POŠTNI GLASNIK Stanovsko in strokovno siasilo „Zveze poštnih organizacij za Slovenijo v Ljubljani“. Rokopise na uredništvo „Poštnega Glasnika“- vLjubljani. Reklamacije, oglase in drugo pa na upravništvo lista. .........= Rokopisi se ne vračajo = Izhaja 1. in 15. v mesecu. — Cena 15 dinarjev na leto. Naročnina se vnaprej plačuje. — Oglasi po dogovoru. === Poštnina plačana v gotovini. ----: Letnik SB. V Ljubljani, dne 15. aprila 1922. 8. številka. Predlog zakona o civilnih državnih nameščencih. Predlog zakona je v splošnem dober in precej moderen. Ne mislim izraziti v naslednjih vrsticah nezaupanje ali ne-priznanje onim, ki so našo bodočo pragmatiko dokaj čisto privedli iz hudega boja. Vsi pa dobro vemo, da je v takem perečem, akutnem vprašanju težko misliti na malenkostne nedostatke, ki so pa dostikrat zelo važnega pomena. Naj se takoj v začetku spodtaknem ob naslove, ki jih je treba v demokratični državi za vsako ceno odpraviti. Pri pošti se je to že zgodilo. Potreben bi pa bil še kak močan sunek, da trdoživi naslovi popolnoma izginejo. Avstrijski birokrati z blestečimi in visoko letečimi naslovi so tvorili nepremagljiv jez med nižjimi in višjimi uslužbenci. Nikjer se niso mogli zato dobro socijalizirati in organizirati, zato tudi ne izvojevati onih pravic, ki bi jih povišale v človeka. Zato odstranimo vse, kar nas loči, da ne bomo še nadalje v gospodarskem robstvu, temveč da izvojujemo življenski položaj, ki nam gre kot uradnikom in ljudem i po naši izobrazbi i po naši odgovornosti. Če komu ni simpatično moje mnenje, naj se pomiri, ker preidem na posamezne člene, ki se mi zde premalo jasni ali pa prekratki. Zadnje dni pred rojstvom naše pragmatike moramo s kritiko hiteti in dati zdravnikom, ki bodo rojstvu prisostvovali, potrebna sredstva in konkreta, da bo vse srečno: § 51. »Za prehod iz pomožnih delovnih skupin v glavne delovne skupine se ustanavljajo v vseh strokah in za vse kategorije drž. strokovni izpiti.« Ker je ta izpit pravzaprav izpit za načelnika ali upravitelja, je nujno potrebno, da obsega še — znanje o pravičnosti in nepristranosti. Za imenovanja načelnikov naj se uvažuje tudi mnenje personalne komisije. — § 76. »Državni nameščenci se lahko premeste, če to služba na vsak način zahteva. —« K temu členu oz. odstavku naj se doda: — Upoštevati pa se morajo pri tem družinske in privatne razmere uslužbenca. Antipatija ne sme odločati. — Brez tega nastopi nezadovoljnost, brezbrižnost, ki je posebno državnim interesom in potem šele uslužbencu škodljiva. Premeščenje iz zlobnosti pa se mora vsekakor opustiti. § 111. »Delo ne sme trajati čez 8 ur na dan.« Popolnoma nič ne izgubimo, če je le 7 delovnih ur, oblast pa naj to uro izrabi, rečimo 3 krat na teden po 2 uri za uradno in splošno izobrazbo nameščenca. Potrebna strokovna naobrazba nameščenca, ki se pri današnjih razmerah tako-rekoč bori za svoj življenski obstanek, danes manjka, kar ogromno škodi drž. upravi. Tedaj 7 urno delo, da se da nameščencu prilika, da se strokovno naobrazi. § 123. točka 20. »Podatki o imetju.« To točko je črtati oz. eliminirati in sicer: a) ker je to zasebna tajnost, ki jo je zavezan izpovedati le finančni oblasti, b) da se hkrati zabrani, da bi dobili reprezentacijska mesta sami bogati ljudje, ki navadno ničesar ne delajo, ker malo ali ničesar ne razumejo. To je ponekod navada, ki se pa mora odpraviti. § 131. »Posojilo odobri finančni minister na predlog pristojnega ministra.« Ali z drugimi besedami, preden bo ta revež dobil posojilo, bo že davno lahko ali umrl ali pa si toliko opomogel, da posojila ne bo več rabil. Posojilo naj odobri nakazujoča oblast I. stopnje, ne pa minister. § 133. — »dobi kot miloščino 30 odstotkov plače in stanarine« itd. V demokratski državi ne poznamo miloščine, temveč vzdrževalnino, kakor jo dobivajo že sedaj učitelji. § 135. Zakaj začne pri 4001 Din. in konča že pri 10.001 Din. Ali se hoče zopet država okoristiti pri malih in ščititi imovitejše? Ta dokaz mora biti bolj progresiven in sicer naj se glasi: od tu naprej za vsakih nadaljnjih 3000 Din. 1' odstotni višji davek. § 141. točka 7. »(Upravnim potom preneha služba). Kadar je (nameščenec) po obsodbi rednega sodišča obsojen zaradi nečastnega dejanja ali kadar je obsojen na zapor za več nego leto dni;« Ta točka mi pa ni prav nič simpatična. Če je nameščenec leto dni v zaporu, je moral že precej zagrešiti. Glede na uradniško čast in ugled, ki je hkrati ugled države, pa že moramo odločno nastopiti proti temu, da bi še kdaj članil med poštenimi uradniki. Z zaporom po obsodbi rednega sodišča se nameščenec suspendira, upokoji ali službe odveže, kakršen je pač delikt, če se pa izkaže naknadno za nedolžnega, se eo ipso sprejme zopet v službo in se mu povrnejo vsi stroški s polnimi prejemki, ki bi jih moral med tem časom dobivati, vred. § 148. »Izjemoma se prizna nameščencu itd.« je malo kratek. Glasiti se mora: — 10 let se všteje poleg onega, ki se je v službi ponesrečil tudi oslepelemu ali onemu, ki se mu je omračil um. (Glej služb, pragm. bivše avstro-ogrske uprave § 62.) § 162. III. Otroci, točka 1. drugi odstavek konec — »da so siromašnega stanja« in dela nezmožni. To se mora dodati, da se ne podpira po nepotrebnem lenoba, in se ne pridobe nepotrebne ujede na uradniški račun. § 150. naj velja tudi za oficirje, ki se vpokličejo v civilno drž. službo. § 169. predlaga 20 odstotkov kazni od temeljne, položajne plače in stanarine. Ta je vsekakor malo prehuda, ker so še druga sredstva do kazni ne samo prejemki. § 90 pravi, da kazen ne sme presegati v letu ene mesečne plače in nameščenec ne sme biti več, kakor 10 krat kaznovan. § 170. Globe naj se stekajo v drž. blagajno. Vsekakor neupravičeno, in malo prehitro. Nameščenec je denar zaslužil, nameščenec ga kaznuje, nameščenec plača. Naj se globe rajši zbirajo za podporo bolnih nameščencev, kar je vsekakor bolj pravično. To bi bili še nedostatki. Mogoče je še kaj. Dolžnost vsakogar je, da pomaga, saj je to naš kruh, ki ga bomo morali jesti, ko postane zakon. Strokovni del. Z. LICHTENEKER: Uniformiranje poštnega osobja. V 20. štev. »Poštnega Glasnika« letnik 1921 sem čital članek o začetku pisemskih nabiralnikov. Ta članek in enaki opozarjajo na zgodovino celokupne pošte, kar smatram za koristno in želim, da bi se enaki članki večkrat pokazali v našem strokovnem glasilu, ker bi se poštni nameščenci začeli zanimati tudi za poštno zgodovino, jo spoznali vsaj v toliko, kar je najbolj potrebno, posebno, kako je ta ali oni predmet nastal, odkod izvira, zakaj sigurno je, da ima vsaka stvar svoj začetek. Večina poštnih nameščencev menim ne pozna poštne zgodovine in njenega razvoja. V članku o začetku pisemskih nabiralnikov sem videl zgodovinski pomen, iz katerega se razvidi, kako so prišli naši pradedje na idejo zbirati pisma in upam, da dotični tovariš, ki je s tem delom pričel, še večkrat kaj podobnega priobči. Vsebina današnjega članka naj bi imela isti pomen, kakor že navedeni članek, zakaj tudi uniformiranje ima svojo zgodovino. Prepričan sem, da bo že naslov današnjega članka mnogo tovarišev obsojalo in me videlo v luči najhujšega militarista ali pa človeka, ki hoče agitirati za nepotrebne izdatke. Pri tem pa ne gledam ne na levo ne na desno. Odkritosrčno priznam, da mi leži na srcu samo zgodovina, nedolžna zgodovina, katero bi moral vsak tudi najnižji uradnik poznati. Gotovo bo vsakomur znano, da je bila že v starih časih navada, da so se pri pošti zaposlene osebe zaznamovale s posebnimi znaki, ki so označili na prvi pogled čin dotičnega nameščenca. Rimski pismonoše so bili preskrbljeni z bronastimi ščiti, v srednjem veku pa so imeli selski sli na rami, hrbtu ali pa na prsih službeni znak, imeli so dolge palice, ki so jim rabile za preskakovanje jarkov, opremljeni so pa bili tudi z mečem proti razbojniškim napadom. Še danes dobro vemo, da so bili nekdanji postiljoni, ki so prevažali pošto med Trstom in Dunajem oblečeni v uniformo in opremljeni s poštnim rogom. Stari ljudje se še danes prav radi spominjajo na prihod poštnega voza in prav radi pripovedujejo, kako ošabno je sukal postiljon svojo trobento »tra-ra-ra-ra«, vozeč pošto skozi trge in vasi. Kakor službeni znaki, tako se je uvedla tudi službena obleka že v poprejšnjih časih in malo je bilo držav, v katerih niso bili državni uslužbenci uniformirani. Kakor vojaštvo, tako ima tudi uniformiranje državnega osobja svojo zgodovino. Država, katera je z vojaštvom pridobivala vedno večjo moč, je skušala tudi državne nameščence uniformirati, posebno še tiste, ki občujejo direktno s strankami, kot zastopniki države, kateri bi naj reprezentirali po zunanji obliki državno moč. V državah, ki so imele stalno vojaštvo, je bila povsod predpisana uniforma po vojaškem vzorcu, kar dokazuje, da se je država zavedala svojih moči. Celo v Švici, kjer ni vojaštva, nosijo v službi poštni sprevodniki bluze z rdečim ovratnikom in se na prvi hip izpoznajo, da so opravičeni izvrševati poštno službo. Uniformo, katera je bila predpisana pred preobratom, smo bržčas podedovali od srednjega veka, zakaj navadno imajo uniforme znamenje pošte ali brzojava, v nekaterih državah pa celo državni grb. Prav tako je bila oblika v vsaki državi, kakor pri vojaštvu različna, pa tudi predpisi, kdaj in kdo je moral nositi službeno obleko. Posebno se je gledalo na uslužbence, ki so prišli z ljudstvom največ v dotiko, kakor poštni sli, kateri so se od daleč spoznali in oznanjali v svoji uniformi, da prinašajo poštne pošiljke. Službena obleka ie bila hkrati njih legitimacija, kar je značilo, da smejo sprejemati to in ono, da jim ljudstvo lahko zaupa. Danci oblačijo pismonoše v temno rdečo suknjo z rumenim ovratnikom, ki že od daleč oznanja prihod pošte, kar dokazuje, da so nekatere države gledale na to, da se uslužbenci že na prvi pogled spoznajo in razločujejo. Kakor različna barva, različni znaki, tako je bila tudi nabava službenih oblek v vsaki državi drugačna. Ponekod je preskrbela obleko država sama, drugod pa je nameščencem olajševala nabavo ali pa prispevala bodi letno bodi mesečno z denarnimi prispevki. Pri nas dobijo še dandanes sluge zimsko in letno obleko zastonj, železniški uradniki male mesečne denarne prispevke, v Belgiji, Nemčiji pa preskrbi država blago ali cenejše konfekcijonarje. Uniformiranje poštnega osobja, kakor drugih državnih nameščencev ima torej vsaj po mojem mnenju tudi nekak pomen. V službeni obleki oblečene uradnike in sluge morejo stranke takoj razločevati, v uniformi vidijo njihov čin, do njih imajo morda več spoštovanja in tudi zaupanja, ker jih smatrajo za zastopnike države, država sama pa s tem v mnogih slučajih povzdigne ugled dotične uprave. Gospodarski in stanovski dei. Mož in žena v drž. službi. Upam, da je bila zahteva žene-uradnice v zadnji štev. od 1. aprila 1922 dovolj jasna, opravičena in razumljiva. Na koncu svojih izvajanj hočem biti kolikor mogoče kratek in hočem podati le glavno utemeljitev nepravilnemu in nepravnemu postopanju. Da se pusti ženi polna temeljna plača, od katere odtegne drž. neprikrajšan davek, ni nič več, kakor pesek v oči drž. uslužbencema, da jima more na drugi strani polovico odtrgati. Zakaj pa pravzaprav prejema uradnik drag. doklade? Drag. doklade je rodila devalvacija našega denarja ali kakor se splošno nazivlje slaba valuta. Ker je tedaj temeljna plača jedva zadoščala trem dnem meseca, je trebalo dati primanjkljaj še za 27 oz. 28 dni. Torej ekvivalent proti slabi valuti. In to tudi glede družinskih doklad. Ker pa to oz. naši današnji prejemki še vedno ne zadoščajo, da bi bili kos današnjim tržnim cenam, je povsem jasno in razumljivo, da požene beda, naglašam beda, tudi ženo od mrzlega štedilnika s trebuhom za kruhom. Da bo zaslužila 200 Din. je gotovo, tudi če jih zasluži 3000 še država vedno nima pravice, da to upošteva, ker ji prvič država zato ni ničesar dala, drugič pa tudi ne službe ponudila, davek pa dobiva tudi od teh prejemkov. Sama si jo je iskala, sama se bogve kako poniževala, da je bila milostno sprejeta. Če pa že država noče ničesar vedeti o trdem življenju svojega uslužbenca, o njegovi bedi, poniževanju, duševni boli, ki jo prestaja dan na dan, in ne mara slišati o polnem izplačilu delavskega zaslužka, si lahko vzame še te prejemke jugoslovanske valute, in nakaže prejemke v zdravi valuti, v frankih ali zlati valuti jugoslovanski, kjer odpadejo drag. doklade. Sicer je škoda za stroške, če obstoja danes komite za redukcijo uradništva, ker bo morala že jutri, gotovo že jutri, sestaviti drugi komite za pomnožitev uradništva. Ne potiskajte ljudi v bedo! Ministrska naredba št. 63.515/1919. pravi: »Obvdoveli državni uslužbenci so enaki oženjenim, ako vodijo gospodinjstvo dalje zaradi otrok in sicer tako dolgo, dokler ni najmlajši otrok izpolnil 12. leta.« (Člen 6. min. nar.) Ta člen pravzaprav ni bil nikdar razveljavljen in ga nobena naredba izrečno ne preklicuje, vendar je prišlo nekako »vertuscht«, da se to od 1. januarja 1922 več ne izplačuje; še več, da bi morali srečni očetje plačati nazaj od oktobra 1920, ali z drugimi besedami, nepredvidevno pasti v nove dolgove, ki bi bili vsekakor zelo trd udarec tako za očeta, kakor za družino. Da se pomirijo duhovi, sem se o tej zadevi informiral pri tovarišu delegacije ministrstva financ, ki mi je stvar takole pojasnil: Ta dodatek se je sicer s 1. januarjem 1922. res ukinil, vendar pa ne bo treba od tega termina za nazaj ničesar plačati. — Ker sem pa že tako daleč, naj mi bo dovoljeno, da izrazim še svoje mnenje. Oni gospod, ki je uveljavil svoje mnenje v členu 6., se je pač zavedal ogromne in nepopisne bede, ki zadene uslužbenca v tem slučaju. Pomislil je hkrati na nedolžne otroke, brez ljubeznive mamice, katerim bi se moralo v tem slučaju in tej draginji trgati prepotrebno hrano. Novemu ukazu oni gospod ni več prisostvoval, bodi da je umrl, bodi da leži bolan ali ga je preplavila večina egoistov ali ljudi, ki nimajo za socijalnost, ljudsko blagostanje in zdravje prav nobenega smisla in razumevanja. Več kakor ukaz to ni bilo, ker naredbe nobena druga ne preklicuje, le ta člen je spuščen in nič več. Ker pade takšen uslužbenec globoko v dolgove, si mora najeti gospodinjo, ki skrbi za otroke in jih vzgaja, da more sam opravljati svoje uradne dolžnosti, in katerih vzgoja zavisi od plačila služkinje ali gospodinje, je prepotrebno, da država tudi nadalje gleda nanje. Sama ima prve koristi od tega. Če je otrok dobro vzgojen, lahko pričakuje od njega najboljših sadov, če pa je slabo hranjen in vzgojen, naj bo prepričana, da bo morala za njega najmanj tri-, štiri- ali še večkratno trpeti na stroških v poznejših letih, kakor bi jih zanj izdala sedaj. In ne samo to. Bodimo kar odkriti in priznajmo si, da pade država s pretirano štedljivostjo še globokeje, ker je lahko mogoče, da si nakoplje zaradi malenkostnega izdatka, ki bi ga danes imela, družino 5 ali še več članov v svoje breme. Tedaj nazaj k razumu! Ne potiskajte ljudi še v večjo •bedo! Kadar pa se razmere urede, da bO' možno živeti, gotovo ne bo nihče več nekaj zahteval, kar bi bilo neupravičeno ali nemogoče. Preskrbnine po umrlih in umirovljenih civilnih in vojaških nameščencih. Na pristojnem mestu smo doznali, da vlagajo svojci aktivnih in umirovljenih civilnih in vojaških nameščencev pogosto nezadostno opremljene prošnje za nakazilo preskrbnine pri delegaciji ministrstva financ. Da se pospeši nakazovanje preskrbnin, naj svojci po umrlih civilnih aktivnih in umirovljenih drž. nameščencih vlagajo pismene prošnje za nakazilo posmrtnine in sirot-nine na ono nakazujočo oblast, kateri je bil umrli nameščenec podrejen, oz. ki ga je upokojila. Svojci po bivših avstro-ogrskih vojaških nameščencih naj vlagajo prošnje na tukajšnje poverjeništvo' za socijalno skrb, svojci po orožnikih pa na tukajšnjo komando V. orož. niške brigade. Prošnje za nakazilo posmrtnine, vdovnine in vzgojnine se opremijo s sledečimi prilogami: 1. mrtvaški list, 2. poročni list, 3. potrdilo župnega urada, da sta do smrti živela v zakonski zvezi, 4. krstni listi (matični izpiski) otrok, 5. potrdilo županstva, da so otroci nepreskrbljeni in v polni oskrbi matere. Če bi ne bilo vdove ali zakonskih potomcev, ki so se nahajali v oskrbi umrlega, se sme izplačati posmrtnina tudi drugim osebam, ki dokažejo, da so pred smrtjo umrlemu stregle in plačale iz svojega pogrebne stroške. V tem slučaju je treba predložiti prošnji mrtvaški list, saldirane račune o pogrebnih stroških ali pa potrdilo župnega ali občinskega urada ali zdravnika, ki je pokojnega zdravil, da je Prosilec res stregel pokojniku. Vdova po drž. nameščencu, ki se zopet poroči, si lahko vdovnino obdrži za slučaj, da postane zopet vdova. Lahko Pa si da tudi izplačati odpravnino. Prošnji za vdovninsko odpravnino je priložiti poročni list. Prošnjam za sirotnino se priloži:, ^ 1. mrtvaški list očeta in matere, 2. poročni list staršev, 3. če se je mati zopet poročila, poročni list, ali dokaz, da mati ne sme dobivati preskrbnine, ali da je zastran sod- nijske odredbe izgubila pravico do preskrbnine, 5. odlok, s katerim je bila materi eventualno nakazana preskrbnina, 6. varuški dekret, če sirote niso bile spoznane za polnoletne, 7. če je oče umrl v aktivni službi, je navesti v prošnji tudi njegov službeni položaj, če je umrl v pokoju, se priloži prošnji njegov mirovinski dekret. 8. potrdilo, da je sirota nepreskrbljena in v oskrbi varuha. Prošnje morajo biti kolkovane z 2 Din., priloge pa s 50 parami, če že niso kot listine opremljene s kolkom večje vrednosti (kakor poročni list, ki ga kolkuje že župni urad; s 50 parami se kolkujejo le one priloge, ki še nimajo nobenega kolka). Uživanje drž. preskrbnine (mirovnine, vdovnine, vzgo-jevalnine, sirotnine) v inozemstvu dovoljuje v smislu naredbe bivšega fin. ministrstva z dne 8. oktobra 1910. (drž. zakonik št. 187) resortno ministrstvo za zunanje zadeve. Dokumentirane prošnje za uživanje mirovnine v inozemstvu se morajo kolkovati z 2 Din. ter vlagati pri oni nakazujoči oblasti, ki je preskrbnino odmerila, ne pa pri delegaciji ministrstva financ. Pripominjamo, da se taka dovoljenja izdajajo le v posebnih ozira vrednih primerih. Orsanizatorično gibanje. ZAPISNIK širše odborove seje, ki je bila dne 6. aprila 1922 ob 17. uri v tehnični dvorani p. ravnateljstva. Spored: 1. Določitev termina za pregled pragmatike. 2. Ustanovni občni zbor Gospodarske zadruge poštnih nameščencev. 3. Pravila Zadruge. 4. Raznoterosti. Predsednik ugotovi sklepčnost, pozdravi navzoče in otvori sejo. Predsednik prečita došle dopise. K dopisu sarajevske organizacije predlaga tov. Janežič, da predsednik Urbančič določi do 15. maja 1922 v dogovoru z vsemi organizacijami kongres delegatov za izpremembo pravil centralnega Saveza. — Predlog sprejet. Ad i. Z 10. aprilom se prične pregledovanje predloga zakona o civilnih drž. nameščencih. Te seje bodo vsakokrat v kurzni dvorani od pol 8. ure zvečer naprej. Ad 2. Ustanovni občni zbor Gospodarske zadruge bo 7. aprila t. 1. ob 8. uri zvečer v Mestnem domu. • Sestavljena kandidatna lista se predloži občnemu zboru. 'Ad 3. Tov. Jereb predlaga, da se pravila zadruge predlože občnemu zboru taka, kakor jih je sestavil odbor za sestavo pravil. — Sprejeto. Ad 4. Tov. Janežič predlaga: Gospodarski odsek naj stavi primerne predloge širšemu odboru Zveze glede odsekovega premoženja. — Sprejeto. Nato zaključi predsednik sejo. — Tajništvo. Občni zbor Društva poštnih uradnikov in uradnic se je vršil v nedeljo, dne 9. t. m. ob 3 popoldne v salonu hotela Lloyd. Obisk je bil mnogobrojen. Zborovanje je otvoril predsednik Ulepič, ki je pozdravil vse navzoče, posebno Pa še predsednika Zveze Urbančiča, predsednika Društva prometnih uradnikov Konteja in delegata mariborskih tovarišev Kunsta. Poročal je o delovanju društva v preteklem letu ter obžaloval, da ni bil uspeh takšen kakor bi bilo želeti, kar pa gotovo ni krivda društva. Posebno malo se je dalo doseči za pisarniško pomožno osobje in bivše aspirante. Končno se je zahvalil za naklonjenost Zvezi in poštnemu ravnateljstvu, posebno še oblastnemu direktorju dr. Debelaku. Iz poročila tajništva posnemamo, da je odgovarjalo principijelno na vse dopise in se menda noben član ne more več pritoževati, da ni dobil odgovora. Tudi tajnik se je zahvalil za naklonjenost, katero je našel tako pri šefih oddelkov kakor tudi pri ostalem uradništvu. Blagajnik je prečital računski zaključek. Denarnega prometa je imel v preteklem poslovnem 1. 109.262 kron. Blagajniški preostanek iznaša 13.638 kron 32 v. Zahvalil se je za darila, ki smo jih prejeli od tovarišev iz mežiške doline, kontrolorja Rozmana in poštarja Leitgeba. — Računski pregledniki so bili zadržani in se je prečitalo le pismeno poročilo, ki predlaga, da se da g. blagajniku absolutorij, ker je opravljal poverjene mu posle vseskozi vestno in natančno. — Pri volitvi predsednika predlaga tovariš Otoničar, da se naj glede na to, ker se iz predsedniškega govora lahko sklepa, da tovariš Ulepič ne sprejme več predsedniškega mesta, voli za predsednika tovariš Kavs. Mariborčani sicer žele, da bi prišlo vodstvo društva v mlajše roke, a tej želji za sedaj ni mogoče ustreči. Tovariš Kavs je bil z veliko večino izvoljen. Po izvolitvi se je pokazalo, da je bilo 90 odstotkov nazvočih za starega predsednika, kar mu je bilo gotovo v najlepše zadoščenje. — V odbor so bili izvoljeni: Šegula, Berčon, Luznar, Otoničar, Ciuha, Rebula, Štaut Srečko, Bizjak, Dular, Čampa, Mlač, Borštnik, Martelanc, Povše in Mohar. Namestniki: Javor, Smerdu in Zierer. Pregledovalci računov: Kovačič in Rozman. — V osrednje društvo so se delegirali: Otoničar, Ciuha in Štaut Srečko. — V Zvezo poštnih organizacij so bili poslani: Kavs, Šegula, Luznar, Otoničar, Rebula, Ciuha, Bizjak, Dular, Čampa, Ulač, Martelanc in Berčon. — Luznar graja nezavednost ljubljanskih tovarišev in predlaga, da naj bo prihodnji redni občni zbor v Mariboru, da se s tem dvigne stanovska zavednost. Sprejeto. — Kunst predlaga, da se naj člen 2 društvenih pravil izpremeni, oziroma izpopolni tako, da se bodo lahko v večjih krajih ustanavljale podružnice. Na novo se naj kreira mesto poročevalca, da bodo lahko vse podružnice v stalnem stiku s centralo. Sprejeto. — Predsednik Urbančič se je v toplih besedah poslovil od bivšega društvenega predsednika ter se mu zahvalil za podporo. Upa, da bo tudi z novim predsednikom lahko uspešno deloval v korist organizacije. Isto je storil predsednik Društva prometnih uradnikov. — Tovariš Modic, ki je bil nekoč predsednik Društva poštarjev in poštnih odpravnikov, se je poslovil od vseh tovarišev, ker je vložil prošnjo za upokojitev, in je bilo to zadnje zborovanje, katerega se je udeležil kot aktiven uradnik. Poslovilnemu govoru je sledilo burno pozdravljanje, ki je jasno pokazalo tovarišu Modicu, kako je bil priljubljen. — Kunst in Otoničar predlagata, da naj se glavni funkcijonarji bivšega odbora nagrade za trudapolno delovanje s honorarjem 3000 kron. Prva odborova seja naj določi, kako je ta znesek razdeliti. — Debate sta se udeležila še Bizjak in Štaut. Na stavljena vprašanja je odgovarjal predsednik Urbančič. — Končno je bila sprejeta naslednja resolucija: Resolucija Društva poštnih uradnikov in uradnic, sprejeta na občnem zboru dne 9. aprila 1922. 1. Privremenim poštarjem (bivšim aspirantom in ofici-jantom) naj se priznajo po členu 5 zakona o draginjskih dokladah, uradniške doklade od L januarja 1922, kakor so se priznale stalnim nameščencem. 2. Pisarniškim in uradnim pomožnim močem naj se priznajo draginjske doklade po členu 6 kakor je to predvideno v zakonu in maj se izplačajo od 1. januarja t. 1. Vse tako osobje, ki ima več kakor dve leti službe, naj se prepusti k izpitu in naj se prevede v privremene poštarje. 3. Privremeni poštarji I. klase (bivši aspiranti), kateri imajo nad 2 leti službe in so 21 let stari, naj se v smislu člena 6 zakona o privremenem regulisanju zvanja i plata imenujejo za poštarje VI. klase z dnem, ko so dopolnili službeno dobo 2 let. Razmerje privremenih poštarjev II. in L klase bivših aspirantov naj se končno uredi. Ti imajo po zakonu letno plačo, zato jih je smatrati za stalne nameščence in ne za dnevničarje; zato naj se jim nakažejo prejemki vnaprej. 4. V smislu člena 6 predzadnji odstavek zakona o privremenem regulisanju zvanja i plata naj se kakor hitro mogoče uredi razmerje kontraktuelnega osobja s posebnim pravilnikom. 5. Upravniki in poštarji, ki imajo preko 30 službenih let, naj se imenujejo za upravnike s plačo 4500 Din, oziroma za poštarje van klase. 6. Bivši višji poštarji, ki so postali po regulisanju poštarji, naj se imenujejo za upravnike. 7. Pri vseh uradih, ki se erarizirajo, naj ostane upravnik na svojem mestu. 8. Sedanjim poštarjem 6. kl^se v privremenem svojstvu naj se vračuna doba, katero so doslužili kot aspiranti med vojno pri vojakih v napredovanje in pokojnino, ter naj se po tem načelu prevedejo v svojstvo poštarjev s 1. majem 1921, kakor njih enako stare kolegice, ki jim ni bilo treba služiti pri vojakih. 9. Ambulančne dijete in druge upravičene, že opetovano predložene zahteve, naj se v najkrajšem času urede, da se da temu osobju vsaj možnost najprimitivnejše eksistence. 10. Uradniško osobje naj se premešča samo sporazumno z uradnimi predstojniki; premesti naj se osobje le takrat, ako to služba brezpogojno zahteva. 11. Uradni pavšali naj se draginji primerno zvišajo. Vse potrebščine so se najmanj 50 do 100 krat podražile, a povprečnina se je le nekaterim uradom 3 do 4 krat zvišala. Želeti je, da se ustanovi pri direkciji posebna komisija, ki naj prouči vse povprečninske zadeve. 12. Vsi oni bivši oficijali, ki so dovršili 1. maja 1921 14 službenih let in so se prevedli v poštarje V. klase, naj se imenujejo za poštarje IV. klase, da ne bodo imeli manj službenih prejemkov, kakor jih imajo njihovi tovariši brez prometnega izpita. Razne vesti. Hranilni in posojilni konsorcij v Ljubljani naznanja vsem svojim članom, da se bo vršil v soboto, dne 22. aprila 1922. ob 7 zvečer v restavraciji g. Mraka na Rimski cest: v Ljubljani redni občni zbor s temle dnevnim redom: 1. Čitanje zapisnika o lanskem rednem zborovanju. — 2. Poročilo o poslovanju in računskem sklepu »Hranilnega in posojilnega konsorcija« za upravno leto 1921. — 3. Poročilo nadzorovalnega sveta. — 4. Razdelitev poslovnega dobička koncem 1. 1921. in dotiranje rezervnega zaklada. — 5. Določitev obr. mere za posojila in hran. vloge ter odpovedne dobe za slednje. — 6. Določba glede plodonosnega nalaganja razpoložljivega denarja. — 7. Določitev največjega števila deležev, ki si jih sme pridobiti posamezni zadružnik. — 8. Določitev viška posojil in hranilnih vlog, ki jih sme sprejeti konsorcij. — 9. Honoriranje funkcijonarjev. — 10. Slučajni predlogi zadružnikov. — 11. Dopolnilne volitve. — Pripomba : Ce bi ta občni zbor ne bil sklepčen, bo uro pozneje nov občni zbor, ki bo sklepčen neglede na število prisotnih zadružnikov. Udeležitev dolžnost! Letni računski sklep je v društveni pisarni: Hilšerjeva ulica 7, pritličje na vpogled od 18. t. m. dalje vsako popoldne od 2—3. — Odbor. Nova pragmatika je na vidiku in bo baje meseca maja v parlamentu sprejeta. Take so vsaj vesti, ki smo jih prejeli iz verodostojnih virov. — Vsak državni nameščenec je na tem interesirao in je zato dolžnost vsakega posa- meznika, da sedaj pove svoje pomisleke. Odsek, ki se je pri Zvezi zato sestavil, ravno sedaj predelava to tvarino in bi mu bili tozadevni nasveti dobrodošli. — Razposlali smo našo brošurico »Predlog zakona nove službene pragmatike« vsem poštnim uradom in nekaterim tovarišem, da jih razpečajo. Ako knjižice kdo ne bi bil dobil, naj se obrne na Zvezo poštnih organizacij v Ljubljani. One tovariše, ki so prejeli brošuro v razpečavanje, pa prosimo, da nam prejkomogoče nakažejo dienar, oziroma vrnejo nerazprodane izvode. Sicer se pa brošurica lahko razproda, le malo dobre volje je treba. Bodimo oprezni in pomagajmo drug drugemu! — Pretekle dni smo čitali v raznih listih neverjetne vesti, kako mislijo udariti naše služabništvo s tem, da bi se draginjske doklade za družinske člane pavšalirale. To se pravi, za vsakega oženjenega določiti gotovo vsoto, neglede na to, koliko glav šteje njegova družina, dasi je dokazano, da so ravno nižji sloji najbolj obdarovani s številno družino. Kaj se pa to pravi? — Uslužbencu z malo družino dati več kakor mu pripada sedaj po številu glav, onemu z veliko družino pa odvzeti od tega, kar je do sedaj prejemal za vsako osebo. Torej na račun svojega tovariša, ki ima oskrbovati veliko družino, bo prejemal oni, ki je sedaj za silo izhajal — nekaj več. Tu se vse neha! — Prvj^ ie t0 nesmisel, drugič pa vnebovpijoča krivica, ki kaže žalostno sliko o delovanju odgovornih činiteljev na socijalnom polju. Takih klofut državni uslužbenec, ki vestno in požrtvovalno opravlja svojo službo, ljubi svojo domovino, in je pripravljen žrtvovati zanjo vse, prav gotovo ne zasluži in jih tudi ne bo vtaknil v žep. Dolžnost nas vseh je, pa naj si bo uradnik ali sluga, da se tej nevarnosti postavimo v bran z vso silo. Tudi uradništvo je pri tem prizadeto, kajti čisto gotovo je, da bomo prav kmalu kaj sličnega čuli za nižje uradništvo. — Ako je denar za druge stvari, mora biti tudi za nas. Opozarjamo na to vse merodajne kroge, zlasti naše slovenske poslance, Zvezo javnih nameščencev in vse slične organizacije, da takoj energično nastopijo proti temu in sicer tudi javno. Povejmo gospodom v Beogradu, da zahtevamo pravično razdelitev naših prejemkov in sicer na ta način, da bomo mogli človeku dostojno živeti. Kako se naj to zgodi je nam vseeno! — Mi ne rabimo denarja —rabimo kruha! S. Služba za deklice. — Poštni urad Selca nad Skofjoloko sprejme nad 16 let staro deklico za dostavljanje pošte. Pridno in nadarjeno deklico bi poštar uvajal v poštno in brzojavno službo. Plača 450 kron na mesec ter prosto stanovanje in hrana. Hčerke poštnih uslužbencev imajo prednost. Pojasnila daje poštar zgoraj navedenega urada. Doklad prvega maja ne bo! — Dne 1. maja se imajo izplačati le tekoče draginjske doklade za maj, ne pa tudi drugi obrok zaostale razlike za januar, februar in marec — tako slove odredba tuk. delegacije ministrstva financ. — Vsem nam je še predobro v spominu, kako so begajoče, po svoji vsebini druga drugo pobijajoče brzojavke ministrstva financ zanesle v vprašanje izplačila prvega obroka razlike na draginjiskih dokladah za januar, februar in marec Pravcato babilonijo. Komedija doživlja reprizo. Po gorenji odredbi tuk. delegacije min. financ se izplačilo 2 obroka razlike ali zavleče ali pa sploh izostane. Razumljivo je, če se gospod delegat dr. Savnik po bridkih izkušnjah z obrokom obotavlja odrediti izplačilo 2 obroka pa lastno Pest. Prav gotovo pa je tudi, da gosp. delegat pozna bedni položaj javnih nameščencev in upokojencev in da je storil vse, da prejme za odreditev izplačila od pristojnega ministra potrebna navodila. Kako naj tedaj razumemo ta fer-man? — Če je glede izmere 1. obroka razlike obstojal dvom, je pa višina 2. obroka indiskutivna. Kakšen pa naj bo 2. obrok, če ne tak, da s prvim že izplačanim obrokom tvori celotno, po zakonu zajamčeno razliko za januar, fe- bruar, marec. — Tudi glede dneva izplačila tega obroka ne more biti dvoma. Saj določa člen 41 zakona o prorač. dvanajstinah za marec in april 1922 nedvomno jasno, da se mora razlika na drag. dokladah za januar, februar in marec 1922 izplačati v dveh obrokih, in sicer dne 1. aprila in dne 1. maja. Če smo tedaj 1. obrok prejeli 1. aprila, preostaja za izplačilo 2. obroka le še dan 1. maja, zakaj ravno ta zakon je eden izmed onih redkih, ki ne puščajo ministrskemu svetu odprtih vrat za dopolnilne določbe, ki se pa po izkušnjah navadno »izpopolnjujejo« in peius. — Tako tedaj določi zakon, preko katerega ne more niti minister financ. Vlada pa je poklicana, da zakon ščiti, ne sme pa pripustiti, da ga kdorkoli tepta. Ne bomo tu pogrevali in slikali svoje mizerije ter skušali omehčati zakrknjena srca, vladne mogotce, marveč povemo kratko in jasno: dolžnost vlade je, da zakon spoštuje, če naj ima še nadalje pravico, zahtevati isto od nas, najbedhejših izmed bednih. Na naše državne poslance pa apeliramo v tej težki uri, da vlado na nameravano nezakonitost resno opozore ter ji zakličejo memento, da stori vse, ne quid detrimenti res publica capiat. K. Vsak poštni uslužbenec naj bo naročnik lista! Odgovorni urednik Ivan Benčan stavec, Ljubljana. Rožna dolina 190. Izdaja „Zveza poštnih organizacij za Slovenijo“ v Ljubljani. Tiska „Zvezna tiskarna“ v Ljubljani. Kupite najceneje pri „ (23) tvrdki V \m PiMIŽ y mirni STARI TRG ŠT.20. poročne prstane. Žepne, stenske, nihalne, kuhinjske ure, budilke, zlatnino in srebrnino Manufakturna veletrgovina FELIKS URBANC, L3UBUANA (i) Sv. Petra cesta štev. 1 priporoča svojo veliko zalogo raznovrstnega blaga po nizkih cenah. Menjalnica Slovenske eskomptne banke Ljubljana (49) nasproti glavnega kolodvora kupuje in prodaja devize in valute po najugodnejših dnevnih cenah. Ima poseben borzni oddelek Prevzema vse bančne posle. Telefon štev. 3 in 451. M...« ••••••••«••••••••• 3.. ••. Strokovno preizkušeno vozno in podkovno kovaštvo. Fram; F. Stare,*!» LJUBLJANA, Florjanska ulica 16 se priporoča za vsa v to stroko spadajoča dela. Kdor hoče imeti dobro in času primerni ceni LIČAN in OBLAZINJEN VOZ. naj se obrne na *1» üeraej ielovšab Ljubljana, Rimska cesta 11. (39) Bnfflfflnnnnnnnnsnnnnnnnnnnna a Trgovina usnja a Anton Kunstek 1 B B B Đ Đ B Đ B B Đ B B B B n a a Ljubljana, Rapitojna ulica stau. V priporoča svojo veliko zalogo usnja g v vsaki množini. Cene solidne in nizke. a a a a Hitiiiiiiii!ii!ii!i!!!!!i!iiii;!iiiiiiiiiiiiiiimiiiii!iiiiiiiiiiiiiitmiiiiiiiii!iiimiiiiiiiiiimimimiiiiiiiiiiig I FRANJO GRABJEC I FOTOGRAFSKI UMETNI ZAVOD 1 LJUBLJANA, MIKLOŠIČEVA CESTA ŠTEVILKA 6 | == (Nasproti hotela „UNION“) 61 = S Izdelovanje vsakovrstnih modernih fotografij kakor tudi po- y.«; EE =5 večanih slik v prvovrstni umetniški izpeljavi Slika se —= s nlni ob vsakem vremenu, tudi zvečer pri električni razsvetljavi aiu’ s nilillilll JOSIP REBEK lllllllillllllll (38> stavbeno ključavničarstvo LJUBLJANA, Cankarjevo nabrežje 9/ i IaNT-CERNET^-i I1 m piisiiiiiiiiCBii uiiJiiii8.no. j. (2) poleg nunske cerkve daje pod ugodnimi pogoji posojila na zemljišča, zaznambo na službene prejemke, proti poroštvu i. t. d. Hranilne vloge se obrestujejo s 40/0. vrdka Josip Peteline n Ljubljana (is) Sv. Petra nasip št. 7 šivalnih strojev ™sh?hmpa£ Tovarniška zaloga = rijal kot pred vojno. — Igle, olje in vse posamezne dele. — Galanterijo, modno blago, nogavice, srajce, na debelo in drobno. Ugodni plačilni pogoji. m Trgovina O. BERNATOVIĆ g priporoča največjo izbiro najnovejših, najfinejših in najcenejših oblek za gospode, dame in otroke’ LJUBLJANA, MESTNI TRG ŠT. 5-6 O4) •••••i SVOJ K SVOJEMU! Zahtevajte povsod edino le ..ADRIA“ SVOJ K SVOJEMU I TEODOR KORN LJUBLJANA, POUANSKA CESTA 8. (20) . Telefon 14. Stavbeni in galanterijski klepar. Pokrivač streh vsake vrste. — Upeljava vodovodov, kopalne sobe, kloseti itd. — Sprejemalo se vsakovrstna dela In poprave po nizkih cenah. Delo dobro In zajamčeno. Tei. št. 426. stavbeno podjetje Te| št426- IVAN OGRIN (25) Gruberjevo nabr. 8. se priporoča za vsa stavbena dela. Cene solidne. Točna postrežba. Kdor hoče imeti res s pravimi predvojnimi barvami prepleskano hišo, naj se obrne edino le na domačo lllllllllllllllllllllllllllilllllllllllllllllllllllllllllllll tvrdko IIIIIIIIIIIIIII1IIIIIIIIII Tone Malgaj IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII Pleskar in ličar |||||||||||||iiiii||||||||||||||ir Ljubljana kolodvorska ulica št. 6. M. Kuštrin | Ljubljana Tehniško in elektrotehniško podjetje. Trgovi- ■ na z tehniškimi in elek- S trotehniškimi predmeti J na drodno in na debelo. ■ Velika zaloga vseh vrst gumija, kolesne in auto- J mobilske p n e u m a tik e. ■ Glavno zastopstvo pol-nogumijastih obročev iz J svetovne tovarne Wal- ■ ter MARTINY v Turinu. 8 Na razpolago je hidran- J lična stiskalnica za de- ■ montiranje železnih in 8 namontiranje gumijastih 2 obročev. Podružnice: Ljubljana, Dunajska cesta 20, tel. štev. 470. ! Maribor, Jurčičeva ulica 9, telefonska št. 133. Beograd, Knez Mihajlova ulica broj 3. [»j Centrala: Ljubljana, Rimska cesta štev. 2. •••••••• ••••«• •••••••• Brzojavi: Kuštrin, Ljubljana. ••••••M »•••«••••••••••■ 8P —8888 P. Škafar, Rimska c. 11 Vulkaniziranje gumija za avtomobile, motorje in kolesa e: I® I Delniška glavnica: Din 30,000.000'— Rezerva:^ ... Din 15,000.000*— Podružnice: Celje, Cavtat, Dubrovnik, Ercegnovi, Jelša, Korčula, Kotor, Kranj, Ljubljana, Maribor, Metkovič, Sarajevo, Split, Šibenik, Zagreb. Naslov za brzojave: JADRANSKA. AFILIIRAN ZAVOD (24) FRANK SAKSER STATE BANK 82 CORTLAND STREET NEW-YORK CITY. ••••••••••• IVAN BAHOVEC, Ljubljana Sv. Jakoba trs 7 <«> se priporoča pri nakupu papirja, pisarniških in šolskih potrebščin kakor tudi potrebščine za --------- krojače in šivilje. •••••••• KOLARSTVO Ustanovljeno 1. 1865. Izdeluje vsake vrste vozove. d^ŠE) FRANC ZANOŠKAR (4i) LJUBLJANA. TRŽAŠKA CESTA ŠTEV. 17. PRIPOROČA SE 03) zaloga pohištva IVAN ČERNE LJUBLJANA, Dunajska cesta 28. * OblastsenopovEPjeni stavbeni inžener in mestni stavbenih Ljubljana, Eri111™13- Stavbeno podjetje in tehniška pisarna za betonske, žeiezobetonske in vodne zgradbe, arhitekturo ter vsakovrstne visoke stavbe. PROJEKTIRANJE! J IZVRŠITEV! (34) • e« Tovarna stolov in lesnih izdelkov (%) DOS. STADLER LJUBLJANA, Sodna ulica 11 . Brzojavi: Jošta, Ljubljana. Telefon (Interurban) 461. „MERAKL“ MEDIC, BDKODC & ZIDKE Tovarna terainih in rudninsMli barv in labav Podnižia: ilOR. [Ala: UIUIUL Ljubljana: TELEFON 64. Brzojavi: MERAKL. [Ljubljana: Poštni predal 120. Emajlni laki. Pravi firnež. Barve za pode. Priznano najboljša in zanesljiva kakovost barve za obleke, vse vrste barv, suhe in oljnate, mavec (Gips), mastenec (Fe-dervais), strojno olje, karbolinej, steklarski in mizarski klej, pleskarski, slikarski in zidarski čopiči, drugi v to stroko (is) spadajoči predmeti. Delniška glavnica: K 20,000.000'- Slovensha esbomptno tanh; (50) Rezervni zakladi: I K 6,500.000 — Podružnice: Novo mesto, LJUBLJANA, Šelenburgova ulica št. 1. Telefon št. ne, 458. Nobeli, Slovenjgrodec. = Izvršuje vse bančne posle najtočneje in najkuiantneje. = BfZOjavke: [SKOPIMI.