PO SLEDEH DELEGATSKIH VPRAŠANJ
— DELEGACIJA KS GROSUPLJE — DELE-GAT JOŽE LAVRIČ
(17. seja Zbora krajevnih skupnosti dne 30. marca 1988)
Delegacija ugotavlja, da sesta-nje na odlagališču komunalnih odpadkov kljub ie danim pri-pombam ni bistveno spremenilo.
Zato postavljamo vpraianje o učinkovitosti služb, ki so odgo-vorne za upravljanje odlagališč kakor tudi za kontrolo.
Odgovor občinskega inšpektorata
Dne 30. 9. 1987 je sanitarno-komunalni inšpektor opravil redni inšpekcijski pregled odlagališča od-padkov Stehan. Inšpekcijski pregled je bil opravljen z namenora, da se
ugotovi, v kakšnem stanju je odlaga-lišče, na kakšen način poteka odla-ganje, opravljena pa je bila tudi kon-trola projekta »Tehnologija zapolnje-vanja«. Upravljalec Komunalno pod-jetje Grosuplje je predložil tudi odločbo Oddelka za urbanizem in gradbene zadeve občine Grosuplje, iz katere je razvidno, da se dovoli sana-cija opuš6enega kamnoloma v odla-gališče odpadkov.
V času pregleda je bilo stanje slabo — neurejeno. Na odlagališču je bil buldožer, ki je tatn stalno nameščen in je ravno utrjeval pripeljane odpa-dke. Deponiranje odpadkov ni po-tekalo v skladu s projektom, temveč tako, da se je stalno ustvarjalo čelo deponije, ki je čedalje višje in bolj strmo. Ograja deponije je bila na več mestih pretrgana, spodnji vhod v odlagališče je zakleojen, zgornji vhod pa ni imel nameščene rampe, kot je bilo v projektu predvideno. Na odla-gališču ni stalno zaposlenega delavca, zato občani v popoldanskem času, sobotah in nedeljah sami nekontroli-rano odlagajo pripeljane odpadke kar ob cesti ali pa jih mečejo čez ograjo.
Z namenom, da se vzpostavi ustre-zen režim odlaganja, varno obrato-vanje odlagatišča in prepreči škodlji-ve vplive v okolje je sanitarno-ko-munalni inšpektor dne 13. 10. 1987 upravljalcu izdal ureditveno določbo, -na podlagi katere mora le-ta izvršiti sledeče ukrepe:
1.  Prilagoditi je način odlaganja odpadkov projektu oz. potrjeni teh-nologiji odlaganja. Rok: takoj — stalna naloga.
2.  Zmanjšatijevišinočelaodlaga-. lišča in le-tega prekriti s plastjo zemlje
ali drugega inertnega materiala.
3.  Na vhodu v odlagališče je na-mestiti rampo in tablo, ROK: 15.11. 1987.
4.  Ob vhodu v odlagališče je na-mestiti kontejner za zaposlenega in leseno lopo za buldožer. ROK: po programu DO.
5.  Ureditije v projektu predviden ustrezen požarni varstveni pas. ROK: takoj.
6.  S strani pristojnega zavoda je redno izvajati ukrepe deratizacije, de-zinsekcije in dezinfekcije.
7.  Odstraniti je odpadke, ki so odloženi ob cesti.
Dne 17. 3. 1988 je sanitarno-komunalni inšpektor opravil kon-trolni inšpekcijski pregled z name-nom, da se ugotovi ali so odpravljene sanitamo-tehnične pomanjkljivosti, ki so bile ugotovljene ob priliki red-nega inšpekcijskega pregleda in za odpravo katerih je bila izdana uredit-vena odločba. Ugotovljeno je bilo, da je Komunalno podjetje Grosuplje upoštevalo odrejene ukrepe in pričelo sanacijo obstoječega stanja. V celoti ni izvršena le 3. točka odločbe — namreč na tabli pri vhodu ni napisan poslovni čas odlagališča za soboto. Iz razgovora je bilo razvidno, da ima upravljalec namen imeti odlagališče odprto vsak dan v delavniku, en de-lovni dan tudi popoldan in eno sobo-to v mesecu. Omenjen poslovni čas se objavi v glasilu Naša skupnost. V kolikor se bo izkazala potreba po drugačnem obratovalnem času, se bo le-ta prilagodil potrebam občanov.
Dne 20. 4. 1988 je bil opravljen ponovni inšpekcijski pregled, in sicer ob prisotnosti občanov — krajanov vasi Blato in Spodnja Duplica. Ugo-tovljeno je bilo, da območje ceste ob smetišču ni onesnaženo z odpadki. Čelo smetišča se zaradi odlaganja na spodnjera nivoju počasi zmanjšuje, vendar je še vedno visoko. Čim prej bi bilo potrebno na čelo odložiti do-datne količine jalovine (gradnja av-toceste). Iz situacije na smetišču se ugotavlja, da se navoženi material sproti utrjuje z buldožerjem. Le-ta naj v naslednjih dneh navoženo jalovino razporedi tako, da bo prekril suho čelo odlagališča, ki je stalno izpos-tavljeno samovžigom in morebitnim namernim vžigom.
— DELEGACIJA   KS KRKA   —   DELEGAT ANTON HOČEVAR (22. seja Zbora krajevnih skupnosti 6. 7.1988)
Delegacija opozarja, da krajevna skupnost Krka že čuti posledice odplak iz čistilne naprave v Iva-
nčni Gorici, saj v rekiKrki žepri-haja dopogina rib. Zato delegaci-ja želi pisni odgovor na vprašanje, kam bo speljana kanalizacija iz Dobrepoija.
Odgovor Komunalne skupnosti ob-čine Grosuplje (odgovor pripravila Darja Tomažin — strokovna služ-ba Zavoda za PKS urejanje Gro-suplje)
V Bruhanji vasi in naselju Videm je v izgradnji kanalizacija meteornih vod, ki naj bi bila speljana v ponikal-nico. Na to kanalizacijo posamezniki ne smejo priključevati odpadne vode do izgradnje čistilne naprave. Kra-jevna skupnost kot upravljalec kana-lizacije in inšpekcijske službe so dolž-ne preverjati priključitev na me-teorno kanalizacijo in ukrepati v slučaju tako imenovanih črnih priklju-čitev.
Ugotovitve sanitarnega inšpektorja občine Grosuplje — Miloša Ge-noria
Sanitama inšpekcija Občinskega inšpektorata občine Grosuplje je dne 15.8.1988 opravila inšpekcijski pre-gled novograjene kanalizacije v kraju Videm-Dobrepolje in Bruhanji vasi.
Inšpekcijski pregled je bil opravl-jen z namenon, da seugotovi, za kakšno kanalizacijo gre in ali so van-jo speljane sanitarne — fekalne od-plake iz stanovanjskih hiš v omenje-nih naseljih.
Dne 15. 8. 1988 je sanitarna inš-pekcija ugotovila, da so kanali in kanalizacijski jaški v obeh kanalizaci-jah suhi, v njih pa ni bilo nikakršnih sledi sanitarno-fekalnih odplak.
Sanitarna inšpekcija bo še naprej vodila postopek, nadvsem se bo po-vezala z upravljalcem kanalizacije in usmerila aktivnosti v preprečevanju priključevanja stanovanjskih hiš na meteorno kanalizacijo.
Pojasnilo vodnogospodarskega in-špektorja občine Grosuplje — Mar-tina Zaja glede vpliva čistilne na-prave Ivančna gorica na reko Krko
1. 1. 1986 Je pričela poskusno obratovati OCN Ivančna gorica. Efekt čiščenja in problematika v zvezi z delovanjem le-te je bil podrobno prikazan v poročilu o varstvu okolja v občini Grosuplje, ki ga je sprejela občinska skupščina konec leta 1987. V času obratovanja v potoku Višnjica ni bil zabeležen noben množičen po-gin rib, kot se je to dogajalo pred pričetkom obratovanja, saj so se pred tem odpadne vode iz največjega onesnaževalca farme Stična iztekale brez zadovoljivega piedčiščenja v po-tok Višnjica, prav tako pa iz dela na-selja Ivančna Gorica. Da je slanje vo-dotoka bistveno izboljšano, kažejo tudi rezultati zadnjih analiz.
Glede eventuelnega pogina rib v reki Krki pa je iz razpoložljivih poda-tkov razvidno, da v zadnjih 15 letih pogina rib v reki ni bilo, reka Krka pa glede na predpisane parametre spada po stopnji čistosti v II. kakovostni razred.
Pojasnilo   Komiteja   za   varstvo okolja in urejanje prostora
V več primerih se gradi kanalizaci-ja tudi v manjših vaseh (Gatina, Za-gradec pri Grosupljem, Mlačevo, Bruhanja vas, Videm, Zagradec v Suhi krajini...), in sicer tako, da se ce-vi polagajo za mešani sistem — za odvod meteornih voda in fekalno-sanitarnih odplak. Tudi za nekatere druge vasi se že pripravljajo projekti za podoben način gradnje; ker ni pričakovati, da bi bile v doglednem času zgrajene tudi čistilne naprave, je tako kanalizacijo dovoljeno uporabl-jati samo za odvod meteornih voda. Problem pa je v tem, da se navadno sočasno ali kasneje ugotovi, da na-mesto predpisane gradnje greznic po-samezniki odvajajo direktno v me-teorno kanalizacijo tudi odpake iz gnojišč in sanitarij, s tem pa posa-mezniki prestavijo onesnaženo vodo iz svojega dvorišča sosedom ali kveč-jerau na konec vasi, misleč, da se skrb za varstvo okolja s tetn prenese na druge. Gotovo to ni prav.
Potreben bo poostreni inšpekcijski nadzor, vendar samo s tem problema ne bo možno v celoti rešiti in nadzo-
rovati. Upravljalci meteornih kanali-zacij (navadno krajevne skupnosti) in soinvestitorji — predvsem občinska komunalna skupnost prevzemajo pre-cejšen delež odgovornosti, da se bo z vloženimi sredstvi kvaliteta vodo-tokov izboljšala, ne pa poslabšala.
Komite za varstvo okolja in ure-janje prostora bo še v letošnjera letu ob obravnavi poročila o komunalni dejavnosti izpostavil tudi vprašanje sedanjega načina gradnje kanalizacij v manjših krajih in vaseh, s ciljem, da bo tudi ob kasnejših inšpekcijskih pregledih povsod možno ugotoviti, da v meteornih kanalizacijah ni fekalnih odplak.
Delegacija KS Krka pavšalno oz. netočno ugotavlja pogin rib v reki Krki, ker so uradni podatki, kot nava-ja vodnogospodarska inšpekcija ob-čine Grosuplje drugačni in govorijo o izboljšanju stanja po izgradnji čistilne naprave Ivančna Gorica.
—    DELEGACIJA   KS VIDEM-DOBREPOLJE
—   DELEGAT  ANTON GAČNIK
(16. seja Zbora krajevnih skupnosti 24. 2.1988)
Kljub večkratno postavljenemu vprašanju o ureditvi ceste Zden-ska vas — Mlačevo z odgovori nismo zadovoljni Zahtevamo, da nam delegacija naše občine za re-publiško cestno skupnost posre-duje informacije, ki se nanašajo na našo cestno povezavo. Prosi-mo, da nam posreduje informaci-jo, po kakšnih kriterijih se sestavl-ja prioritetni vrstni redza ureditev republiških cest, ker menimo, da razporeditev ceste Zdenska vas — Mlaievo na 24. mesto v republiki ni pravilna, kerje cesta že od leta 1975 v vseh srednjeroinih planih predvidena kot prioritetna.
Pojasnilo komiteja za varstvo okol-ja in urejanje prostora:
Delegatu je bil ustni odgovor dan že na sami seji. Naknadno so o zahte-vi KS Videm-Dobrepolje razpravljali tudi na Skupnosti za ceste občine Grosuplje. Problematika se je obrav-navala tudi na razširjenem sestanku sveta KS Videm-Dobrepolje, kjer so sodelovali predstavniki Zavoda za PKS urejanje Grosuplje in tukajšnje-ga Komiteja za varstvo okolja in ure-janje prostora in se dogovorili o skupnem pristopu pri reševanju te problematike. Delegaciji KS Videm-Dobrepolje posredujemo še pismeni odgovor Skupnosti za ceste občine Grosuplje, ki ima svojega delegata v Skupnosti za ceste SRS.
Odgovor delegata občine v Skup-nosti za ceste SRS in direktorja Zavoda za PKS urejanje Grosuplje Franca Jamnika
Skupnost za ceste občine Grosupl-je je dne 9.5.1988 pismeno zahtevala od Skupnosti za ceste Slovenije, da ta vključi v srednjeročni plan 1986—1990 tudi modernizacijo re-gionalne ceste 327 Krka — Mlačevo in modernizacijo , regionalne ceste 375 Mlačevo — Zdenska vas.
Prav tako je Skupnost za ceste občine Grosuplje pismeno zahtevala, da se takoj modernizirajo odseki sko-zi naselje na obeh navedenih cestah.
Na zadnji seji skupščine Skupnosti za ceste Slovenije je bil posredovan predlog sprememb srednjeročnega plana Skupnosti za ceste Slovenije 1988 — 1990. V tem srednjeročnem planu ni predvidenih nobenih mo-dernizacij regionalnih cest. Predvide-no je edino nekaj obnov in rekons-trukcij že asfaltiranih regionalk.
Delegat Skupnosti za ceste občine Grosuplje je na skupščini zahteval, da se modernizacija obeh cest vnese v predlog sprememb srednjeročnega plana republiške skupnosti za ceste 1988 — 1990.
Ker je predlog sprememb srednje-ročnega plana v javni razpravi do 30. 8. 1988, bo Skupnost za ceste Gro-suplje dala na predlog pisno pripom-bo in ponovno zahtevala, da se tno-dernizacija obeh cest vnese v predlog spremembsrednjeročnegaplana 1988 — 1990.
Glede na razpoložljiva finančna sredstva republiške skupnosti za ceste
v obdobju 1988 — 1990 ni realno pričakovati modernizacije celotne trase obeh regionalk.
V vsakem primeru pa bo Skupnost za ceste občine Grosuplje zahtevala, da se v tem obdobju opravi vsaj mo-dernizacija skozi naselja na obeh ces-tah, vključno z modernizacijo Čuš-perskega klanca.
Skupnost za ceste občine Grosupl-je je v ta naraen delno že pridobila us-trezno projektno dokumentacijo (tu-di Čušperski klanec), delno pa bo to pridobljeno v mesecu avgustu.
S krajevnimi skupnostmi Žalna, Mlačevo in Račna je dogovorjeno, da pridobijo potrebna zemljišča. Če bo Skupnost za ceste Slovenije tudi v naslednjih letih vsako leto namenila (kot je predvideno) del sredstev za modernizacijo regionalk skozi nasel-ja, predvidevamo, da bi lahko do leta 1990 asfaltirali odseke obeh regio-nalk skozi naselja (vključno s Čušper-skim klancem).
Po prednostnem seznamu Skup-nosti za ceste Slovenije, ki je bil pos-redovan aprila 1988, je cesta Krka — Mlačevo na 4., cesta Mlačevo — Zdenska vas pa na 8. mestu.
Elementi, po katerih je narejena prioriteta, so bili: prevoznost ceste, gospodarski pomen, turistični pomen in nujnost modernizacije cest.
Kasneje je bilo predlagano, naj bo kriterij za prioriteto tudi lastna ude-ležba občine oziroma okolja, kjer ces-ta poteka. Torej bo pri določanju dokončne prioritete pomembna tudi lasna udeležba.
S krajevnimi skupnbstmi, kjer po-tekata obe cesti, se bo strokovna služ-ba Zavoda za PKS urejanje Grosupl-je dogovorila o možnosti sofinanci-ranja z njihove strani, prav tako bo del sredstev prispevala Skupnost za ceste občine Grosuplje.