585 Ocene
kateri je posredno pomagal preži-
veti njeno zadnje stoletje.« Njegov 
duh je še desetletja živel v nekda-
njih gojencih, ki so ga preživeli. Ker 
so večinoma že več desetletij mrtvi, 
je knjigi uspelo duh Frintaneuma 
ponovno priklicati v spomin.
Matjaž Ambrožič
Werner Drobesch und Peter G. 
Tropper (ur.), Die Jesuiten in In-
nerösterreich – Die kulturelle und 
geistige Prägung einer Region im 
17. und 18. Jahrhundert,  Herma-
goras-Mohorjeva založba, Klagen-
furt/Celovec 2006, 322 str., ISBN 
978-3-7086-0249-3
Leta 2002 je založba Družina 
skupaj s Provincialatom Jezusove 
družbe izdala latinsko (Historia an-
nua Collegii Societatis Jesu Laba-
censis 1596-1691) in leto kasneje še 
slovensko (Letopis Ljubljanskega 
kolegija Družbe Jezusove 1596-
1691) besedilo kronike, osrednjega 
vira za poznavanje delovanja jezu-
itske ustanove v Ljubljani. Za prepis 
prvega je poskrbel F. Baraga, pre-
vod je bil delo M. Kiaute. Želja zgo-
dovinarjev v drugih okoljih, kjer so 
bile postavljena jezuitske izobraže-
valne ustanove, da bi jim bili dosto-
pni podobni dokumenti za tamkaj-
šnje zavode, je bila več kot uteme-
ljena, kajti znano je bilo, da so ta-
kšni letopisi nastajali v vseh jezuit-
skih ustanovah. Podobno je bilo 
tudi na Koroškem; že od leta 1998 
se je delovna skupina zgodovinarjev 
na celovški univerzi ukvarjala z ide-
jo, da bi pripravila izdajo izvirnih 
zapisov in prevod letopisov celov-
škega zavoda, čemur bi dodali nuj-
no potrebne opombe in kritične štu-
dije. Dela za pripravo izdaje so po-
novno pokazala, kako pomemben 
vir ne le za krajevno zgodovino, 
temveč tudi za duhovno, kulturno, 
politično, gospodarsko in druge raz-
sežnosti utripa notranjeavstrijskih 
dežel pomenijo kronike, ki so nasta-

586 Bogoslovni vestnik 67 (2007) 4
jale v skupnosti Jezusove družbe. 
Jezuitsko delo in njihove ustanove 
so namreč bistveno zaznamovale 
zgodovino notranjeavstrijskih dežel 
tega časa in dale bogato vsebino 
prelomnemu obdobju. 
Takšne okoliščine so narekovale, 
da so v decembru 2004 na Univerzi 
v Celovcu pripravili posvetovanje 
zgodovinarjev iz vseh dežel nekda-
nje Notranje Avstrije in soseščine. 
Organizatorja posveta sta bila Zgo-
dovinski inštitut na celovški univer-
zi in Škofijski arhiv Celovec. Zbralo 
se je 17 znanstvenikov iz Avstrije, 
Slovenije, Nemčije in Italije, ki so 
obravnavali različne vidike navzoč-
nosti jezuitskega kolegija v Celovcu. 
Njihovi prispevki so sedaj na razpo-
lago bralcem; zbornik je dodatno 
obogaten s prispevkom člana jezu-
itske skupnosti (Jezuitski začetki 
kot izziv za tretje tisočletje; trije sve-
tniški liki na začetku in 500 let ka-
sneje; prispevek je pripravil R. Et-
tel)). Organizatorji so z žalostjo ugo-
tovili, da ni bilo mogoče pridobiti 
sodelavca, ki bi predstavil pogled 
protestantov na jezuitsko delo in nji-
hovo mesto v poreformacijskem 
času. Znanstveni posvet in nato 
zbornik sta predstavila vrsto novih 
pogledov na vlogo jezuitskih usta-
nov in hkrati odprla številna vpraša-
nja, ki jih bo v prihodnosti še po-
trebno obravnavati. Tako se bodo 
lahko čutili izzvane znanstveniki, ki 
se ukvarjajo s tem časovnim obdob-
jem in posameznimi vprašanji cer-
kvenega utripa v njem. Znano je na-
mreč, da so jezuiti z novimi oblikami 
pastoralnega dela, znanstvenega raz-
iskovanja, literarnega ustvarjanja in 
pedagoškega delovanja odprli novo 
zgodovinsko obdobje. Po uvodnem 
prispevku, v katerem je orisana pro-
blematika preučevanja jezuitskih 
ustanov in še posebej jezuitov v No-
tranji Avstriji, avtor tega prispevka 
W. Drobesch ga je naslovil Jezuiti 
kot historiografski problem, sledijo 
naslednji vsebinski sklopi: pomen 
jezuitov kot teologov (K. H. Frankl); 
znanstvenikov in posrednikov zna-
nosti na mednarodni ravni (H. Rum-
pler, P. C. Hartmann); ljudskih misi-
jonarjev na Koroškem in Štajerskem 
(R. Kluger); njihovi vzgojni in izo-
braževalni pogledi, kjer je posebej 
orisana mednarodna vloga celovške 
akademije (W. Drobesch); jezikovni 
in umetnostno-zgodovinski vidiki, tu 
je obravnavano umetniško mesto 
celovške stolne cerkve in nekdanje 
jezuitske cerkve v koroški prestolni-
ci (W. Deuer, W. Telesko); vpraša-
nja virov in latinskega jezika, pove-
zana z izdajo Annales Collegii Cla-
genfurtensis (C. Kogler, R. Wunder, 
W. Drobesch). T. Domej je pripravil 
prispevek o jezuitu Oswaldu Gut-
smanu kot slavistu. Za postavitev 
Jezusove družbe v širši okvir redov-
nega življenja na Koroškem v 17. in 
18. stoletju je zanimiva obogatitev 
prispevek o redovnih skupnostih v 
deželi (P. G. Tropper).  
V drugem delu zbornika so v 
pregledni obliki predstavljene de-
javnosti jezuitskega reda v preosta-
lih deželah Notranje Avstrije. Za 
Štajersko so začrtane njihove šolske 
in dušnopastirske dejavnosti (R. K. 
Höfer); za Kranjsko vloga in pomen 
jezuitov v slovenskem prostoru v 17. 
in 18. stoletju (F. M. Dolinar) ter 

587 Ocene
več jezičnost pri znanstvenem delo-
vanju jezuitov (V. Rajšp); za Gori-
ško sta orisana ustanovitev jezuit-
skega kolegija v Gorici in prva leta 
njegovih dejavnosti (C. Ferlan) ter 
tipična obeležja jezuitske navzočno-
sti na Goriškem (L. Tavano); sle-
dnjič je predstavljena še jezuitska 
ustanova v Trstu in njena vloga v 
tem kozmopolitskem mestu (P. Zo-
vatto). Pri tem se pozornost avtor-
jev večinoma razteza od ustanovi-
tve zavodov do ukinitve jezuitskega 
reda v avstrijskih deželah v letu 
1773. Nadaljnjemu raziskovanju je 
preostala mednarodna razsežnost 
jezuitskih ustanov v notranjeavstrij-
skih deželah in nekateri drugi vidi-
ki; avtorji besedil bralca na vidik 
opozorijo.
Avtorji prispevkov v zborniku 
ugotavljajo, da so bili pristopi pri 
obravnavanju mesta jezuitskega 
reda v zgodovini krščanstva posebej 
Evrope zelo različni in neredko 
prav kontradiktorni. Mnogi avtorji 
so na njihov prispevek in mesto v 
razvoju družbe gledali kot na nekaj 
dobrega, pozitivnega, drugi pa so v 
jezuitskih ustanovah videli le orod-
je za izvajanje politike v znamenju 
ognja in meča. Pri tem seveda ni šlo 
zgolj za polarizacijo med prote-
stantskimi in katoliškimi avtorji, 
temveč je do razlikovanj prihajalo 
na obeh straneh. S svojimi mnogo-
terimi dejavnostmi, ki so poleg du-
hovniških nalog v ožjem pomenu 
besede (duhovno vodstvo, pridigar-
stvo, podeljevanje zakramentov, du-
šno-pastirsko delo) obsegale še raz-
lične vzgojno-izobraževalne dejav-
nosti, pisanje teoloških spisov, vo-
denje gospodarstva, misijonsko 
delo, podpiranje umetniškega 
ustvarjanja (glasbe, gledališča, li-
kovne umetnosti), znanstveno-raz-
iskovalno delo in utiranje novih poti 
razlaganja sveta in človeka v njem. 
Imeli so pomembna mesta v javnem 
življenju, od ustanavljanja izobraže-
valnih ustanov in opravljanja nalog 
cenzorjev do vplivnih mest na dvo-
rih, kjer so bili vzgojitelji in spove-
dniki članov vladarskih hiš. Njihov 
vpliv je zato segal na mnogo podro-
čij, nenazadnje tudi na politiko. In-
terpretacije njihovih namenov in 
dosežkov so zato večplastne in sko-
raj dosledno tudi izraz nazora, ki 
mu pripada posamezni avtor. Ni pa 
se mogoče izogniti ugotovitvi, da so 
jezuitske ustanove v avstrijskih de-
želah dale pečat kulturnemu in du-
hovnemu dogajanja po obdobju re-
formacije in da so bile močna opora 
tako katoliški skupnosti kot dežel-
nim knezom v času protireformaci-
je in katoliške obnove. Zbornik Je-
zuiti v Notranji Avstriji daje za spo-
znavanje razgibanega dogajanja v 
17. in 18. stoletju temeljne in celovi-
te informacije in ga lahko obravna-
vamo kot pomemben prispevek za 
spoznavanje cerkvene in širše druž-
bene skupnosti v prelomnem obdo-
bju habsburških dežel. Besedilo do-
polnjujejo nekatere ilustracije, sta-
tistične preglednice, obsežen pre-
gled tiskanih virov in literature ter 
zelo koristna seznama osebnih in 
krajevnih imen.
Bogdan Kolar