogojina, Bratonci, Gančam, Tečanovci, Moravci, Rakičan, lipovci, Lendavska, Park, Alija Karduša, Borisa Kidriča, Partizan, Černelavci, Tur »polje. 1 SKD - KAVAS JOŽE. 2 RZS - ILOVŠEK ZMAGO, 3 DS - KELEMEN JOSIP, 4 SEG - LIPIČ MAJDA, 5 LS - MAUČEC MARJAN. 8 SLS - TIVADAR JOŽE, 9 LDSS - ART1NEC JOŽE, 10 GOD - RAJNER FRANC, 11 ND. SGS - MAUČEC STANKO. 12 SMER - BENKO IVAN-PETER, 13 NEODVISNI - KOSI JANEZ, 14 ZJ - ŠIPOŠ DANILO, 15 FRANC MAJCEN - MAJCEN FRANC., Ib ZS - KOROŠEC BOJAN, 18 KS, SSDS - SUSMAN FRANCE. 19 LDS - KATAL1N1Č DANE, 20 SNS -LETONJA MIROSLAV. 21 SDSS - KOLMANIČ VLADIMIR, 22 SOPS - TOPOLOVEC FRANC, 24 SSS - GERENČER ANDREJ Volilna enota 8, volilni okraj 6, območje: občina Gornja Radgona, ki obsega krajevne skupnosti Apače, Ivanjri, Negova h Spodnja Ščavnica, Sloguvd, Videm, Radenci, Gornja Radgona, Kapela, Č rešuje vci-Zbigovcu 1 SKD - KOCUVAN JOŽE. 2 RZS - FERK EDVARD 3 DS - KUMER HERBERT, 4 SEG - OBLAK IRENA, 5 LS - GROS UMČAT, 8 SLS - STAJNKO FRAČ. 9 LDSS - SUKIČ MATEJ. 10 GOD - ZAH1ROVIČ SULEJMAN, 11 ND, SGS - STRIHA JANEZ, 12 SMER - HORVAT JOŽE, 13 NEODVISNI - JAGER MIRKO, 14 ZL - HORVAT FRANC. 15 FRANC MAJCEN - MAJCEN FRANC, 16ZS-ŽERDIN CILKA, 18 KS, DS, SR-KOSIČ BOJAN. 19 LDS - ERJAVEC JANEZ, 20 SNS - MARKELJ MAJO-JOŽE, 21 SDSS - FRANC LUHAR, 22 SOPS - BANFI VERA, 24 SSS - KOCBEK BRANKO. • Voli se tako, da se na volilnem listku obkroži zaporedna Številka pred kandidatom oziroma stranko, za katerega oddajamo svoj glas. Obkrožanje s svinčnikom ni dovoljeno! • LDSS (Liberalno demokratska stranka Slovenije) nima svojega znaka, ker je tako odločilo kranjsko sodišče, na katero je stranka LDS vložila tožbo, v kateri stranki LDSS izpodbija pravico do znaka, ki zelo spominja na njen znak. Brez znaka je tudi samostojni kandidat Franc Majcen. • Pravico voliti in biti izvoljen ima državljan Republike Slovenije, ki je na dan volitev dopolnil osemnajst let in mu ni odvzeta opravilna sposobnost. S Volivci glasujejo osebno, nihče ne more glasovati za drugega oziroma po pooblaščencu. • Na volišču mora biti zagotovljena svoboda in tajnost glasovanja. Nihče ne sme biti klican na odgovornost zaradi glasovanja, niti ne sme nihče od volivca zahtevati, naj pove, kako je glasoval. Če se volivec volitev ne udeleži, ga ne sme zaradi tega nihče kaznovati. * Na volišče je potrebno vzeti s seboj osebni dokument, da se lahko pred volilnim odborom identificira. * Če na volišče pride kdo, ki po pomoti ni vpisan v volilni imenik, lahko glasuje na podlagi potrdila, pristojnega občinskega organa. Vpisanost v volilni imenik je zato dobro preveriti, da si v primeru, če posameznik ni vpisan, pridobi potrebno potrdilo. Kandidati za člane državnega sveta - predstavnike lokalnih interesov Volilna enota 8 - občina: Ormož, Ljutomer, Gornja Radgona, Lenart 1, ANDREJ HRASTELJ, 1933, Gornja Radgona, ekonomist, vinogradništvo in kletarstvo. 2. LJUBO JAKELJ, 1949, Ljutomer, dr. vet. med., veterinarski inšpektor, 3. VINKO KLEMENČIČ, 1944, Ljutomer, strojni delovodja, obratovodja. 4. MIRAN KRAJNC, 1946, Grabe, dr. med. veterine, tehnolog farme govejih pitancev. 5. JOŽEF STAJNKO, 1945, Ormož, kmetovalec. 6. MIROSLAV STERŽAJ, 1933, Ljutomer, pravnik, direktor, 7. MIHA VODENIK, 1944, Mele, obrtnik, izdelovanje plastične embalaže. Volilna enota 11 - občine: Murska Sobota, Lendava 1. JOŽE TURKL, 1955, Murska Sobota, gimnazijski maturant, sindikalni zaupnik. . 2. JOŽE TOMPA, 1948, Lendavske gorice, ekonomist, pt® sednik upravnega odbora d.o. 3. ZDENKA VIDOVIČ, 1952, Kuštanovci, dipl, ekonomistka, revizor. 4. RUDOLF CIPOT, 1949, Brezovci, .prof, matematike m fizike, direktor. 5. Dr. med. JOŽE MAGDIČ, 1943, Rakičan, zdravnik-^’ vro psihiater. Predsedniški kandidati 1. Dr. STANISLAV BUSER, 1932, Ljubljana, dipl, ing-ologije, poslanec Slovenske ljudske stranke v Skupščini Repu biike Slovenije. . , 2. DARJA LAVTIŽAR-BEBLER, 1950, Ljubljana, dip ■ pravnica, poslanka Socialistične stranke Slovenije v DPZ SKUp^ čine Republike Slovenije. . 3. FRANCE TOMŠIČ, 1936, Kamnik, dipl. ing. poslanec v Skupščini Republike Slovenije in predsednik sindiK Neodvisnost-KNSS. • 4. JELKO KACIN, 1955, Kranj, dipl, obramboslovec, ster za informiranje. , L 5. Dr. ALENKA ŽAGAR-SLANA, 1949, Ljubljana, z^ niča, predsednica Skupščine občine Ljubljana-Center. , 6. IVAN BIZJAK, 1956, Kranj, dipl. inž. matematike, sednik Zbora občin Skupščine Republike Slovenije. x 7. MILAN KUČAN, 1941, Ljubljana, dipl, pravnik, pre®e' nik Predsedstva Republike Slovenije. 8. Dr. LJUBO ŠIRC, 1920, Kranj, dr. ekonomskih znan; direktor Centra za proučevanje komunističnih gospodarstev, don. Kratice pomenijo: 1. SKD - Slovenski krščanski demokrati 2. RZS - Republikanska zveza Slovenije 3. DS - Demokrati - Demokratska stranka 4. SEG - Slovensko ekološko gibanje 5. LS - Liberalna stranka 6. DŽSS - Deželna stranka Slovenije 7J SLS - Slovenska ljudska stranka 8. LDSS - Liberalno demokratska stranka Slovenije 9. GOD - Gibanje za občo demokracijo 10. ND. SGS - Narodni demokrati in Slovenska gospodarska stranka 11. SMER - Združenje »Svoboda, mir in ekološki razvoj« Slovenije - Združenje »Smer« Slovenije 12. Neodvisni - Stranka neodvisnih 13. ZL - Združena lista: Delavska stranka. Demokratična stranka upokojencev. Socialdemokratska unija, SDP Slovenije 14. Franc Majcen - Franc Majcen 15. ZS - Zeleni Slovenije 16. DEMOS - DEMOS-Krambergerjeva združena lista - Domovinska narodna stranka - DONS, Republikanska stranka Slovenije - RepSS, Stranka DEMOS - DEMOS 17. KS. DS. SS - Krščanski socialisti, - DS naprej - Svobodna stranka 18. LDS - Liberalno - demokratska stranka J9. SNS - Slovenska naci onalna stranka 20. SDSS - Socialnodemokratska stranka Slovenije SDSS 21. SOPS - Slovenska obrtno podjetniška stranka - stranka centra