UDK 811.163.6'373.46"18" Mojca Pacek Leskovec pri Krškem JEZIKOSLOVNO IZRAZJE 19. STOLETJA* V članku želimo ponazoriti razvoj jezikoslovnega izrazja v 19. stoletju na podlagi slovenskih slovnic, oblikovanih v tem času. Predstavljeni sta vsebinska (spoznavno-teoretska) stran slovnic in analiza jezikoslovnih izrazov na izrazni, tvorbeno-pretvorbeni ravni in s stališča prevzetosti, kar dokazuje tezo, da je obstajala kontinuiteta v razvoju teh izrazov. The article attempts to illustrate the development of linguistic terminology in the 19'h c. on the basis of Slovene grammars from this period. It presents the content (conceptual-theoretical) side of the grammars as well as the analysis of the linguistic terms on the expression, generative-transformational planes, and from the standpoint of borrowing, which proves the thesis about continuity in the development of linguistic terminology. Ključne besede: jezikoslovno izrazje, izrazna stran terminov, tvorjenost, izvornost Key words: linguistic terminology, expression plane of terms, word-formation, origin 1 Splošno o jezikoslovnem izrazju Jezikoslovje je na splošno definirano kot »veda, ki proučuje jezik sploh (obče/ splošno jezikoslovje) in njegovo izrazno oz. pomensko stran« (Toporišič 1992: 74). Deli se na več področij: glasoslovje, skladnja, oblikoslovje, besedoslovje, besedotvorje, družbeno jezikoslovje, na ta način lahko delimo tudi jezikoslovno izrazje, čeprav so nekateri termini zastopani na več področjih jezikoslovja. 2 Gradivo in vzorec Obravnavali smo slovnice (v slovenskem metajeziku) naslednjih avtorjev: Valentin Vodnik (1811), priročnik Antona Martina Slomška (1842), Jožef Muršec (1847), Fran Malavašič (1842), Matija Majar (1850) in Anton Janežič (1863). Vsaka slovnica odseva avtorjevo vedenje o slovnični tematiki (predmetnost); to vedenje o slovenskem jeziku, zgodovini knjižnega jezika in narečni razvejanosti se je sčasoma poglabljalo in razširjalo, zato je opazen jezikovnoteoretski premik, ki je imel za posledico oblikovanje novih jezikoslovnih terminov za poimenovanje novih (dotlej še neobravnavanih) prvin jezikoslovja. Značilnosti jezikoslovne terminologije smo ugotavljali na izrazni, tvorbeno-pretvorbeni ravni in s stališča prevzetosti. Na izrazni ravni je terminološko izrazje eno- in večbesedno, razlika je res samo izrazna, saj je proces opomenjanja v obeh primerih enak (Vidovič Muha 1988: 83-84). Kot je znano, so termini lahko tvorjeni, in sicer po 1 Prispevek je osnovan na diplomski nalogi, ki je nastala pod mentorstvom red. prof. dr. A. Vidovič Muha v štud. letu 2000/01. ustaljenih besedotvornih načinih, in netvorjeni; po izvoru so lahko iz lastnega ali tujega jezika. 2.1 Valentin Vodnik (1811) Njegova slovnica vsebuje šest poglavij. Prvo poglavje »Zherke« (1-8) seznani bralca z glasoslovjem (glasovi slovenskega jezika - glafni^l2 in soglajni^i 27 črk, saj sta e-jevska in o-jevska glasova označena z nadvrstičnim znamenjem (e, e, o, o), naglas -obravnava tudi tonemski naglas -, izgovor samoglasnikov, zlog in delitev glasov). Drugo poglavje »Befede« (9-114) je najobsežnejše in obravnava devet befednih plemen 'besednih vrst': ime 'samostalnik', pei^log 'pridevnik', na^ef^i^e 'zaimek', glagol, deleshje, predlog, nai^ez^hje 'prislov', v^es 'veznik' in medmet. Samostalnike (9-35) loči na nar^e^hivne 'občne' in las^e, obravnava spol, fh^evilo (edinje, dvoift^no, mnofhno), fklanjanje, pri katerem ločuje šest p^deshev (i^envaven, r^odiven, dajaven, ^oshiven, fk^a^aven, f^ur^iven). Pri pridevniku (36-55) govori o ujemanju s samostalnikom v spolu, sklonu in številu; pozna tudi stopnjevanje pridevnika: f^o^nje merjenja - ft^avn^, fodnja, prefeshna stopnja. O končnicah govori kot o perf^avkih. K pridevnikom uvršča tudi fh^evilne imena 'števnike' (45), ki jih deli na per^oobr^asne 'glavne' in r^edovne 'vrstilne', p^e-menivne fh^evila (dvoji, troji), pon^vlavne (dvakrat), mnoshivne (edinji, dvoj jten, pe-tirnji) in vfhtrizne (po pet). Pri zaimkih (55-63) ločuje li^hne na^ef^imena, li^hno povr^^tivno, nedolo^hivne, per^laf^ivne, kasavne, na^afhavne in fir^afhavne; zadnji so dveh vrst: fkl^njavni (kdo, kaj, ktir) in nefl^anjavni (kje, kam). Glagole (64-101) deli na prehajalne, ki imajo dajavni/delovni ali t^erpivni salog 'tvorni ali trpni način', in na neprehajavne. Med slovničnimi kategorijami obravnava naklon (snanivni, vgovor^ivni/pogajivni, velivni in neo^onz^av^i 'nedoločnik'), z^af (fdanji, pret^ek^i, prihodni), fh^evilo (edinje, dvojftno, i^nofhno) in li^e 'oseba'. Vodnik se podrobno posveča tudi vpregi 'spreganju' glagolov, izraz deleshje3 uporablja v pomenu 'deležje, deležnik', obravnava pomoshnig;^a^golin podobe 'glagolske oblike', in sicer loči tri vuna^nje podobe^ k^o^ez a^m (gib-am), em (gan-em) in ^m (gon-im). Pi~e^^oge (102-107) ima dveh vrst: nelozhlii^e (to so predpone) ter ^o^^^ivee in ^o^^e-ne, ki jih deli glede na vezavo s skloni; r^ai^ez^hje 'prislov' (107-111), in medmet (113114) deli glede na ustrezno vprašalnico. Obravnava tudi ves 'veznik' (111-113), in sicer loči devet vrst veznikov: i^esavne ino r^aspr^ojivne (ino, in, i _), lozhivne (pa, pak, temozh ^), pogaji\nne a^l ^govoriv^e (ako, ak, zhe ^), naffir^o^ivne ^l ^opr^ot^iv^ne (al, pak _), dovolivne (ako lih, de ji ravno ^), \ssi~ok ^nanivne (ker, de ^), fk^epav^e, t^o je, fklep del^v^ne (tedaj, torej ^), v^erf^iv^ne (verh tiga, potle in per^erjav^e (ko, lih). Tretje poglavje »Vesanje« (115-147) je razdeljeno na dva dela: »Sklad befedi med feboj« (raba posameznih besednih vrst: raba dveh samostalnikov, pridevnika in samo- 2 Pri naslovih in navedenih terminih so opuščena naglasna znamenja. 3 Nekaterih terminov iz slovarčka ni v slovničnem delu in obratno. stalnika, raba sklonov, raba predlogov, prislovov) in »Vesanje zelih isrekov ino jtav-kov« (besedni red, povezovanje stavkov, razpredelnica glagolfkih podob). Z izrazom »Isobrasenje besed«, ki je naslov četrtega poglavja, pojmuje Vodnik navadno izpeljevanje iz samostalnikov in pridevnikov ter sestavljanje iz glagolov, pri čemer navaja preglednico perf^av^ov (pripon). V poglavju »Glasova mera« (163-164) obravnava slog, enosloshne in vezhsloshne bejede, v zaključnem poglavju »Prepone« (164-167) navaja ločila: res 'vejica', na^-pizhje 'podpičje', dvapizhje, pi^a, pr^ajhaj, podpizhje 'klicaj', medmejtje 'oklepaj', predklep 'uklepaj', sa^ep 'zaklepaj'. Slovnici je dodan tudi slovarček4 jezikoslovnih izrazov, v katerem so slovenskim terminom dodani latinski (redko tudi nemški), hkrati pa je Vodnik z izpeljevanjem tvoril besedno družino. 2.1.1 Izrazna stran Analiza4 Vodnikove terminologije je pokazala težnjo po enobesednosti, ki obenem ustreza načelom kratkosti, jedrnatosti in preglednosti. Znotraj enobesednih terminov je največji delež nekonverznih samostalnikov; takšna so vsa poimenovanja za besedne vrste kot tudi zher^^e, glajni^i, soglajniki Samostalniki, tvorjeni s konverzijo iz pridevnika, so v vlogi poimenovanj za sklone, npr. i^envaven, rodiven, daja^en. Močno zastopana so tudi večbesedna poimenovanja, v glavnem pri delitvi posameznih besednih vrst; to so levoprilastkovne terminološke besedne zveze, kjer se kot sestavina pojavlja nekonverzni vrstni pridevnik: li^hne namejtimen^, snanivni r^aklon, lo^hivne vesi. Redki so primeri desnoprilastkovnih terminoloških besednih zvez kot isobr^^senje bejed, j^^pnje merjenja. 2.1.2 Tvorjenost V obravnavanem gradivu je le majhen delež netvorjenih terminov; gre za izraze, kot so bejeda, spol, zhas. Večina terminov je tvorjenih; to so samostalniške in pridevniške, v manjši meri glagolske tvorjenke. Med samostalniškimi tvorjenkami prevladujejo navadne izpeljanke iz glagola, npr. predlog ^ [tisti, ki] predlaga[-0], [] ^ -0, predlag(a)-; ves, jodnja jtopnja.^ M. Pirnat opozarja na pogostost izglagoskih izpeljank s priponskim obrazilom -0; deloma so se ohranile v takšni obliki, deloma so jih zamenjale tvorbe z drugim priponskim obrazilom (Pirnat 1986: 104). Pojavljajo se tudi navadne izpeljanke iz pridevnika, npr. glajnik ^ [tisti, ki je] glasn[-i], [ ] ^ -ik, glasn-, manj je tvorjenk iz predložne zveze, npr. nadpizhje ^ [tisto, ki je] {nad} pik{-o}, [] ^ -je, nad-, pik-; podpizhje. Med pridevniškimi tvorjenkami so navadne izpeljanke iz glagola, npr. ^^envaven ^ [tak, ki] imenuje[-0], -aven, imenuje-; rodiven, dajaven, kasaven in iz samostalnika, npr. l^epalne ^ [take, ki so v povezavi s] sklep[-om], [ ] ^ -alne, sklep-. Redki so primeri zloženk, npr. pervoobrasen ^ [tak, 4 Pri analizi sem upoštevala tudi termine iz slovarčka, ki jih sicer ni v slovničnem delu. 5 Pretvorbeno-(besedo)tvorni postopki po A. Vidovič Muha (1988). ki se] obrazi [-0] prv{-i}, [ ] ^ -en, {} ^ -o-, prv-, -obraz-. Pri glagolu se pojavljajo modifikacijske izpeljanke kot sklanjati ^ večkrat skloniti. M. Pirnat (1986: 104) priznava Vodniku veliko besedotvorno ustvarjalnost pri poimenovanjih za ločila, npr. res, nadpizhje, dvapizhje; saklep in predklep sta motivirana s funkcijo, ki jo ločilo opravlja. J. Toporišič (1986: 118) opozarja na Vodnikov pomen pri odkritju priponskega obrazila -aj, npr. pr^ajhaj. 2.1.3 Izvornost Kerje V. Vodnik prvi slovničar, ki se je začel sistemsko ukvarjati s slovensko jezikoslovno terminologijo, je razumljivo, da ni imel na razpolago veliko že ustaljenih slovničnih izrazov kot čerke, besede in jih je zato moral tvoriti sam. Izhodišče pri tvorbi slovenskega slovničnega izrazja je pri Vodniku slovansko,6 posredno tudi latinsko oz. grško; izhodišče v latinščini je jasno zaznavno v abecednem redu terminov na koncu slovnice, kjer so ob slovenskih terminih navedeni latinski ustrezniki (Pirnat 1986: 102). M. Pirnat navaja primere Vodnikovih kalkov iz ruščine: glafni^i, soglajni^i, fh^evil-ne imena, vdar, f^opnje merjenja, fodnja f^opnja, ft^avna ft^opnj^, na^ef^ime, edinje, dvoif^o, mnoshno; kalkirana so tudi poimenovanja besednih vrst. Od prevzetih poimenovanj se marsikatero ni uveljavilo v slovenski slovnični terminologiji: r^a^rez^hje 'prislov', fiadefh 'sklon', lice 'oseba', salog 'način'. Kalkiranost je očitna pri poimenovanjih za sklone, zlasti po oblikovni strani, saj gre za samostalnike, tvorjene s konverzijo iz pridevnikov, npr. imen^a^en, rodiven, daja^en. V slovenščini tvorba poimenovanj za vršilca dejanja, orodje ali sredstvo ni običajna s konverzijo kot v ruščini (Pirnat 1986: 103). Vodnik je pri tvorbi terminov uporabil tudi možnost pomenskega prenosa; nekateri termini so nastali v procesu terminologizacije po desemantizaciji splošnega pomena, z metaforičnim prenosom, npr. podobe, deblo, lice, pika, zhas. 2.2 Anton Martin Slomšek (1842) Slomškov priročnik je namenjen učenju na nižji stopnji osnovnega šolanja in poleg matematičnega pouka, vzgoje in razvedrila, gre v prvi vrsti za učenje nemščine, tako da so nemške slovnične kategorije podane protistavno s slovenskimi. Slomšek se najprej posveča tematiki glasoslovja in pravopisa (25 črk slovenskega jezika, zlogi, ločila, npr. prenehlej 'vejica', podpizhje, vprafhaj, klizaj, pika, raba velike in male začetnice). Kot pri Vodniku tudi pri Slomšku naletimo na delitev besede na koren in obrazila. Koren besede poimenuje kot koreniko, obrazila so mu doftavki, ki jih glede na položaj deli na glavine in repine. Avtor obravnava defetero befednih plemen (133-136): djan^e (Zeit^öiter), kasav-ke, kasanke, (Gesch^ec^tswört^er), poglavke (Hauptwörter), priloshnice (Beiwörter), shtevnice (Zahlwörter), nameftnice (Fürwörter), pridjanke (Neben^örter), predloge ^orwört^er), vesav^e (B^n^ewört^er) in k^^zavk^e (E^pf^^d^ngswört^er). ' Pri Marku Pohlinu in Zelenku je bilo izhodišče nemško. Pri glagolu obravnava jtorilno ali terpivno opravo (Form), jkaso (Art) - ravno, velivno, ne^on^hno, kr^ivo - fh^evilo (Za^l), ofebo (Per^^on) in jtopo - pi^egib (Abwandelung;). Analogno z nemščino obravnava Slomšek le štiri sklone, vendar zanje nima posebnih poimenovanj. Števnike in prislove deli glede na ustrezno vprašalnico. Na^-meftnice 'zaimke' (167) deli podobno kot Vodnik na s^i^enfl^e nameftni^e, laftivne 'svojilne', kasavne 'kazalne', nasajne in vpr^afhav^e zaimke. Analogno z nemščino navaja tudi fl^ivne namef^ice (nekdo, nihče za nemški man, niemand). Predloge ločuje glede na vezavo s sklonom (ta delitev ustreza nemški slovnici, saj navaja le štiri sklone), za veznik in medmet navaja le primere. Celotna obravnava slovnice je zasnovana primerjalno z nemščino, saj ob slovenskih terminih navaja tudi nemške, poleg tega pa je nemščina zastopana tudi v ilustrativnem gradivu. 2.2.1 Izrazna stran Tudi Slomšek ima večino enobesednih poimenovanj, med katerimi prevladujejo samostalniki, npr. pismenka, djanka, kasavka. Redki so primeri večbesednih poimenovanj, ki so vsa levoprilastkovna z nekonverznim vrstnim pridevnikom, npr. ^aimenske nameftnice, besedna potega 'naglas', las^ivne nameftnice, k^a^avne nameftnice, befed-ne ple^e^a. 2.2.2 Tvorjenost Vsi termini za besedne vrste, katere je v svoji prvi izdaji (1842) tvoril sam, imajo besedotvorna obrazila za ženski spol, npr. dja^nk^a^, k^a^sa^nk^a^, pog^avk^a., pr^djank^a. Med besedotvornimi načini se pojavljata izpeljevanje iz glagolov, npr. k^az^a^^a ^ [tista, ki] kaže[-0], [ ] ^ -anka, kaže-;7 pr-iložnice, vezavke, ^icavke, iz pridevnika, npr. priloznica ^ [tista, ki je] priložn[-a], [ ] ^ -ica, priložn-, manj pogosto je izpeljevanje iz samostalnikov, npr. glavina ^ [tista, ki je v povezavi z] glav[-o], [ ] ^ -ina, glav-; repina, djanke. Čeprav Slomškovo izrazje ni našlo posnemovalcev, mu moramo vseeno priznati besedotvorno ustvarjalnost v smislu zavedanja, da je izpeljevanje najpogostejši besedotvorni način v slovenskem jeziku. To se kaže predvsem pri poimenovanjih za besedne vrste, ki jih ni tvoril z zlaganjem in sestavljanjem kot v nemščini (torej ne gre za morfemski prevod), ampak z izpeljevanjem, npr. ustreznica za nemški izraz Zeitwort -morfemski prevod, časovna beseda, je pri Slomšku djanka. 2.2.3 Izvornost Slomšek je prevzel večino Vodnikovih poimenovanj, npr. vpr^afhaj, pika, befedna plemena, kasavne nameftnize, za besedne vrste pa ima v prvi izdaji (1842) kalke po nemščini, npr. poglavke (Haup^čr^ter), pr^^dj^n^e (Nebenwörl^er), predlogee (Vor^čr^-^er), čeprav je ta kalkiranost zakrita, kajti namesto zlaganja (kot v nemščini) se je Slomšek odločil za izpeljevanje. Kot Vodnik je tudi Slomšek izrabil možnost metaforičnega pomenskega prenosa, npr. ušesci, gladina, repina. 7 Formalno iz pridevnika: [tista, ki je] kazan[-a], [ ] ^ -ka, kazan-. 2.3 Jožef Mursec (1847) Murščeva slovnica je sestavljena iz štirih delov. Prvi del (3-62) obravnava tematiko glasoslovja in oblikoslovja. Kot Vodnik pozna tudi Muršec devet besednih plemen: ime, prilog, številnica, zaime, glagol, narečje, predlog, vez in medmet, le da Vodnik prišteva števnik k pridevniku, Muršec pa Vodnikovega delezhja ne obravnava kot posebne besedne vrste. Imena 'samostalnike' (5-15) razdeli na splošna in lastna, kot posebno kategorijo obravnava tudi zborna 'skupna'. Izmed oblikoslovnih lastnosti navaja spol, število ali bi~oj (edinobroj, d^abroj, višebr^oj) in sklon - imenivnik, rodivnik, pi^is^ojivnik, ka^a^-nik, mestnik, dr^uževnik. Pri prilogu 'pridevniku' (16-20) opozarja na st^opnjeprilogov, a zanje nima posebnih poimenovanj; upošteva tako obrazilno kot tudi stopnjevanje s prislovi. Muršec ima osobno, prisvojivno, l^az^av^o, o^ir^avno in pr^ašavno z^^i^e, od Vodnika se loči v tem, da povratnoosebni zaimek obravnava pod osebnimi zaimki, prav tako nima nedolozhivnih nameftimen. Murščeva obravnava številnic 'števnikov' je v primerjavi z Vodnikom obsežnejša (20-25), saj navaja temeljne, redivne, razločivne (enoji, -a, -o), pomnoživne (enojni, -a, -o), i^delivne (po dva). K narečju 'prislovu' uvršča ponavljavne številnice (enkrat) in vredivna narečja (drugič). Na istem mestu navaja tudi obče številnice (ves, vsa, vse, veliko) in š^e^ilno ime (tretjina, petica). Glagole (30-54) deli na ^eršivne, ne^eršivne in ponavljavne (glede na glagolski vid); glede prehodnosti pa na prehajavne, nepr^ehajavne in povračivne. Doba mu je izraz za glagolski način; činivna, terpivna in bivna doba (stanje - otrok leži ino spi). Poimenovanja za čas je Muršec prevzel od Vodnika - zdanji, pretekli, prihodni čas; o naklonu se izrazi kot o načinu, pri katerem poleg očitnega 'povednega', pogodivnegaa in veliv^ega ločuje še želivni, neodločivni 'nedoločnik in namenilnik', priložni in narečni način. Pri spregi glagolov navaja šest izhodov (-em, -nem, -im, -im, -am, -ujem/ -ovam), medtem ko Vodnik navaja tri konze (-am, -em, -im). Pr^ed^o^e (54-57) deli avtor na neločljive (imajo funkcijo predpon) in ločljive, ki so podrobneje razvrščeni glede na sklonsko vezavo. Za narečje 'prislov' (58-61) in medmet (62) navaja le primere, natančneje pa obravnava ^ez 'veznik' (61-61), saj ločuje osem vrst: lastno vez^av^e (in, ino), ločivne (ali, pa, ampak), nasprotivne (ali-ali), zročivne (da, de, da, bi), s^enivne (po tem - ker, zato), vredivne (zraven tega), pri^erja^v^e (kakor, kot) - te vrste števnikov obravnava tudi Vodnik - in pr^ašavne (li?, jeli?). Vodnikovih pogajivnih a^i vgovorivn^h in dovo-livnih vesi pa Muršec ne navaja. Drugi del slovnice (62-69) obravnava tematiko skladnje, kjer se avtor posveča zlagi besed, besednemu r^edu, ločuje gol in ^z^obr^ažen stavek (prosto in zloženo poved). Avtor navaja naslednje ločnike 'ločila': vejica/protec, nadpičnik, dvopičnik, pika, vprašaj, klicaj; natančneje opisuje rabo vejice, posveča se tudi rabi velike začetnice. Tretji del, Besedna premena (70-76), obravnava tematiko besedotvorja, in sicer le izpeljavo samostalnikov, pridevnikov in glagolov, pri čemer razvršča izpeljanke glede na besedno vrsto in glede na pomen (pomanšanje imen, povekšanje imen). 2.3.1 Izrazna stran Težnja po enobesednosti terminov se kaže tudi pri Muršcu, ki je v določeni meri prevzel Vodnikove izraze, a se od njega tudi razlikuje. Za Vodnikovo namejtime ima Muršec z^a^^e. Pri njem je prvič zapisan izraz sklon. Med večbesednimi terminološkimi zvezami prevladujejo levoprilastkovne z nekonverznim vrstnim pridevnikom, npr. besedni red, besedne plemene; poimenovanja vrst števnikov, zaimkov, veznikov, predlogov. 2.3.2 Tvorjenost Tudi pri Muršcu je večina strokovnih izrazov tvorjenih; netvorjene izraze je prevzel od Vodnika oz. iz hrvaščine. Pri samostalniških tvorjenkah prevladujejo navadne izpeljanke iz glagola, npr. ^^anja^ [to, da se] sklanja[-0], [ ] ^ -0, sklanja-, pomnoživ^-ne šl^e^ilnice. Medtem ko so pri Vodniku poimenovanja sklonov posamostaljeni pridevniki, ima Muršec samostalnike s priponskim obrazilom -ik, le-ti so tvorjeni z navadnim izpeljevanjem iz pridevnika, npr. rodivnik ^ [tisti, ki je] rodivn[-i], [ ] ^ -ik, rodivn-. Od Vodnikovih besedotvornih podstav je uporabil le ^^envaven in rodiven8 (imeniv-nik, i^odivnik), za ostale sklone ima drugačne korenske morfeme. Redkejši so primeri tvorjenk iz predložne zveze, npr. ^aime ^ [tisti, ki je] {za} ime(n)[-om], [ ] ^ -0, {} ^ za-, -ime-. Poimenovanja za število so nastala s sklapljanjem: en^broj, d^obroj, i^išebi^oj. Navadno izpeljevanje je tudi pri pridevniku najpogostejši besedotvorni način, in sicer izpeljevanje iz glagolov, npr. velivni ^ [ta, ki] veli[-0]; sklep^^ne, pr^ašalne, manj je izpeljevanja iz samostalnikov, npr. t^e^eljne ^ [takšne, ki so v povezavi s] temelj[-em]; osobno, glag;olsko, redki so primeri sestavljanja, npr. nepr^ehajavni, nez^er^-šivni. 2.3.3 Izvornost Če izvzamemo termine, ki jih je avtor prevzel od Vodnika (ti so prevzeti iz ruščine, kot besedna p^e^ena., ^^e, g;la^gol, predlog, r^edivne številnice itd.), je zaznati močno ilirsko usmerjenost, saj jih je prevzemal iz Babukiceve slovnice - edinobroj, dvabroj, višebroj, osobno, prisvojivno zaime, činivna doba, pogodivna vez (Rotar 1958/1959: 40). 2.4 Fran Malavašič (1849) Malavašičeva slovnica obsega pet poglavij: Uvod (1-6), Besede (7-91), Zlaga in sklada besed (92-129), Pravopis (130-135) in Pismotvorje (136-176). Uvod (1-6) obravnava tematiko glasoslovja (25 črk slovenskega jezika - glasnice (Selbstlaute) in soglasnice (Mitlaute) -, naglas: težik, ojster). 8 Vodnikovi termini za sklone, npr. rodiven, dajaven kažejo, da avtor ni ločeval med kakovostnimi in vrstnimi pridevniki. V drugem poglavju obravnava devetpJemen: ime, prilog, številno ime, zaime, glagol, predlog, narečje, vez, medmet - vsa ta poimenovanja, z izjemo št^evilneg;a imena, je prevzel od Muršca. Imena 'samostalnike' (7-22) deli na lastne, splošne in zborne (snovna imena). Za število prav tako kot Muršec navaja termin br^oj ed^nobr^oj, dvobroj, visebroj, ločuje šest sklonov: imeno^avnik, r^odivnik, pr^is^ojivnik, ka^avnik, mestnik, druzivnik. Pri prilog;u 'pridevniku' (22-31) razlikuje že določno in nedoločno obliko, a zanju še nima poimenovanj. Izraze za stopnje pridevnikov, in sicer st^opnje r^erjenja: slavna, sodna, presežna st^opnja, je prevzel od Vodnika. Številne imena (31-37) deli na nedoločne ali splošne (ves, vsi, veliko) in določne, kamor uvršča temeljne, redovne, razloči-vne (enoj/-a/-e), množivne (edinji) in r^a^delivne (pol, tretjina). Od Muršca je prevzel poimenovanja za zaimke: mes^imena oz. ^aimena (37-40): osebno, pr^is^ojivno, ka^avno, o^er^avno in vpr^ašavno, po Vodnikovem vplivu pa navaja tudi povračivno zaime, ki ga Muršec ne obravnava. Glagole (40-84) deli naprehajalne, neprehajalne; vračivne (nanašajo se na osebo) in neosebne; nedoveršivne, do^er^šivne; gla^go^e enk^ra^tnega in g^a^gole večkratnega djanja. Glagolski način je Malavašiču ob^i^a, in sicer delav^a^, t^erpivna. Poimenovanja za čas so dvobesedna: sadanji čas, pretekli, prihodnji, predpr^et^ek^i in preteklo-prihodnji čas. Avtor ne ločuje le naz^nan^v^eg;a ali očitnega, pogojivnega in i^elivneg;a naklona, temveč prišteva k naklonu tudi de^ežje (dremajoč), nedoločivni na^on (delati), namenivni na^on (delat) in glag;olno ime 'glagolnik'. Pr^ed^ogii (85-87) so dveh vrst: neločljivi, to so predpone pri sestavljenkah, in ločljivi - predlogi v pravem pomenu besede. Vez^i 'veznike' (90) tako kot Vodnik deli na vezavne in razprojivne, ločivne, pogoji-vne, nasprotivne ali sopr^ot^ivne, do^olivne, vzr^ok znanivne, isklepavne, i^er^stivne in pr^imerjavne. Razdelek Zlaga in sklada besed (92-129) obravnava tematiko besedotvorja in sklad-nje, pri čemer mu izraz zlag;a pomeni izpeljevanje, sklado pa uporablja v pomenu sklad-nje. Izmed stavčnih členov pozna Malavašič podsebe^, povede^, vez (del povedka), besedni red poimenuje kot r^ed besedi. V razdelku Pravopis (130-135) je predstavljena raba velikih in malih črk, delitev besed in raba prepon (ločil): i^ez 'vejica', nadpičje 'podpičje', dvapičje 'dvopičje', pika, pra^šaj, nadpičje 'klicaj', medmes^^e 'oklepaj', na^odje 'narekovaj', v^ez 'deljaj', r^a^delje 'vezaj', prečje 'pomišljaj', od^eržaj 'opuščaj', opomnica 'zvezdica'. 2.4.1 Izrazna stran Tudi pri Malavašiču se kaže težnja po enobesednosti (samostalnik kot najpogostejša besedna vrsta). Visoko frekvenco izkazujejo samostalniške terminološke zveze z nekonverznim vrstnim pridevnikom v vlogi levega prilastka - poimenovanja vrst štev-nikov, zaimkov, glagolskega naklona, redki so primeri desnoprilastkovnih zvez z rodil-niškim desnim prilastkom kot st^opnje me^^enja, zlaga besed. 2.4.2 Tvorjenost Ker se Malavašičevi termini le v manjši meri ločijo od Murščevih, so tudi lastnosti terminov na tvorbeni ravni v glavnem nespremenjene. Majhen delež terminov je netvorjenih, npr. spol, oseba, lice, visoko frekvenco pa izkazujejo tvorjeni termini. Pri samostalniških terminih je največ navadnih izpeljank iz glagola, kot ime, prilog, in pridevnika - poimenovanja sklonov; redki so primeri tvorjenk iz predložnih zvez, npr. z^^^^e, mes^ime, in sklopov kot edinobroj, dvabroj, i^išebroj. Pri pridevniških izpeljankah so prav tako najpogostejše navadne izpeljanke, in sicer izglagolske kot vezavne, raz-projivne, ločivne, nasprotivne vesi, manj je izsamostalniških izpeljank, npr. osebno mes^ime in sestavljenk kot nepi^ehajavni. 2.4.3 Izvornost Malavašič ima enaka poimenovanja besednih vrst kot Muršec, le za številnico ima večbesedni termin številno ime po Vodniku; tudi pri ostalih terminih je zaznaven Mur-ščev vpliv. Strokovni izrazi kotpovračivno zaime, pogajivne vezi, dovolivne vezi, ki jih Muršec ne navaja, pa dokazujejo tudi Vodnikov vpliv. 2.5 Matija Majar (1850) V Predgovoru Majar ne piše o slovenskem jeziku, marveč o »ilirskoslovenskem narečju«.9 Majarjeva slovnica je razdeljena na tri dele: Naukoslovje, Slovnica in Pravopis. V prvem delu (7-13) so v ospredju vzgojna načela, podaja tudi preglednico jezikovnih izrazov z ustreznicami v nemškem jeziku. Vsebinsko najobsežnejše je drugo poglavje (14-48), kjer je na začetku na kratko predstavljena tematika glasoslovja in besedoslovja (28 pismenk - vključuje tudi c, o, za besedo uporablja izraz slovka ali slova, pri kateri ločuje kor^enino in r-astli^o). Prav tako kot Muršec in Malavašič navaja devet besednih plemen ime samostav-no, ime pridavno, čislo (števnik), z^a^^^e, g;la^golj, predlog, pr^islov, ve^z:, medmet. I^^e samos^avno (15-20) mu je vlastno, občno in ukupno. Prav tako kot njegova predhodnika uporablja za število izraz broj jedi^obr^oj, dvabroj, v^^ebroj; po analogiji s hrvaškim in srbskim jezikom navaja sedem sklonov, a zanje nima poimenovanj. O stopnjah pri pridevniku (20-23) govori kot o stupnjah (perva, druga, treca), obravnava tudi koncovke (pridevniške končnice). Čisla (23-25) 'števnike' deli po Murščevem vplivu na: kor^eninska 'glavni', redovna 'vrstilni', pomerna 'množilni', različivna 'ločilni', r^^oži^^a (petkrat), delivna (po dvajset), občna 'nedoločni'. Z^a^i^en (25-27) ima po Malavašičevem zgledu pet vrst: osobno, pr^ilastivno, ka^a^-no, o^ir^avno in pr^ašavno. 9 »Ta slovnica uči tako govoriti in pisati, da bi, kolikor mogoče, lehko razumeli Slovenci, Horvati in Serblji - ona uči govoriti in pisati po čisto slovensko, po gospodsko, po književno, ali kakor nešteti to imenujejo: po ilirsko, po jugoslovensko« (Majar 1850: 1). G^a^^olj (27-38) deli Majar na dokončavni, nedokončavni, ponavljavni in mu pripiše o^obo, bi^oj, vreme (sadajno, minulo, buduce) in način - kazuci, zapovedajuci, neodločivni, zelivni, prislov glagoljski, pridavno ime glagoljsko, samostavno ime gla^-goljs^o. Kot predhodniki tudi Majar deli predloge glede na sklonsko vezavo, pri prislovih navaja pomensko tipologijo vprašalnic, veznik in medmet le opiše. Slovnica obravnava tudi tematiko besedotvorja; prinaša preglednico l^oncovk (pripon). Iz^^e^ovanje bi po sodobni besedotvorni teoriji ustrezalo izrazu izpeljava; avtor namreč obravnava navadne pridevniške izpeljanke iz glagolov in samostalnikov in sa-mostalniške izpeljanke iz glagolov in pridevnikov. 2.5.1 Izrazna podoba Težnja po enobesednosti samostalniških terminov se izkaže tudi pri Majarju. Kot sestavina večbesednih terminov tudi pri njem prevladujejo levoprilastkovni nekonver-zni vrstni pridevniki - poimenovanja vrst samostalnikov, zaimkov, števnikov, glagolov, vendar je v primerjavi s predhodnimi slovničarji opaziti večji delež desnoprila-stkovnih terminoloških besednih zvez; kot prilastek se ne pojavlja le samostalnik kot ^z^pelovanje s^ova, ^^a^danje s^ova, ampak tudi nekonverzni vrstni pridevnik, tvorjen iz terminološkega samostalnika, npr. ime samostavno, ime pr^idavno. 2.5.2 Tvorjenost Tvorbene značilnosti pri predhodnikih veljajo tudi za Majarja: majhen delež netvorjenega izrazja, navadno izpeljevanje iz glagolov in samostalnikov kot najpogostejši besedotvorni način, majhen delež izpeljank iz predložnih zvez, sestavljenk in zloženk. Kar ga ločuje od predhodnih slovničarjev, je izrazita vezanost na hrvaščino, ki se kaže tako v besedotvorni podstavi kot v obrazilu, npr. buduče vreme, kazuči način, sprezanje, izpelovanje. 2.5.3 Izvornost Majar je bil doslednejši ilirec10 od Muršca in Malavašiča, kar se jasno kaže v njegovih prevzetih terminih: s^ovo, ime samostavno, ime pr^idavno, br^oj (poleg termina šl^e-vilo), vreme, kazuči način. 2.6 Anton Janežič (1863) Glasoslovje (3-27) prinaša izrazno podobo slovenskega jezika. Samoglasnike deli glede na izreko na ozke, široke in mehke, »po glasu« na doniče - je^iko^ci ali l^opljivci, 10 Slovenski biografski leksikon pojmuje »teoretično utemeljevanje in praktično ostvarjanje njegove ilirske, oz. vseslovanske vzajemnostne jezikovne kulturne koncepcije« kot osrednji del Majarjevega življenjskega dela. Prve spodbude v to smer so izvirale iz korespondence z Jarnikom in Vrazom, velik vpliv pa so imeli na Majarja Kollarjevi članki (1933-1952: 17). sičniki ali sikavci, šumniki - in nemiče: zobniki, ustniki, goltniki. Pri naglasu ali poudarku ima Janežič poimenovanja za naglasna znamenja: ^a^i^ec, ostr^i^ec, str-ešica. Do neke mere upošteva tudi tonemski naglas, čeprav v poimenovanju akuta kot navadne in cirkumfleksa kot dvojne dolžine. Avtor je obširno obravnaval ločila ali prepone in njihovo rabo: klinček 'vejica', pika, dvopičje, podpičje, vprašaj, klicaj, vezaj, oklepaj, pomišljaj, opuščaj, opominjaj, narekovaj. Osrednji del - Oblikoslovje (28-115), obravnava besede (besedne vrste), ki jih avtor deli na ^^e^a - samostavniki, pr^log^, šl^evni^i, z^aimki; glagole in členke - pr-islo-v^i, predlogi, i^ezniki, medmeti. Janežič osnovo (nepregibni del besede) imenuje deb^o ali st^eblo, pregibni del je končnica, tudi pregibka, s^onilo. Poimenovanja števil so se ohranila vse do danes: ednina, dvojina, množina, hkrati ima kot sopomenko tudi večbesedna poimenovanja: edino, dvojko, množnoštevilo. Poimenovanja sklonov je Janežič prevzel od predhodnikov, le za tretji sklon nima pr^is^ojivnika, ampak dajavnik, ob terminu dr^uživnik pa navaja še orodnik. Pri samostavniku (29-46) natančno obravnava spol, in sicer »po pomenu« in »po končaju«. Avtor navaja štiri sklanjatvene vzorce: pr^a^ilno, nepr^a^ilno sklanjajo, s^anja^o s pr^ir^asUom in s^anja^o lastnih imen; v vseh primerih se posveti tudi posebnostim sklanjatve. Pr^i^og (46-54) deli na z^na^^i^ni, ki obsega današnje kakovostne in vrstne pridevnike, in s^ojivni. Pri stopnjevanju ločuje nasebno st^opnjo ali nasebnik, pr^imerno st^op-njo ali primernikin pr^esežno st^opnjo ali pr^esežnik; obravnava tako stopnjevanje s prislovi kot obrazilno, nakaže tudi dvostopenjsko stopnjevanje s predponama pre- in vse-. Št^evnike (54-59) deli na nedoločne in določne, med katerimi ločuje števne/glavne, vrstivne, ločivne, množivne, delivne, druživne (sam, samodrug), ponavljavne (petkrat, štirikrat) in ^a^^os^^av^e ^t^evni^e (samica, četvorica). Avtor navaja sklanjatveni vzorec tudi pri števnikih in z^a^^^^^h (59-66); slednje deli na osebne in povračavno osebne, svojivne, kazavne, vprašavne, oziravne, nedoločne, ki so dveh vrst: samos^avni (nič, nekdo, nekaj, kaj, kdo) in pritožni (neki, nekteri, marsikak, marsikateri). G^a^go^e (67-104) deli na prehaja^^ne ali tvorne, nepr^ehajavne ali srednje in po-vračivne. »Z ozirom na čas in trpež djanja« ločuje dovr^šne (dovr^šnike) in nedovršne g^a^gole (nedovr^^n^^e); slednji so lahko enodobni (nesti), večdobni (nositi) ali pona^-vljavni (noševati). Glagolski način poimenuje kot obli^o^ tvorna oblika/t^or^ina, trpna o^lik^a/^r^i^a in srednja oblika/sr^ednjina. Zelo izčrpen je Janežič pri glagolskih časih, saj ima poleg pre^e^ega (pr^ete^ika) in prihodnjega časa (pr^ihodnjika) še preteklo prihodnji, predpretekli prihodnji čas; sedanji čas (sedanjik) deli na pravi sed^njik in sedanjik večkratnega ali vedno trpečega djanja in pr^ipovedni sedanjik. V ožjem pomenu so nakloni štirje: določni (določnik), pogojni (pog;ojnik), želevni (želivnik) in velivnina^on (velevnik); v širšem pomenu so nedoločni (nedoločnik), na^enivninaklon (namenivnik), g^a^goo^sk^i samos^avnik (glagolnik) in deležniki in deležja.}^ Prislove (105-110) ima Janežič štirih vrst: krajevni, časovni, »prislovi, ki odgo- 11 Deležniki so treh vrst: deležnik sedanjega časa (prislovni, priložni), deležnik preteklega časa (pravi glagolni, opisovavni) in trpno-pretekli. varjajo na vprašalnico kako« - l^olikos^i, kakovostni, pi^irekovavni, odre^ovavni -in prislovi, ki »znanijo vzrok«. Janežič je prvi, ki glede na predhodnike (avtorje slovensko pisanih slovnic) deli predloge (110-113) na nepr^a^e, ki so prvotno enote drugih besednih vrst, in pr^a^e, ki se pojavljajo le v vlogi predlogov. Prave predloge deli na samostojne/ločljive in nesamostojne/neločljive, slednji imajo vlogo besedotvornih predpon. Delitev i^eznikov (113-114) poteka na podlagi vrste stavkov; priredni i^ezniki so vredo^avni - vezavni, vrstivni, ločivni; pro^ivni - naspro^ivni, omeje^avni in tr^divni -vzrok znanivni, sklepavni; podredje v^eznike pa deli na krajevne, časovne, načinovne -primerjavni, posledični, in vzro^ovne - vzročni, pogojni, dopustni. Tretje poglavje Besedoslovje (116-155) prinaša tematiko besedotvorja, in sicer obravnava avtor izpeljavo (navadno izpeljevanje) in sostavo ali zlago (sestavljanje), ki ju deli glede na besedne vrste tvorjenk. Skladnja (156-262) je stavčnočlenska; kot stavkovi členi so obravnavani osebek ali podmet,^^ dopovedek ali pr^isodek,1^ v^ez ali spona,14 pr-ilast^ek, dopolnek ali pr^edmet in prislovno določilo ali prirečje - krajevno, časovno, načinovno, prirečja, ki »vzrok in namero naznanjajo«. Avtor v svoji obravnavi zajame tudi poudarek, r^ed besedi (besedni red), rabo sklonov, vezavo predlogov s skloni. Stavek a^^i rek je lahko prost^i/n^ez^ože^n (enostavčna poved) ali z^^ože^i (večstavčna poved). Glavne stavke imenuje avtor priredne ali pr^idr^užene stavke, med katerimi je lahko v^e^avno ali vredovavno, ločivno ali pr^o^i-vno in tr^divno ali sklepavno priredje. Odvisnikom pravi tudi pr^dja^^i ali odv^^ni stavki; ločuje samos^avne - oseb^o^i, dopolnko^i, dopoved^ovi -, pr^ilastiove in pr^islovne odvi^ni^e - krajevni, časovni, načinovni in vzročni. S terminom množno-zloženi stavek zaznamuje zapleteno zloženo poved. 2.6.1 Izrazna stran Največji del jezikoslovnega izrazja besednovrstno pokriva samostalnik - enobesedni termini, samostalnik kot jedro besedne zveze, le majhen delež je glagolov. Poimenovanja vrst števnikov, zaimkov, glagola, naklona, veznikov, stavkov itd. so večbesedna. Kot pri vseh predhodnih slovničarjih je tudi pri Janežiču največji delež levoprilastko-vnih terminoloških besednih zvez z nekonverznim vrstnim pridevnikom; majhen delež je svojilnih pridevnikov, ki imajo v podstavi vsaj množinsko svojilnorodilniško pretvorbo: osebkov ^ (od) osebka, dopolnko^i, dopovedkovi. Majhno frekvenco izkazujejo desnoprilastkovne (razvite) samostalniške besedne zveze kot deležnik sedanjega časa, deležnik preteklega časa. Izrazje vstopa v razmerje sopomenskosti na ravni tuje - domače, npr. slovenska in latinska poimenovanja sklonov, kot tudi na ravni domače - 12 Osebek definira kot stavčni člen, ki odgovarja na vprašalnico kdo? ali kaj? 13 »Dopovedek je beseda v stavku, ki dopoveduje o osebku, da je ali kaj je, kaj dela ali kaj trpi, kakošen je ali pa čigav je, kakor kažejo izgledi: Suša je bila velika. (Janežič 1963: 160). 14 »Vez ali spona veže dopovedek z osebkom v skladno umevno celoto. Za vez nam služi glagol biti; kedar je pa glagol sam dopovedek, tedaj je vez v glagolu skrita. Kot vez služijo še: stati, ležati, postati (Janežič 1863: 161). domače, npr. pri terminih za števila, števnike, glagolski vid, čas, naklon navaja avtor poleg večbesednih poimenovanj (nekonverzni vrstni pridevnik in samostalnik) še eno-besedna poimenovanja, ki so nastala iz večbesednih: dvojno število - dvojina, dovr^šni glagoli - dovršniki. 2.6.2 Tvorjenost Med samostalniškimi tvorjenkami je največji delež navadnih izpeljank, in sicer iz glagola kot sklanjava, vpr^ašaj, ^a^ivec, iz samostalnika: osebilo ^ [tisto, kar je v povezavi z] oseb[-o], [ -ilo, oseb-; ednina ^ [to, da je] eden[-0], [ ] ^ -ina, ed(e)n-. Manjši delež sestavljajo tvorjenke iz predložne zveze, npr. podpičje ^ [tisto, ki je] {pod} pik{-o}, [ -je, {} ^ pod-, pik-, in sestavljenke, npr. nedovršnik. Modifika-cijskih izpeljank je malo, npr. strešica ^ [majhna] streh[-a], [ ] ^ -ica, streh-. Tudi pri pridevniških tvorjenkah je navadna izpeljava najpogostejši besedotvorni način; navadne izpeljanke so iz števnika: mnozno (št^evilo) ^ [takšno, ki je v povezavi z] mnog[-im], [ ] ^ -no, mnog-; edino št^evilo, glagola, npr. z^nanivni, k^az^a^ni, iz samostalnika: osebni, ^ajevni. Manj je sestavljenk kot nezlozen ^ [tak, ki ni] zložen[-0], [ ] ^ ne-, -zložen; nedoločni, in zloženk: enozlozen ^ [tak, ki je iz] en{-ega} zlog{-a}, [ ] ^ -en, dvozlozne, enodobni, večdobni, primer za modifikacijske izpeljanke je s^^anja^t^i ^ [večkrat] sklon[-i-]ti lahko tudi oslabevati ^ [večkrat] slab[-e-]ti, [ ] ^ -eva-, slab-. 2.6.3 Izvornost Janežič je izhajal iz poimenovalne tradicije 19. stoletja, prevzel je marsikatere termine svojih predhodnikov, a veliko zlasti tistih, zaznamovanih z ilirščino, je nadomestil z novimi, takrat še neuveljavljenimi termini.15 3 Sklep Kot se je poglabljalo vedenje o jezikovnih ravninah, o zgodovini knjižnega jezika in o narečni razvejanosti, tako se je širila in poglabljala jezikovnoteoretska stran slovenskih slovnic. Vodnikova slovnica prinaša osnove glasoslovja (delitev glasov na samoglasnike in soglasnike, zlog, naglas), besedoslovja in besedotvorja (zlaganje in navadno izpeljevanje) ter pravopisa (ločila), obširnejši pa je oblikoslovni del, v katerem obravnava besedne vrste in njihovo pregibanje, pri čemer podaja osnovno vedenje in ne zajema posebnosti in izjem. Obravnava slovnice v Slomškovem priročniku je zelo 15 V predgovoru k slovnici je avtor zapisal (Janežič 1863): »Služila so mi pri izdelavi veča dela jeziko-znanska, sosebno Miklošičeva 'Verglaichende Grammatik der slavischen Sprachen', Metelkova 'Lehrgebäude der slovenischen Sprache', Navratilova 'Beitrag zum Studium des slavischen Zeitwortes', Veberjeva 'Skladnja ilirskog jezika', Čelakovskega 'Čteni o srovnavaci mluvnici slovanske', Zikmundova 'Skladba jazyka če-skeho' itd., skrbno sem pa tudi porabil manjše slovniške preiskave o posameznih predelih naše slovnice, raztresene po Novicah in po drugih tipkopisih.« skromna, kar je pogojeno s samo namembnostjo priročnika za nižjo stopnjo osnovnega šolanja, le-ta ni bil namenjen le slovničnemu, ampak tudi matematičnemu pouku, vzgoji, razvedrilu. Slovnični del prinaša glasove, ločila in besedne vrste. Vsebinska razširitev se pojavi v slovnicah okrog revolucionarnega leta 1848 (Muršec, Malavašič, Majar). Glasoslovje prinaša obravnavo glasov, naglasa; podrobneje so obravnavane besedne vrste in njihovo pregibanje. Novost predstavlja obravnava skladnje: besedni red, stavčni členi, stavek. Izmed besedotvornih načinov so avtorji obravnavali navadno in modifikacijsko izpeljevanje in ju delili glede na izvornost tvorjenk; navedli so že tudi preglednice besedotvornih priponskih obrazil. Pravopis obravnava rabo velikih in malih črk in rabo ločil; kot tematika sporočanja so vključeni besedilni vzorci. Janežič je vsebinsko močno dopolnil dotedanje slovensko pisane slovnice. Novost pri glasoslovju predstavljajo izčrpna delitev fonemov glede na izgovor, raba glasov in glasovne premene. Janežič je prvi, ki deli besedne vrste glede pregibnosti oz nepregi-bnosti; pri samostalniku, pridevniku, števniku in zaimku poda sklanjatvene vzorce, prav tako pri samostalniku nazorno prikaže daljšanje osnov pri sklanjanju; spol deli glede na pomen in glede na končnico. Kot predhodni avtorji tudi Janežič glagolske oblike (delitev je obširnejša) uvršča k naklonu. Avtor je prvi, ki glede na ostale pisce slovenskih slovnic v slovenskem metajeziku deli predloge na prave in neprave, vez-nike deli skladenjsko, na podlagi prirednosti oz. podrednosti (in vrste stavkov, ki jih povezujejo). Izmed besedotvornih načinov poda navadno in modifikacijsko izpeljevanje ter sestavljanje, le-te besedotvorne načine deli glede na izvornost besedotvornih pod-stav. Skladnja je stavčnočlenska, podana je tudi delitev stavkov na glavne in odvisne. Pri vseh avtorjih je opazna težnja k enobesednosti, kar omogoča jedrnatost, preglednost in lažje pomnjenje. Besednovrstno izkazuje najvišjo frekvenco samostalnik, majhen delež je glagolov. Med strokovnimi samostalniškimi besednimi zvezami prevladujejo levoprilastkovne z nekonverznim vrstnim pridevnikom, pri Janežiču je v manjši meri zastopan svojilni pridevnik z vsaj potencialno množinsko svojilnorodilniško pretvorbeno možnostjo (os^eb^ov, dopoved^ov odvisnik). Manj je desnoprilastkovnih besednih zvez (s samostalniškim oz. pridevniškim prilastkom), le-te so zastopane pri ilirsko usmerjenih slovničarjih. Z oblikovanjem enobesednih terminov iz večbesednih je Janežič ustvaril sopomenske nize v opoziciji domače - domače (množno število -množina, določni naklon - določnik). Besedotvorje predstavlja pomemben delež pri tvorbi novih poimenovanj. Vsi slov-ničarji so se zavedali, da je moč slovenščine v izpeljevanju, tako izkazujejo najvišjo frekvenco izglagolske, izsamostalniške in izpridevniške izpeljanke. Majhen delež predstavljajo tvorjenke iz predložne zveze, sestavljenke, zloženke, modifikacijske izpeljanke in sklopi. Izrazje je sistemsko tvorjeno in jasno motivirano, nastalo je tudi v procesu terminologizacije po desemantizaciji splošnega pomena, z metaforičnimi ali metoni-mičnimi prenosi. Vprašanje terminoloških poimenovanj so avtorji v veliki meri reševali s prevzemanjem iz tujega jezika, pri čemer so izhajali iz različnih jezikov. Vodnik je že v uvodu k slovnici utemeljil izvornost terminov, le-te je prevzel iz ruščine, vendar jih je v veliki meri prilagodil pravilom slovenskega jezika. M. Pirnat piše o Vodnikovih prevodih izrazov, dostikrat tudi o kalkih. Kalkiranost (pri poimenovanjih za sklone) je zlasti razvidna na oblikovni strani; v slovenščini namreč tvorba poimenovanj za vršilca dejanja, orodje ali sredstvo ni običajna s konverzijo iz pridevnika kot v ruščini, npr. i^envaven, rodiven, daja^en (Pirnat 1986: 103). Nekaj Vodnikovih terminov vsebuje tudi Slomškov priročnik, termine za besedne vrste pa je po nemškem vplivu tvoril avtor sam, a le-ti strokovni izrazi niso našli posnemovalcev. V kasnejših izdajah je prevzel strokovno izrazje Muršca, Malavašiča in Majarja, ki so v veliki meri sledili Vodniku, a so pod vplivom ilirizma prevzemali tudi »ilirske« (srbohrvaške) izraze; izvornost se kaže v korenskih morfemih, predvsem pa v besedotvornih obrazilih. Janežič je od predhodnih slovničarjev sprejel manjši delež terminov v enaki glasovni podobi (abeceda, izreka, pika, večzložna beseda, odvisni stavek, rodivnik, števnik), večjemu deležu je spremenil besedotvorna obrazila oz. vnesel glasovne spremembe v besedotvorno podstavo. Ker je njegova jezikovnoteoretska stran na vseh jezikoslovnih področjih bolj poglobljena kot pri predhodnikih, je moral za velik delež do sedaj še ne poimenovane predmetnosti poiskati poimenovanja. Primerjava obravnavanih terminov s sodobno rabo je pokazala, da so le-ti doživeli različno usodo. Del se jih je ohranil v isti izrazni in pomenski podobi, majhnemu deležu se je spremenil pomen. V večini primerov so se pojavile spremembe v besedotvorni podstavi oz. so se spremenila obrazila, saj se je lahko določeno obrazilo z razvojem specializiralo. Med starinske oz. zastarele termine uvrščamo tiste, ki so časovno odmaknjeni in so jih iz terminološke rabe izpodrinili sodobnejši termini (pri Vodniku: ^hiflo - število, li^e - oseba, ojf^er vdar - ostrivec). Slovničarji okrog leta 1848 (Slomšek, Muršec, Malavašič, Majar) so sprejeli veliko Vodnikovih izrazov, nekaterim so spremenili obrazila. Ker je bila jezikovnoteoretska obravnava v njihovih slovnicah obsežnejša, so bili prisiljeni vnašati nove termine za doslej še ne obravnavane slovnične prvine. Ker so v veliki meri izhajali iz ilirizma, je v slovenski slovnični terminologiji tedanjega časa vladala velika zmeda. Red so prinesli Janežičevi termini, ki so bili plod trezne presoje ob upoštevanju slovenske terminološke tradicije. Preglednica 1: Primer razvoja jezikoslovnih izrazov. V. Vodnik M. Slomšek | J. Muršec F. Malavašič | M. Majar | A. Janežič poimenovanja glasov glajnik samoglasnica, glasnik glasnica glasnik, samoglasnik soglajnik soglasnica, tihnica tihnik soglasnica soglasnik besedne vrste beledne plemena bejedna plemena besedna plemena besedne plemene besedne plemene besede, besedni razpoh ime poglavka (Hauptwort) ime ime ime samostavno samostavnik perlog priloshnica (Beiwort) prilog prilog prilog ime pridavno prilog, pridavna imena namejtimc namejtnica (Fürwort) zaime zaime zaime zaimek glagol djanka (Zeitwort) glagol glagol glagoli glagol delefhje predlog predloga (Vorwort) predlog predlog predlog predlog narezhje 'prislov' pridjanka (Nebenwort) narečje narečje prislov prislov ves vesavka (Bindewort) vez vez vez veznik medmet klizavka (Empfindungswort) medmet medmet medmet medmet kasavka, kasanka (Geschlechtswort) Jhtevilne imena shtevnica (Zahlwort) številnica številno ime čislo števnik število edinje, edino Jhtevilo edinobroj edinobroj jedinobroj edino število, ednina dvoiltno, dvoijtno Jhtevilo dvabroj dvobroj dvabroj dvojno število, dvojina mnozhno, mnozhno Jhtevilo višebroj višebroj višebroj množno število, množina skloni padesh padež, sklon sklon imenvaven imenivnik imenivnik imenovavnik (nominativ) rodiven rodivnik rodivnik rodivnik (genitiv) dajaven prisvojivnik prisvojivnik dajavnik (dativ) toshiven kazavnik kazavnik kazavnik (akusativ) Jkazaven mestnik mestnik mestnik (lokal) Jturiven druževnik druživnik druživnik, orodnik (sociativ, instrumental) števnik Jhtevilne imena Jhtevnize številnice številna imena čisla števniki pervoobrasne temeljne temeljne koreninska števni, glavni/števci redovne redivne redovne redovna vrstivni/vrstivci plemenivne razločivne razločivne različivna ločivni/ločivci ponavlavne (dvakrat) ponavljavne množi vna ponavljavni/ ponavljava mnoshivne pomnoživne množivne pomerna množi vni/ množivci vlhtrizne (po tri) vdelivne delivna delivni/delivci številno ime obče številnice nedoločne, splošne občna nedoločni vredivna narečja (prvič) razdelivne (tretina) samostavni vezniki vesi vesavka vezi vezi vezniki vesavne ino rasprojivne lastno vezavne vezavne ali razprojivne vezavni lozhivne ločivne ločivne ločivni pogajivne al vgovorivne pogojivne pogojivni najprotivne al soprotivne nasprotivne nasprotivne ali soprotivne protivni ~ nasprotivni dovolivne dovolivne dopustni vsrok snanivne zročivne vzrok znanivne vzrok znanivni, vzrokovni, vzročni Jklepavne, to je, Jklep delavne sklenivne isklepavne sklepavni verftivne vredivne verstivne vrstivni pemerjavne primerjavne primerjavne primer javni prašavne (li?) načinovni priredni podredni vredovavni omejevavni trdivni posledični krajevni časovni zaimki namejtimena namejstnica zaime mestime, zaime zaime zaimek lizhne saimenjki osobno osebno osobno osebni Uzhno povrativno povračivno povračavno osebni nedolozhivno nedoločni (samostavni, priložni) perlajtivne lajtivni prisvojivno prisvojivno prilastivno svojivni kasavne kasavni kazavno kazavno kazavno kazavni nanajhavne nasajni oziravno ozeravno oziravno ozira vni prafhavne vprajhavni prašavno vprašavno prašavno .klanjavni (kdo) nejklanjavni (kam) jhkrivni (nekdo) ločila prepone ločniki prepone ločila, prepone res prenehlei vejica, protec rez Minček nadpizhje podpizhje nadpičnik nadpičie podpičje dvapizhje nastoplei dvopičnik dvopičje dvopičje pika pika pika pika pika prajhaj vprajhaj vprašaj prašaj vprašaj podpizhje klizaj klicai nadpičjc Idicaj medmejtie medmestje oklepaj predklep saklep pomislek prečje pomišljaj ušesa navodje narekovaj vez 'deljaj' razdelje vezaj odveržaj opuščaj opomnica opominjaj Viri Anton Janežič, 1863: Slovenska slovnica za domačo in tujo rabo. Celovec. Matija Majar, 1850: Slovnica za Slovence. Ljubljana. Fran Malavašič, 1849: Slovenska slovnica zaperve slovenske šole v mestih in na dezeli. Ljubljana. Jožef MurŠec, 1847: Kratka slovenska slovnica za pervence. Gradec. Anton Martin Slomšek, 1842: Blaze ino Nezica v nedeljski šoli. Celje. — 1857: Blaže in Nežica v nedeljskej šoli. Celovec. Valentin Vodnik, 1811: Pismenost ali Gramatika za Perve Sole. Ljubljana. Literatura Marta Pirnat, 1986: Znanstveni jezik v Vodnikovi slovnici. Slovenski jezik v znanosti 1: Zbornik prispevkov. Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete. 101-110. Janez Rotar, 1958/1959: Naše jezikovno izrazje. Jezik in slovstvo. 37-41, 78-81. Slovenski biografski leksikon, 1933-1952. Ada Vidovič Muha, 1988: Nekatere jezikovnosistemske lastnosti strokovnih besednih zvez. XXIV. Seminar slovenskega jezika, literature in kulture. Ljubljana: Oddelek za slovanske jezike in književnosti. 83-91. — 2000: Slovensko leksikalno pomenoslovje: Govorica slovarja. Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete. Jože Toporišič, 1986: Izrazjetvorje. Ob primeru slovenskega jezikoslovnega izrazja. Slovenski jezik v znanosti 1: Zbornik prispevkov. Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete. 113-132. — 1992: Enciklopedija slovenskega jezika. Ljubljana: Cankarjeva založba. Summary Summary Vodnik's Pismenost ali Gram^atika za Perv^e Šole (1811), which includes basic phonology, lexicology, word formation, orthography, and morphology (which received the most detailed treatment), marks the beginning of Slovene linguistic terminology. As this was the first Slovene grammar with a Slovene metalanguage, the author lacked Slovene linguistic terms, which he therefore borrowed from Russian. Calquing is particularly obvious in the case terms, where he used nouns formed by conversion from adjectives, e.g., imenvaven 'nominative', rodiven 'genitive', dajaven 'dative'. The authors around the revolutionary year 1848 (Slomšek, Muršec, Malavašič, and Majar) adopted Vodnik's terminology. In some cases it was preserved in the same form and with the same meaning, but for the most part the changes occurred in the word-formation base or in the suffix, as the suffixes over time became specialized. The knowledge about Slovene, its history, and dialectal differentiation grew, the treatment of parts of speech was expanded, and the syntax (word order, sentence constituents, sentence) and a list of suffixes were added. The fore-mentioned authors display a shift in linguistic theory, which consequently led to the formation of new linguistic terminology for the reality that had previously not been discussed. Muršec, Malavašič, and particularly Majar, under the influence of the Illyrian idea, borrowed »Illyrian« (Serbo-Croatian) terms. This origin is evident in root morphemes and particularly in derivational morphemes, which created considerable confusion in Slovene linguistic terminology. Janežič (Slovenska slovnica za domačo in tujo rabo, 1863) considerably expanded the content of the previous grammars written in Slovene. The innovation in the phonology is a comprehensive classification of the phonemes by pronunciation, the use of the phonemes, and phonemic alternations. He is the first to have classified parts of speech by inflection and to list detailed declensional paradigms for nouns (including lengthening of stems), adjectives, numerals, and pronouns. The broadened content is also evident in the division of prepositions into primary and secondary ones, in the syntactic classification of conjunctions, classification of word-formation means depending on the origin of the word-formation bases. The treatment of the syntax is based on sentence constituents; the author also listed the types of clauses. Because of the considerably broadened linguistic theory in all areas, he had to find terms for new elements of reality for which no terms previously existed. His terms show good judgement and consideration of the Slovene terminological tradition, which is a proof of continuity in the development of Slovene linguistic terminology.