'Ji 8sii©sa vsak petels PoStarlna plačana. Ste* 38. Posamezna Stev. Din 1'«« W Liubliani, v petek dne septembra 1924. Leto V8f. r . \ il Rublju Upravništvo „Domovine" v Ljubljani, Prešernova ulica 54 Uredništvo „Domovine", Miklošičeva cesta 16, Telefon 72 Naročnina: Četrtletno Din 7-50, polletno Din 15' celoletno Din 30-—. laEifBBKHCTHll iSEBaSJagBBHSI ^BISSiH*' JBS ' iii smem® f Klerikalce silno peče, cia. jih neprestano spominjamo njihovega agitacijskega orožja ob lanskih skupščinskih volitvah. Da bi zazibali ljudstvo v spanje pozabljenja, psujejo V svojem časopisju po svoji stari ogabni navadi voditelje samostojne demokratske.stranke, zlasti Pribičeviča in dr. Žerjava, gobezda-jo o korupciji in hvalisajo novo vlado, da uvaja red, zakonitost in pravico. Ne hujskamo, ako razkrinkujemo klerikalna politična sieparstva, na katerih danes in od nekdaj sloni vsa sila klerikalne stranke. «Slovenski gospodar», ki nam to razkrinko-vanje očita kot zlobno hujskanje, naj si le mirno vtakne za klobuk svoj uvodnik «Zloba in neumnost*. Zloba je doma okrog klerikalnih listov, neumnost pa med onimi ljudmi, ki niso toliko razsodni, da ne bi šli tudi na najbolj bedasti klerikalni lim. Nismo hajskali proti davkom, če smo zahtevali od klerikalnih poslancev, da izpolnijo sedaj obljube glede znižanja, od nos no olajšanja davčnih bremen. Lani ob skupščinskih volitvah so zakotni klerikalni agitatorji po štajerskem in Kranjskem obetali ljudem, da bodo plačevali manjše davke, če zmagajo klerikalci. Mi se takih nečuventh zlorab ljudske preprostosti nismo nikdar posluževali. In če ste vi obljubljali, izpolnite sedaj, ako niste samo slepariji! Sedaj imate moč, da napravite vse, kar se napraviti da. Isto velja za znižanje cen. Agitatorji SLS so po vsej Sloveniji razglašali: «Ko pride Korošec v Beograd, bo blago cenejše, kava in sladkor se bosta dobila za polovično ceno itd.» No, Korošec je prišel v Beograd, a cene so poskočile, davki so se povišali — baš tudi po zaslugi klerikalnih tigrov, naši vojaki so še nadalje ostali v Macedoniji, čeprav so prej vsepovsod obljubovali, da bodo izposlovali vojaško službovanje naših fantov v ožji domovini. Koliko klerikalnih obljub se je izpolnilo? Niti sedaj na vladnem krmilu še niso klerikalni tigri pokazali nikakega znaka, da znajo več nego samo hraniti ljudstvo s sladkimi obljubami. — So pač tigri takšni, kakor so mnogi podeželski duhovniki, ki si z bero i« drugimi dohodki ustvarjajo raj na zemlji, a kmetom obljubljajo nebesa po smrti. Naši tigri tudi časa nimajo, da bi se brigali za ljudsko dobrobit, ker morajo najprej ugnati «korupcijo». Jji to ^korupcijo* preganjajo tako, da odstavljajo z važnejših uradniških mest politične nasprotnike ter postavljajo na ta mesta svoje miljeoce. Takšna je toliko hvalisana vlada pravice in zakonitosti. Ali je to pravično, da vržete vestnega uradnika, ki je zakrivil le to, da po svojem mišljenju ni vaš pristaš. Strahovlada, ki jo uvajate, bo odprla oči marsikateremu slepcu, ki sedaj še tava za vami. Želimo, da ostanejo klerikalni tigri dovolj dolgo časa v vladi, ker le tako se bo mogla do golega razkrinkati stranka, katere sila sloni na najnizkotnejši demagogiji. Početje klerikalcev v vladi je baš takšno, da odpira oči tudi njihovim tihim zaveznt-kom-neklerikalcem, ki so si želeli takšne spremembe režima. So trije pajdaši, pajdašica vmes, ki špricovnce vzadaj imajo zares. Al' kdor bi pa vprašal, kaj v špricovncah je, nastavi le hrbet, pa vedel boš vse. Ti trije pajdaši so brumni možje, najbrumnejša z njimi, je tetka, seve. Saj striček «S!ovene I % je jasno, da pretresa našo mlado državo y fcl ustavna kriza, /ker se nahajajo na vladi razen Davidovičevih demokratov stranke, ki so nasprotnice vidov-j danske ustave. To je naravnost nečuven slu-[čaj, da tvorijo vlado tudi stranke, ki kopljejo ;,ob samih temeljih države. Ali bo pri tem ostalo? Prav gotovo ne, ker rušenje države ni tako lahka in enostavna stvar, kakor si misli kak radičevec. Oni lahkomiselni srbi-janski politiki, ki se dajo podpirati po radi-,.čevcih, pravijo, da se Radič poboljšuje, ker hočejo sami sebe in svoje pristaše potolažiti. ;Bilo bi res prav lepo, če bi se Radič pobolj-|šal, toda kdor je njegovo pustolovsko politiko zasledoval, ne more zlahka verjeti v njegovo poboljšanje. Račun za vse te opasne eksperimente, če spodlete, bo plačalo ljud-I stvo. Posledice dela protiustavne vlade se čutijo vedno bolj. Posebno na prosvetnem polju, ki ga ima v svojih rokah dr. Korošec, ki uvaja zopet nemške in madžarske šole. Cela Vojvodina je razburjena in ogorčena zaradi tega, Korošec se pa ne ozira na vse to, temveč dalje kaže svojo oblastnost in ošabnost povsod, kamorkoli pride. V Ljubljani so ga I morali pozdraviti profesorji kot šolarčki. jKlerikalizem je grd v svoji notranjosti in lj'xije bodo klerikalno ošabnost in maščevalnost še dobro čutili na svojih hrbtih! Žalostno je pri nas, v naši soseščini pa (tudi. V pr\ i vrsti na Bolgarskem, kjer so jav- ni pomi čni umori na dnevnem redu. Te dni je bil v - - ; nbii znaE' voditelj macedonskih teroristov Todor Aleksandrov, dober prijatelj Radiča. Aleksandrov je bil krvolok, ki je prelil mnogo ljudske krvi. Dobil je torej, kar je iskal. To je znan zločinec, posebno nad našim narodom, kajti bil je voditelj onih macedonskih razbojnikov, ki so stalno vznemirjali našo južno mejo. Za časa svetovne vojne je pa ta krvolok dal živalsko pobiti na stotine ranjenih srbskih vojakov, ki jih srbska vojska ni mogla vzeti sabo! To je največji zločin razbojnika Aleksandrova in naša država je zahtevala po vojni od Bolgarske njegovo izročitev, da ga postavi pred sodišče kot navadnega morilca. Toda zapadne velesile so bile preveč obzirne proti Bolgarski in tako je bil razbojnik kaznovan sedaj za svoje zločine na tleh lastne domovine od lastnih bratov, ki so bili že siti njegovih nasilj, ker on je izvrševal nasilja tudi na Bolgarskem nad svojimi političnimi nasprotniki. To pa ni le en slučaj političnega umora v Bolgarski. Kakor je znano, se je izvršilo v Bolgarski tekom zadnjih dveh let že mnogo takih umorov, ki pričajo, kako žalostne razmere morajo vladati v državi, ki je tudi slovanska. Ravno tako se Italija stresa v težkih notranjih bojih. Tudi tam so politični umori na dnevnem redu. Primer s poslancem Mat-teottijem je znan. Fašisti so ga odvedli v avtomobilu in zaklali. Sedaj se je pa izvršil umor poslanca Casalinija, ki je pristaš fašistovske stranke. Po Italiji se govori in piše, da so ga ubiii nasprotniki fašistov, da maščujejo Matteottijev umor, drugi, previdnejši, ki fažizem poznajo v vsej njegovi brutalni nagoti, pa trde, da so umorili Casalinija sami fašisti, da bi tako odvrnili pozornost ljudstva od umora Matte-ottijevega. Pri Italijanih je vse mogoče, ker je to zelo pokvarjen narod, dasi je zelo katoliški ter veren in čeprav ima v svoji sredi papeža ter na stotine kardinalov, škofov in prelatov, kajti baš italijanska duhovščina ni mnogo vredna. Rusija se sicer popravlja in približuje rednim razmeram, ali miru v posameznih pokrajinah še nima. Te dni je nastala revolucija v Kavkaziji, in uporniki se polaščajo vedno več ozemlja, tako da morajo boljševiki zbirati močne armade proti njim. Tudi črnomorska boljše-viška vojna mornarnica je morala stopiti v! akcijo. Vrhu tega grozi nekaterim ruskim po. krajinam zopet lakota, ki tudi lahko provzro-či resne nemire. Dopisi MEDVODE. V nedeljo 14. t. m. smo imeli pri nas zgodovinsko slavnost — vzidavo temelji nega kamna Sokolskega doma. Slavnost bi po svojem pomenu zaslužila večje udeležbe bratskih sosednjih društev. Vsekako pa pričakujemo ob priliki otvoritve našega Sokolskega doma boljšo udeležbo tudi bratov iz Ljubljane« Potek slovesnosti je bil: Okrog tretje ure je šel sprevod članov, članic in naraščaja v kroju ter članov v civilu z železničarsko godbo na čelu z veseličnega prostora k zgradbi Sokolskega doma. Starosta br. Leopold Fertin je v kratkih, jedrnatih besedah pozdravil navzoče^ spominjajoč se ustanovitve društva leta 1919. in hitrega društvenega razmaha. Za njim je povzel besedo župni starosta br. dr. šernrov iz Kranja, ki navdušeno pozdravlja dvanajsti sokolski dom in omenja veliko važnost tega trenutka, ko se vzida temeljni kamen. Ko se v svojem govoru spomni in pozdravi našega pr- Grob v gozdu Povest iz prošlih časov. Spisal Soteščan. (Konec.) T- Odhod glavarja in gospe Justine na Prelesje je spravil majorko Purman v /obupen položaj. Vedela je. da biva v gradu neznanec Ivan Kračar, ki ji je ob« ljubil plačilo, če se mu posreči načrt. Lahko pa zasačijo njega in oskrbnika; še njo bodo nazadnje prijeli, če jo bosta izdala kot tretjo v njuni zvezi. Res se iji je že večkrat posrečilo, da je krivdo gvalila na druge, toda sreča je opoteča. Naročila je Pavli, svoji zaupnici, da Tnaj ji naznani glavarjevo vrnitev. Toda 'dan je potekal, Pavle pa ni bilo od niko* fder. Ako se glavar še ni povrnil, se je moralo zgoditi nekaj posebnega, tako dolgo bi brez nujnih opravkov ne ostajal na Prelesju. Morda se ji je izneverila nje« na prijateljica, spoznavši nevarnost, ali pa je že prejela zasluženo nagrado. Stresla se je ob misli na kazen ter se 'je z vročim čelom naslonila na okno. .Tedaj se je spodaj na ulici pojavil glasen šum. Strahoma je odprla okno. Na cesti pred hišo se je zbirala množica, zroč na orožnika, pred katerim je stopal mož z .uklenjenimi rokami; glava mu je bila upognjena in hoja zibajoča «— spoznala ^jc Tacelja, grajskega oskrbnika. «Prijeli so ga!» se je z dlanjo udarila po čelu. «Moj strah je bil opravičen.« Za orožnikom pa se je pomikal voz z mrtvaško krsto. Truplo Ivana Kračar* ja, ki so ga našli mrtvega pod rebrijo v Dolgem brdu, so peljali v mrtvašnico, kjer se bo raztelesilo v svrho preiskave. Ljudstvo je govorilo o pravkar odigra* iem dogodku na Prelesju, menilo se je o graščaku Valaronu, čigar truplo je bilo odstranjeno iz grobnice ter pokopano v gozdu pod graščino. . Trudila se je, da bi ujela kako besedo, ki bi jo spravljala v zvezo s tem dogod* kom. Ker pa kljub pazljivosti ni cula imenovati svojega imena, se je nekoliko potolažena spustila v naslanjač. Pozno zvečer jo je posetila Pavla. *— «Vse je uničeno,« jc prisopla v njeno sobo. «Ivan je mrtev, oskrbnika so pri* jeli; v palači pa praznujejo zmagoslavje ter se pripravljajo na ženitovanje.» «Nehaj!» jo jc majorka ustavila. «Tu* di na to sem bila pripravljena. Veš, Pav* la, to delo je bilo premalo zamišljeno. Pa zdaj je vseeno. Da le naju nista izdala!« — Nezaupno je izgovorila zadnjo besedo v strahu, da ji bo Pavla podrla upanje. «Midve sva na varnem,« se je glasilo poročilo njene zaupnice. «Glavar mi je ob povratku pokazal zelo prijazno lice, Amalija mi je sama prinesla obvestilo o srečnem izidu in Ljudmila je vstala iz postelje ter je prav vljudno govorila z menoj. O, če bi ti ljudje le količkaj slu* tili... Tako pa — pogum, milostljiva! Najmanjši sum nc leti na naju.» Že mogoče,« se je oddahnila majorka. «Ivan je torej držal besedo, obljubil mi je molčati, ko sem mu zagotovila pomoč. Prav, da se je ponesrečil; živ bi mi bil lahko nevaren, mrtvega se ne bojim...» «Najina vloga je torej doigrana,« je rekla Pavla. «Začetek je bil dober ter je mnogo obetal, konec pa je nedovršen, Jutri bom, kajneda, že lahko odpovedala službo; kajti odpirati in zapirati vrata, pometati in snažiti kljuke ni moje opra* vilo, če ni še kaj drugega zraven, kar zanima in obeta zaslužek. V palači sedaj ni zame takega dela. V kratkem bo poro* ka gospodične Ljudmile. Milan je bil nocoj pri glavarju, pri večerji so se raz* govarjali o ženitovanju.« «0 Milanu mi ne govori,« je prepove* dala majorka. «Kar pa nama je spod* letelo na eni, morava začeti na drugi strani. Takega dela sva vajeni in časa je dovolj. — Ali poznaš trgovca Kramarja in njegovega sina Viktorja?« «Seveda ga poznam,« je prikimala Pavla, zadovoljna, ker se ji obeta zopet novo delo. «Krasen ptiček, ta Viktor! Njemu morava nastaviti posebno zanko, da ne odleti.« Najlepše Je, ce nas pustite lepo na' miru. Tudi se prav nič ne bojimo stranke Frančalcovega ata. Drugič vam povemo še kaj več resnega, a ne kakor vaši cLažiljubarjb. « :«S t u d e n t» iz Radomlja. PREČNA PRI NOVEM MESTU. Popotnik-železničar, ki se voziš mimo nas, ne ozri se semkaj, ker živi tu človek, ki kot upokojenec ne najde pametnejšega dela kakor denuncira-nje poštenih ljudi. To je Srebotnjak, ki se je pred nedavnim časom priselil s svojo ženo k nam. Železniško ravnateljstvo v Ljubljani je pred kratkim prejelo dve anonimni pismi, vsebujoči polno laži in naperjeni proti Jožetu Poljšaku, železniškemu čuvaju na Hudem (čuvajnica št. 16). Ker se ravnateljstvo na te pismi ni oziralo, sta došli še dve pismi, polni obrekovanja in podpisani od navedenega Srebotnjaka. Železniška komisija je prišla takoj na Hudo in se po štiriurnem zaslišavanju prepričala, da je vse skupaj podla laž. G. Poljšak je moral na pritisk železniške uprave vso zadevo javiti sodišču. Prošli teden se je potem vršila obravnava proti zakonskima Srebotnjak, ki sta bila obsojena: žena Srebotnjakovi na 300 Din, a Srebotnjak na 600 Din globe ter na povračilo sodnih stroškov. Zakonska Srebotnjak sta pač že dovolj stara, da bi lahko opustila take stvari in ne delala krivice revežem. SINJI VRH V BELI KRAJINI. Imamo se pri nas na Sinjem vrhu različno. Včasih smo mirni in tihi, včasih se pa izvrstno zabavamo. Tak kratkočasili večer smo imeli v sredo 3. t. m. zvečer. To je bil cel dirindaj tam nedaleč od cerkve. Bil vam je to shod, kakršnega ne bi priredil niti Korošec niti Spaho. Nastopali so govorniki in govornice v vseh tonih in melodijah. No, kakšen je bil začetek, bomo koj videli: Bila je na dotičnem mestu neka starejša ženska, ki je začela govoriti besede, ki so močno zbadala nekoga, ki si je mislil, da je strašno mogočen, mogočen kot smrt. Zato je prisopihal kar s koso, da z enim mahom odseka glavo ženski, ki mu je pa medtem odnesla pete. Tedaj se je začelo nekaj takega, kakor babilonsko zmešanje jezikov. Bilo je tako, ka- kor da 61 izpustili V3e'umoboIiie iz Studenca'.;/ Bil je lam tudi on, ki ljudi kar tako tjavendan) spravlja na ljubljanski grad. Bili so tam ženini in nevesta, tašče in Bogve kdo vse. Na shodu> se je govorilo o vsem mogočem: od palca na» nogi do najvišjega lasa na glavi, od rojstva do t groba, od otroka do starčka, vse je bilo v pre-} tresu. Vse to je nekoga prav ostro zbadalo. Ko' je bilo vsega konec in so govorniki zapustili svoja mesta, nam je trobentač glasno zatrobil v5 znamenje, da je vsega konec, nakar se je ob-^ činstvo s smehom razšlo. Gotovo boste zopet-mislili in si glavo belili, kdo je vendar tisti fhudič>, ki onim cvragom> pri sDomovini>;i vse pove. To izvedeti je nekaj jako težkega,', vendar pa ni nemogoče. Kdor hoče zvedeti za j, dopisnikovo ime, naj naredi tako-le: Štirinajst dni naj gre vsak dan k Majgenici (po ljudski ) pravljici je bil v njej vrag) in naj tam devet-indevetdesetkrat izgovori nastopne besede:' <;Ah, vipinih tumv. In ker so,kakor sem večkrat; slišal, pri «Domovini» sami vragi, je gotovo> tudi on, ki je bil v Majgenici nekje pri ured-!; ništvu «Domovine>. Ko bo dotični štirinajsti, dan devetindevetdesetič izpregovoril tisle be-i| sede, se mu bo prikazal tudi vrag in mu bo , bolj tiho na uho pošepetal dopisnikovo ime.? Poskusite torej! — Zvita buča. SELA PRI DOBOVI. Tudi mi smo imeli oTm] činske volitve. Možak, ki je hotel postati župan, si je v ta namen začel graditi hišo. Bil je to Jože Molan, ki se je priženil iz druge občine' in postal pravi započetnik klerikalne stranke v naši občini. Mož si je mislil: cPisati in brati.' znam, tudi nemščino lahko slišim. Prejemal' bom zaslužek župana, tajnika, pa še kak drug. dinar se posebej vlovi. Kdor je prijaven z ljudmi, ta kaj velja. Saj ima župan povsod prvo čast. Ne bo mi treba več hoditi v to smrdljivo jajčjo službo v trgovino g. Loschniga v Breži-cah. Samo hišico moram drugo sezidati, ker stara ni več umestna za župana. Samo denarja je premalo. Pa saj imam vpliv. G. Loschnig me imajo radi in potem imam brata — ka-plana». — No, in res so zidarji postavili hišico do volitev, le ometati in popolnoma dogotoviti i vega Sokola Nj. Vel. kralja Aleksandra I., zaigra godba državno himno. Zeli društvu, da i pride dom čimprej pod streho in vzpodbuja k 'nadaljnjemu vztrajnemu delu za sveto sokolsko j idejo. Kot tretji govori zastopnik društva za ; zgradbo društvenih domov br. Ivo Berščak iz ^Ljubljane, ki v kratkih temperamentnih besedah, spominjajoč se ustanovitelja sokolstva br. .'dr. Tyrša in njegove požrtvovalnosti za narod, 'očrta cilj in glavni namen Sokola. V svojem [govoru se spominja obletnice prebitja solunsko ■fronte in omenja, da bi brez Sokolov in sokol-Jske vzgoje ne bilo — Jugoslavije. Navdušeno 'pozdrvalja naraščaj — nado naše bodočnosti. Omenja teorijo treli narodov, kot jo proglašajo naši nasprotniki, in dejstvo, da smo vsi en narod, iz kojega so se razvila sedanja plemena zaiadi političnih, ekonomskih in drugih prilik. ! {Temperamentna izvajanja br. Berščaka, ki'je i končal s pozivom, da naj se Sokoli vzgajajo in ;bodo pripravljeni ponesti simbol našega edin-) stva — jugoslovansko trobojnico — na Gospo 'svetsko polje in zasaditi svoj prapor na razvaline narodnega doma v Trstu pod povelj-/ stvom našega največjega Sokola — kralja Ale-(ksandra I. Koj na to je bil vzidan kamen in /pod njim pergament s posvetitvijo in z imeni ; Sedanjega odbora z lastnoročnimi podpisi. Po ■ končani slavnosti se je sprevod vrnil na vese-; lični prostor br. Jesiha, kjer se je razvila do-i jnača zabava. —c. '.> RADOMLJE. S težkim srcem so morali požirati naši klerikalci zadnji dopis v «Domo-jtYini». Po vsej vasi je šla govorica, da so dopis j.sestavili študenti, češ, preprost človek kaj tankega ne zmore. Dolžili so Potokarjeve študen-; ie, toda jaz mislim, da se za resnico ne potre-i bujejo nikake gimnazije. Seveda, vi «Lažilju-• barjih, potrebujete za svoj <;Lažiljub» že malo : več šol. Zaradi tega pa nas nikar ne sodite po ; sebi. Prosim vas le, da pustite g. J. Š. in gg. ! Potokarje na miru. Da ne boste ugibali, vam j povem, da sta bila dopisnika A. R. in R. J. — 5rSlovenec» piše v dopisu iz Radomlja, da so j gg. Potokarji že dožupauovali. No, o tem bomo : še govorili. Škrjančki pa so že dožupanovali. i —-.........ij« .i. i. . i n........ «Da, da, posebno zanko,» je potrdila majorka, «zato, ker ima očeta, ki ga za« ; sleduje od ranega jutra do poznega ve* i Sčera...» «In Viktor? Kaj pravi on?» «Levico ponuja meni, z desnico se drži ; očeta,« ga je ocenila zaničljivo. «Meni j zatrjuje zvestobo, očetu pa pravi, da me ,bo pustil na cedilu. Morda je primoran, ! da ga zadovoljuje s tako izjavo, kajti sta? rcc me sovraži in zavoljo mene je zagro« zil sinu, da ga bo v oporoki popolnoma prezrl. — V resnici pa bo minulo nekaj let, preden me Viktor izloči iz srca.»w «Ali pa nikoli,» je menila Pavla. «Čuta i ljubezni nekateri ljudje ne morejo za* • treti.» ; «Tako se govori! In zato bom skrbela , z vsemi poštenimi in nepoštenimi sred« ; stvi, da se Viktor oddalji očetu ter pri« ; bliža meni. Vse sem pripravljena storiti ' zanj ter za njegovo imetje — vse, prav ; vse...» «Čemu vse?» je dejala Pavla in jo po« ; gledala. «Edina ovira je oče Kramar s : svojim sovraštvom in kljubovanjem. Ali je to vse? Vse?» «Prav imaš; vem, kaj bom storila. Kramar je kljub visoki starosti strasten lovec, jutri pojde na lov. Znan mi je pro« stor, kjer bo še pred solncem čakal divjih petelinov. Kot zamaknjen bo sedel na smreki, ki jo je polomil veter in tam blizu štrli visoka skala; narava ji je na sredi vdelala lukhjo. skozi katero se lahko po« rine puškina cev. Sprožila bom, puška bo zadela in Kramarja ne bo več...» «Vi boste streljali?)) se je Pavla za« čudila. «Ne ver jamem!« «Že sem streljala, ko sva z majorjem, mojim pokojnim možem, hodila na lov. Njegovo puško — krasno dvocevko — sem obdržala. Ali je še nisi videla, Pavla?» »Vedela nisem, da jo znate tudi rabiti, milostljiva.» «Pa še kako spretno,« se je pohvalila. «PomeriIa bom in Kramar bo padel za« det. — Divji iovec ga je ustrelil — po« reko, ko ga najdejo mrtvega. In Viktor bo podedoval trgovino ■— jaz postanem njegova žena.» «Nocoj bom ostala pri vas, da se na« tančneje dogovoriva,« se je Pavla odlo« čila, da pomaga vragu, govorečemu iz te propale ženske. «Seveda ostaneš in jutri tudi in ved« no,» ji je obljubila. «H Kočniku ne poj« deš več; tam ni mesta zate, ustvarjena nisi za navadno deklo. Vidiš, Pavla, ta hiša bo še tvoja last,» ji je lagala, vedoč, da je poslopje, v katerem prebiva, že davno njenih upnikov, ki tekmujejo med seboj, čigavo bo. «S čim naj vam povrnem, milostlji« va?» ((Preskrbi mi ponošeno moško obleko. Obrni se na kakega hlapca, takega, ki je bolj plitvega razuma, da ne vzbudiš po« zornosti. Prinesi mi jo vsaj do enajstih' nocoj.« «Brez skrbi, milostljiva! V eni url boste imeli obleko in klobuk.« — Pavla! je smuknila skozi vrata, zavila je po stop«, nicah na dvorišče, tam se je kot mačka; plazila ob zidu proti sosedovemu hlevu, kjer je potrkala na umazano okno. Majorka je pripravila puško ter jo je skrila na posteljo pod odejo. Čez kake pol ure se je vrnila Pavla z oguljeno in zašito moško obleko. Pomagala ji jo je obleči; pripela ji je umetne brke in z neko temno barvo ji je namazala obraz. Njene dolge lase je povila v kito, pokrila jo je s klobukom, za katerim je tičalo! lepo fazanovo pero. Tako našemljena je stopala majorka s puško proti Dolgemu brdu, kamor je] dospela še pred jutranjo zarjo. Spretno' se je plazila med grmovjem do skale, za katero je pocenila. Prav takrat je od na« sprotne strani prišel tudi lovec Kramar ter je sedel na podrto drevo. Tisto jutro je bil Kramarjev Viktor radi očeta v velikih skrbeh. Branil mu je hoditi ponoči v Dolgo brdo. vedoč, da se; Je do tega Jasa niso mogli. Na dan volitev je bila njegova skrinjica prva. Ko so skrinjice odprli, je bilo v njegovi le 18 kroglic, vse druge kroglice pa so bržkone miši znosile proč. Njegova žena je bila močno vesela, da bo sedaj njen mož nekaj več, in mu je priredila boljšo večerjo. Ko je prišel mož domov, ga je hitro Vprašala: «No, Jože, ali je dobro izšlo?* Mož "pa je baje odgovoril le: «Oh, ti prešmentani {zidarji so krivi. Volilci so vedeli, da nove hiše ;2e nimam gotove, a staro poslopje ni za županstvo, ker pride k županu vedno kak gospod. Oh, ti prešmentani zidarji, še likofa jim ne bom dalb No, saj bodo tri leta kmalu minila; ta čas pa bo treba ostati še pri jajcih, čeravno to ni bogvekakšna služba. Sicer pa za njim ne žaluje nihče. — Gospod f r a t e r 'is samostana. SV. KRIŠTOF PRI LAŠKEM. Kakor je znano, so tudi v naši občini pri občinskih volitvah zmagali klerikalci. Vsa demagoška sredstva so uporabili, samo da so preslepili ljudi. Sedaj pa, ko je nastopil čas, da izpolnijo klerikalni odborniki vsaj nekaj svojih obljub, so pričeli drug za drugim spati in ne vidijo skrajno pokvarjenih cest ter drugih težav nas občanov. Vsa čast gre pa gg. odbornikom Samostojne demokratske stranke, ki se marljivo brigajo za interese nas občanov, četudi jih je ;manj kakor klerikalnih. Zapomnite si, klerikalci: ko pridejo vnovič občinske volitve, boste lahko na prste prešteli svoje volilce, kajti ljudstvo spoznava, da se razumete na občinsko gospodarstvo ravno tako kot zajec na boben. Prihodnjič vam obrnemo hrbet in bomo vsi pametni možje volili demokrate. — Bivši 'golile c S L r SMARJETA PRI RIMSKIH TOPLICAH. \Slučajno sem prejel «Slovenca» z dne 4. t. m., Iv katerem se sramotno napada predsednik ■stavbnega odbora za most v Šmarje ti, g. viš. , nadz. Kokalj. Ker poznam omenjenega gospoda že mnogo let kot velezaslužnega moža, sem se zanimal za očitke v «Slovencu> in dognal, da je v vsem okrožju povsod zelo priljubljen razen pri nekaterih mračnjakih. Dopisnik se ; ==gBSgBi|gaaiiSg5gg--g!.------------- y tamošnjih gozdovih skrivajo lovski ta* tovi, ki mu strežejo po življenju. Toda oče ga ni ubogal in sinu ni prej mirovala ,vest. dokler ni obesil puške na ramo ter 'Sel za njim. Sledil mu je v primerni raz* ■'dalji, pripravljen, da mu lahko vsak tre« nutek priskoči na pomoč. t; . Pričelo se je daniti. Viktor je zapa* jiil očeta, sedečega na deblu, v naročju mu je ležala nabita puška, ki jo je držal obema rokama, da bo hitreje pomeril jin sprožil, kadar zagleda plen. Obstal je za grmom, odkoder je gledal naravnost v [Starčevo lice, polno ljubezni in prizana* $anja. Skesano je povesil glavo. Kolikokrat bje lagal pred tem obličjem z obljubami, ijda bo ostavil majorko, katero mu je iz* pkušeni oče hotel iztrgati iz srca. Sramo* ,val se je svoje slabosti in omahljivosti in fonovno je sklenil, da se je otrese — nje, i je najgrša in najnesramnejša ženska fiudi v njegovih očeh. Sedel je za grm na hrastov štor. Od |£ukaj bo gledal očeta, niti za hip ga nc 'sme pustiti izpred oči. Zdajci je zapazil za skalo — ne daleč očeta — nekoga, čigar čudno obna* [sanje je izdajalo zlobni namen. Smatral gga je za tatinskega lovca; venomer se ie h)*jral izza skale, klobuk mu ie bil potiš* je lagal, da je most odnesla voda. Vsak domačin bo potrdil, da se je most zaradi slabega stanja po ukazu okrajnega glavarstva podrl, ves les in železje so pa bržkone pristaši na uho, naj se obrne na g. Kugovnika (poslanca), ki naj posreduje pri vladi reda in zakonitosti, da prošnjo v najkrajšem času reši. Sicer sem pa prepričan, da bo dobil enak odgovor kakor stavbni odbor že lansko leto. Z. PR1HOVA PRI KONJICAH. «Bliže cerkve, bliže pekla», pravi kmetski pregovor. Kdor tega ne verjame,, naj gre v našo vas in takoj bo to verjel. Omeniti hočem nekaj reči, ki so sramota za prihovško faro in ki se gode pod krinko pobožnjaškega klerika-lizma. Dve zagrizeni klerikalni hiši se že štiri leta smrtno sovražita zaradi malenkostnega koščka zemlje. Ali je to krščanska ljubezen? Vsak trezno misleči človek bo potrdil, da ne. Gospodinja ene teh dveh hiš je dala svojo hčerko v samostan in je na to zelo ponosna, po drugem kraju pa je pregnala iz svoje hiše svojega sorodnika zato, ker je bil naročnik «Domovine». Seveda je s to «krščansko lju-beznijo» ustregla «gospodu», in to je glavno. Naš g. župnik takšne reči mirno gleda. Ne enega koraka ni storil, da bi pomiril tožujoče se sosede. Seveda, «kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima». In nazadnje še tukaj pri nas velja med klerikalci to-le načelo: «če se zameriš Bogu, ti je odpuščeno, če pa našemu ,gospodu', pa nikdar». Naš župnik je vso svojo pozornost in premetenost obrnil v to, da izsledi mene dopisnika «Domovine», Pravijo, da je Marijinim družbaricam obljubil kot nagrado svojega hlapca Jurija za moža, njen na oči. Videl je, kako pripravlja puško — meril je na očeta ... Viktorju se je zavrtelo v glavi. Samo trenutek morda in počil bo smrtonosen strel! Zgrabil je puško ter jo je sprožil --na obeh straneh je počilo ob istem času — morilec je poskočil ter padel na tla. «Oče, moj dragi oče!» je Viktor hitel proti očetu, misleč, da ga je zadela krogla iz puške hudobnega tatu. /Viktor, ti si streljal! Krogla mi je frčala mimo levega ušesa,» se je Kramar bližal s tresočimi koraki sinu, ki ga je spoznal po glasu. «Streljal sem na neznanca, ki ie isto* časno pomeril ter ustrelil na vas. Njego« va puška ni pogodila — mo ja je zadela ..v. «Ubil si ga? Koga in kje? Govori, sinko!» «Tamle za skalo. Pojdiva, oče! Morda še ni izdihnil svoje grešne duše.» Molče sta stopala proti skali. Tam sta našla morilca, ležečega na hrbtu, kri, pri* hajajoča iz rane na sencih, mu je tekla po obrazu, srce mu ni bilo več. Njegova puška je tičala v luknji sredi skale, klo* buk pa, ki je odletel pri padcu, je obvisel na veji, štrleči iz bližnjega grma. «0, jo j, ta glava!» se jc stresel Viktor, zapazivši kito, v katero so bili poviti dolci lasje. ako me katera +izšnofa». Doto bo baje tudi odštel. Seveda na ta lim so sedle skoro vse. Ena teh bujnih devic se je izrazila celo, da mi živemu potegne kožo s telesa, če me dobi. Pa le počasi. Na to dekle se še bomo spomnili. Odkrito rečeno: to preganjanje je ogabno in nevredno vsakega človeka; po vrhu vsega pa tudi smešno. Pustite zasledovanje, ker je itak zastonj, temveč bodite takšni, da mi ne bo treba več grajati tukajšnjih prilik. Opozarjam vse, ki me iščejo, da name še nI nihče vrgel nikakega suma. Pa brez zamere. — Demokrat. Gospodarstvo TRŽNI PREGLED. ŽITO. Dasi je dinar znatno poskočil na zunanjih tržiščih, vendar žitne cene ne kažejo ©slabljenja. Na novosadski blagovni borzi se je dobila 17. t. m.: pšenica po 35S, Din, ječmen po 330 Din, turščica po 280 do 290 Din, fižol po 425 Din. ŽIVINA. Porast dinarja je povzročil, da cene naše goveje živine ne prijajo inozemstvu. Zato je izvoz zastal. — Na zagrebškem sejmu 17. t. m. so bile za kg žive teže nastopne cene: voli prvovrstni 13 Din 50 par do 15 Din, drugovrstni 12 Din 50 par do 13 Din, tretjevrstni 10 Din do 11 Din 50 par, krave prvovrstne 12 Din 50 par do 13 Din 50 par, drugovrstne 11 do 12 Din, tretje-vrstne 8 do 9 Din, biki 12 do 14 Din, teleti prvovrstna 20 do 21 Din, drugovrstna IS Din 50 par do 19 Din 50 par, svinje pitane 23 do 24 Din, nepitane 20 do 22 Din 50 par. Konji so se trgovali po 3000 do 10.000 Din za komad pa kakovosti in vrsti. KRMA je imela nastopne cene: detelja navadna in lucerna 100 do 125 Din, seno 73 do 113 Din, otava 100 do 125 Din za 100 kg. = Vrednost denarja. Na zagrebški borzi se je dobilo dne 17. t. m. v devizah: 100 avstrijskih kron za 10% pare, 100 italijanskih «To je — ženska...» Kramar se je sklonil nad mrličem; tudi sin se je pri« pognil. obrisal je mrliču krvavo liso, pri čemer je zadel ob umetne brke, ki so od* padle na tla. Spreletela ga je groza in roka mu je odrevenela — spoznal je ma* jorko--— «Umoriti me je hotela,» je vzdihnit oče. «Preje!a js plačilo!« «Oče, odpustite!« Viktor se je oklenil očeta ter se je naslonil na njegovi prsi; V palači glavarja Kočnika se je pra* znovalo zmagoslavje. Zopet je sijalo bla* gi družini solnce z brezoblačne višine: Amalija se je za vedno otresla svojih sovražnikov, Ljudmila pa je živela srečno in zadovoljno z Milanom, svojim blaginv soprogom v gradu v Prelesju, kjer sta a stalno naselila. Pod graščino v Dolgem brdu pa se j< potikala ženska — zbegana in umazana— čije obupni glasovi so navdajali z groze vsakega, kdor jih je slišal v pozni uri Pavla, majorkina služkinja, je zblaznela radi smrti svoje gospe ter je zbežala šum o, kjer jo je iskala in klicala zaman Lovci so jo našli nekega jutra ob skali ležečo na ustih prav na istem mestu, kjei je majorka Furman končala svoje nesreči no življenje. lir za 317 Dm 50 par, 1 dolar za 72 Dn 50 par, 100 češkoslovaških kron za 219 Din, 100 švicarskih frankov za 1367 Din 50 par. — Ravnateljstvo državne kmetijske šole na Grmu in gospodinjske šole v Šmihelu javlja, da je za vstop v zimski oddelek na kmetijski šoli na Grmu že dovolj prosilcev; istotako je popolnoma zasedena tudi gospodinjska šola v šmihelu in se več ne spreje-maio prošnje za ta zavod. V celoletnem oddelku kmetijske šole na Grmu je pa še dovolj mest na razpolago in se vabijo zlasti mladeniči iz vinorodnih krajev, da vlagajo prošnje za vstop v ta oddelek. Učenci se v celoletni šoli dosti več naučijo kot v zimski, ker vidijo vsa dela v gospodarstvu tudi praktično izvajati, česar v zimskem času ni. Prošnje je vlagati do 1. oktobra t. 1. pri ravnateljstvu šole. — Sestanek industrijcev in trgovcev ko-žarske stroke na Praškem velikem sejmu se bo vršil 24. t. m. Otvoril se bo ob 10. dopoldne. Pričakuje se tudi poset iz naše države. Kmetijski pouk OBIRANJE IN PRODAJANJE SADJA. Letos imajo razni kraji v Sloveniji prav blagoslovljeno letino na jabolkih. To velja posebno za Gorenjsko in za Štajersko. Po teh krajih se drevje šibi od obilega sadja. Potrebno je, da se v takih letih spravi sadje v denar. Največ nam vržejo namizna jabolka, ^e jih moremo v svežem stanju prodati. Tako sadje ima najvišjo vrednost, in čim prej ga prodamo, toliko bolje je za nas. V okolici velikih mest se sadje lahko proda. Drugače pa je zunaj na deželi. Tukaj ga je treba prevažati in na debelo oddajati. V ta namen je pa treba, da se združujemo, da sadno kupčijo organiziramo in da sadje na vagone oddajamo. Tukaj je treba skupnega deia in združenih moči. Za tako kupčijo je pa tudi treba, da sadje skrbno obiramo, da ga sortiramo in po sortah ločeno prodajamo. Namizno sadje, ki naj se pošilja po železnici naprej, mora biti obrano, to se pravi, z roko potrgano in nepoškodovano. Le tako sadje ima vrednost in le tako sadje se brez škode prevaža. Sadje, ki ga otresamo ali pa oklestimo z drevja in ki pada na tla, tako sadje se zmeraj več ali manj pobije in obtolče. Tako sadje nima kot namizno sadje nobene prave cene in se tudi ne drži. Res je obiranje sadja bolj zamudno, ali pri namiznem sadju se mu moramo privaditi, ker je ta način trganja edino pravilen in nam zagotavlja veliko boljše cene. Obiranje in sortiranje, to sta važna dva pogoja za dosego boljših cen pri sadju. Prenehati pa moramo z običajnim klatenjem in otresanjem namiznih jabolk. Klafenje ima še to slabo stran, da oklestimo tudi veliko rodnega lesa, ki nam gre v izgubo za prihodnja leta. Naša dežela bi za namizna jabolka dobila lahko veliko več, kakor dobiva sedaj. Treba pa, da se ganejo naši gospodarji in da store svojo dolžnost. Treba je, da se pobrigajo zato in da se ne izgovarjajo, da jim vzame obiranje preveč časa in dela. Če sadje drugod lahko obirajo, da ga bolje prodajno, ga moramo tudi pri nas, če ga kupec zahteva. Treba pa tudi, da se strnemo po vaseh skupaj ir. da si poiščemo dobrega kupca in ga ne čakamo za pečjo. Letos bi se za sadje lahko veliko dobilo, ker ga manjka , o drugih krajih. Na sto- in stoiisoče bi lahko spravili za jabolka. Največ vredna so zimska namizna jabolka. Kdor ima kaj ugodnega prostora za shranitev trpežnih zimskih jabolk, naj spravi del svoje letine za zimsko prodajo, ko ima sadje najugodnejšo ceno, zlasti v tem slučaju, če bi ga ne mogel sedaj jeseni dobro prodati. PROTI RJI PRI PŠENICI. Škoda, ki jo prizadeva rja na žitu, je ogromna in najhuje je to, da smo proti tej žitni kugi tako rekoč brez pomoči, ker nastopa kot posledica neugodnega vremena in napada čez noč cele pokrajine, malone brez izjeme. Edino dobro pri njej je to, da se prikazi, je le v gotovih letih po naših njivah in da nam ne dela leto za letom večje škode. Škoda po rji je velika in se pozna na zrnju in na slami. V takih letih nam ostaja zrnje medlo in prazno, tako-da ga je polovico manj kakor navadno, ali pa še manj. Slama, ki je močno od rje strta, je pa tudi tako slaba in nezdrava, da ni dobra za pokladanje in da ima tudi za nastiljanje manjšo vrednost. Rja nastopa najhuje v nizkih, vlažnih, bolj zavetnih legah. Bolj odporne so višje, zračne in odprte lege. Tudi imamo danes vrste pri pšenici, ki imajo bolj turdo slamo in ki so zaradi tega bolj odporne proti rji. Ravno tako opazujemo, da je gosta in bohotno rastoča pšenica bolj podvržena napadom po rji. V vsem tem je zazreti migljaje, kako se je varovati pred močnejšimi napadi te škodljive žitne bolezni. Je pa še ena okolnost, ki pospešuje močnejši razvoj te bolezni in na katero je treba opozoriti. Izkušnjo nas uči, da pšenica, gnojena s hlevskim gnojem, bolj podvržena rji kakor pa pšenica, ki je prišla še le drugo leto po takem gnojenju na vrsto, recimo n. pr. po gnojenem krompirju, turščici itd. Pri nas ima marsikdo navado, da pšenici gnoji. Kakor je pri sedanjem načinu njivskega kolobarjenja tu in tam tako gnojenje opravičeno, vendar kaže iz ozirov na potrebno varstvo proti rji delati na to, da pride pšerica zmeraj še le drugo leto po gnojenju, in naj se v ta namen raje prejšnjemu sadežu nekoliko močneje gnoji. Če je pa treba na vsak način pšenici pomagati, naj se ji v tem slučaju pomaga z umetnimi gnojili. Dajmo se proti rji bojevati zaradi tega v bodoče tudi na ta način, da ne gnojimo žitnim rastlinam s hlevskim gnojem, ampak da jih pridelujemo še le drugo leto po gnojenju, da jih pridelujemo raje po gnojenih okopa-vinah ali deteljah in da jim pomagamo, če treba, z umetnimi gnojili. Beležke '+ Izdajalci slovenstva v Celju. Klerikalni voditelj v Celju dr. Ogrizek se je zvezal s. celjskimi Nemci in nemškutarji ter sestavil za občinske volitve skupno listo z njimi. Delati kompromise z nemškutarji na tako vročih tleh, kakor je Celje, je neodpustljivo narodno izdajstvo. In na tej listi so nemškutarji celo v večini. Pošteni pristaši SLS se tega dejanja dr. Ogrizka sramujejo in se je že več kandidatov klerikalcev prijavilo, da se črtajo na listi, ker so bili napačno informirani. Zavedni Slovenci brez razlike strank te liste ne bodo volili, ker ne marajo, da zavladajo v Celju zopet isti ljudje, ki so za časa stare Avstrije bili naši najhujši preganjalci. Marijanski kongres ifi drugo. Napredni listi, med temi tudi -«Domovina», so o tem kongresu pisali kot o kongresu vernikov in ne strankarjev, a vendar se «Slove-nec» še vsaja nad njimi. Dasi nismo zadnjič hoteli izreči niti suma, moramo danes zaradi izzivanja klerikalnega časopisja in baš na podlagi pisanja tega časopisja pribiti resnico, ki smo jo vedeli že prej, da je ta kongres po,-menjal tudi klerikalno parado. Saj je znano,' da klerikalci nesramno zlorabljajo baš take prireditve v svoje strankarske namene. Najbolj pečejo «Slovenca» očitki, da so bile na shodu v ogromni večini ženice. «Slovenec» opravičuje to dejstvo na nastopen jezuitsko hinavski, ogabno čenčav način: «. . . Saj jih je bilo mnogo (namreč žensk), seveda se pa ženske v takih rečeh ne dado prekositi od moških. Da pa ni bilo moških več, sta temu nastopna dva vzroka: Štirinajst dni pred kongresom je bil v Mariboru mladeniški tabor, na katerem je bilo več tisoč fantov. Zadnjo nedeljo pred kongresom pa je bil velik shod bivših vojakov na Brezjah zopet z več tisoč udeleženci. Tudi vsi ti so se poklonili Mariji, če ne v Ljubljani in na Rakovniku, pa na Brezjah in pri Materi milosti v Mariboru.« — To je hinavščina. Vemo prav dobro, da ste se za temi zborovanji štulili pravi zagrizeni strankarji-klerikalci, ki že od nekdaj, kakor običajno, s pomočjo verske zlorabe ribarite v kalnem. Za to so vam najprikladnejši objekt preproste starejše ženice, ki seveda ne morejo ničesar za to, da niso baš najbistrej-šega duha. In ženstvo potem vpliva na moštvo. Metoda je ta vaša preizkušena za lovljenje kalinov in vam, žal, često tudi uspe, zato menda, ker je po vašem med ljudstvom prosveta tako silno razširjena. Mi ne bomo povzdigovali te prosvetljenosti, ki je ni, y deveta nebesa, temveč se bomo v resnici prizadevali, da ponesemo čim več luči med naš narod, da ga iztrgamo ogabnim krempljem klerikalnega farizejstva in zahrbtnega zlorabljanja vere. + Radičev tabor in zrelost njegovih pajdašev. V nedeljo je imel Radič v Zagrebu shod, na katerega so prišli radičevci iz vse Radičeve «človečanske in mirotvorne republike«. Govoril je Radič, kakor običajno; premetaval je fraze o republiki, monarhiji, selja-štvu, ruskih boljševikih ter zabelil vse skupaj s solzavostjo, da bi tem bolj učinkoval na množico preprostih hrvatskih seljakov, ki so zbog svoje gorostasne nevednosti pripravljeni požreti še takšno demagogijo. In demar goški zna biti Radič. Ko je zvonilo poldne, se je hinavsko odkril in pred vso množico molil. Hrvatsko radičevsko Časopisje je poročalo o tem shodu takšne preračunane solzavosti in budalosti, da jih res more spraviti pod streho le človek, kateremu je razum popolnoma otopel. Neki list pravi med drugim: «Včeraj (14. t. m.), ko je predsednik hrvatskega narodnega zastopstva Radič drugič govoril (drugič je namreč govoril še bolj po radičevsko ko prvič), je nad veličanstveno množico ljudstva letela bela golobica. Y<. solncu poznega poletja je bila kot simboli ljubavi in miru, ki sta vladala v srcih tiso-čev ljudstva, ki je prispelo v beli Zagreb... Ko je drugič govoril, je zvonilo poldne . . < prekinil je govor z besedami: ,Zvoni poldne, molimo Boga.' In pokrižal se je in šepetal očenaš . . . Ganljiv prizor ... A ona bela golobica, znak miru in sreče, je letela ponovno nad množico in seljaki so govorili, opazujoči jo, tako lepo in hitro: ,Delo nam je blagoslovljeno . v Neki drugi list je prinesel slike radičevskih seljakov na konjih z raznimi pompoznimi naslovi. Vsi radičevski listi so pretirano smešno hvalili in povzdigovali svojega nekronanega kralja Radiča, to je človeka, ki ga nikjer na svetu, koder je blodil, niso vzeli za resnega radi njegove čenčavosti in nestalnosti v nazorih. Uverjeni smo, da so ga tudi boljševiki sprejeli prijazno le, da se ga poslužijo kot orodja za komunistično propagando. Res samo v Jugoslaviji je mogoče, da celo mnogi inteligenti gredo s človekom, ki hoče majhno hrvatsko pleme od- ločiti od Srbov, ki pišejo in govore popolnoma enak jezik kakor Hrvati. Kaj naj bi imeli Hrvati od te ločitve, o tem si danes radičevci nedvomno niso na jasnem. Cilj Radiča je menda cepiti se ter biti majhen, in to brez povoda ter le v ogromno škodo Hrvatov kakor Srbov ter poleg tega še Slovencev. Če bi sedaj Radičeva zmešana naziranja dosegla cilj, bi se najbrže zgodilo, da bi tisto ljudstvo, ki danes v svoji nevednosti budali za največjim evropskim mojstrom v ljudskem sleparjenju, naskočilo svojega voditelja in ga obesilo na prvo drSvo. * Trboveljski lažisoprog obsojen. Kakor je čitateljem znano, je pred kratkim prispel k rodbini Krevelj v Trbovlje postopač Jožef Očko ter se je vdovi Krevelj, sedaj poročeni Zupan, izdajal za njenega prvega moža, ki je padel na italijanski fronti. Zaradi tega po-skušenega sleparstva je bil sedaj pred okrožnim sodiščem v Celju obsojen na 10 mesecev ječe. Iz ravnili krajev * V Mengšu je po dolgi bolezni umrl tamošnji posestnik in gostilničar g. Josip Kralj. N. v m. p.! * V Kamniku je umrla ga. Eliza Kette, iil-ženjerjeva vdova in mati okrajnega glavarja g. Otona Ketteja. Blag ji spomin! * V Podnartu ie neki zidarski delavec izvrševal popravila pri transformatorju. Pri tem je prišel v dotiko z žico visoke napetosti ter padel z lestve takoj mrtev na tla. * Pri Sv. Jederti nad Laškim je dne 4. t ra. uprl v cvetu mladosti g. Alojzij Hodi, pod-: uradnik Trboveljske premogokopne družbe Brezno-Huda jama. N. v m. p.! ---- Prcisveta «Griida> je mesečnik z zabavno in poučno vsebino, namenjen pred vsem kmetske-mu ljudstvu. Poleg tega prinaša tudi lepe slike. Kakor vidimo iz zadnjih številk, ki imajo jako bogato vsebino, postaja krog sotrucf-nikov .«Grude» vedno večji. «Gruda» stane letno 30 Din in izhaja v Ljubljani. Janko Kersnik, Cyklamen. Roman. Priredil dr. Ivan Prijatelj. V Ljubljani 1924. Založila Tiskovna zadruga. Cena: broširan 22 Din, vezan 27 Din, poštnina 1-50 Din. — Janko Kersnik je slikar slovenske malomestne in podeželske inteligence, ki nastopa v vseh njegovih romanih. V veliki sliki je prvič pokazal ta sloj v romanu Cyklamen, kakšen je doma, v gostilni in v čitalnici z njegovim narodnim in političnim mišljenjem v času, ko se je začel zavedati svojega slovenstva. — Na knjižnem trgu tega že več let ni in zato bo izdaja Tiskovne zadruge, ki je prav lepa in poceni, dobrodošla vsem ljubiteljem naše književnosti, zlasii pa knjižnicam dijaštva. Tekom zadnjih 14 dni so se vršila jesenska zasedanja porotnih sodišč v Ljubljani, Mariboru, Celju in Novem mestu. Zločini, ki so se obravnavali, so podali zopet žalostno sliko propalosti, ki jo v prvi vrsti pro« vzroca alkohol. Radi dolge vrste obravnavanih slučajev smo seveda omejeni le na nastopne kratke navedbe: LJUBLJANSKA POROTA. Vino in hudobija. Posestnik Franc Ježek s Slapa pri Devici Mariji v Polju ]e na duhu malo omračen, rad pije in se stepe. Dne 29. maja se je v nekem vinotoču šel za stavo metat s fantom Ivanom Porento. Ker pa ga je ta dvakrat vrgel, je Ježek pri tretjem spopadu sunil z nožem v Porento in mu prizadejal smrtne poškodbe. Iz raznih okolnosti je bila za Ježeka izrečena milostna sodba: 2 letistežke ječe. Pokvarjenost mladice se je posebno pokazala dne 10. sepkmbra, ko so ljubljanski porotniki razpravljali tajne dva klavrna slučaja. Prvi se je tikal 17Jctnega zidarskega pomočnika Viktorja Habiča iz Dobrimi. H je Tedenske novosti * «V zatišju Gorjancev.* Zaradi pomanjkanja prostora smo konec tega podlistka preložili za prihodnjič. * Kralj na lovu. Kralj Aleksander je s kra-ljivo Marijo odpotoval v ponedeljek na državno posestvo v Belje, kjer bo prirejen velik dvorni lov. Kralj ostane na lovu teden dni in se v soboto povrne v Beograd, * Svetovni potnik pri kralju Aleksandru, V soboto popoldne je kralj Aleksander v daljši avdijenci sprejel svetovnega potnika Milorada Rajčeviča, ki mu je pri tej priliki izročil kot spomin na svoje večletno potovanje po Afriki štiri slonove zobe, okrašene z risbami tamkajšnjih domačinov, ter krasno palico iz dragocenega lesa s slonokoščenim držajem, ki je vložen z zlatimi okraski. Vse te predmete je Rajčeviču poklonil sultan otoka Sansibara. * Zahvala sklicateljev sestanka bivših vojakov iz svetovne vojne ca Brezjah. Vsem, ki so pomagali prirediti krasno uspeli sestanek 31. avgusta na Brezjah, in vsem tovarišem, ki so se ga udeležili, izrekamo prisrčno zahvalo. Obenem sporočamo, da smo od prebitka darovali 1000 Din društvu invalidov, 1000 Din vojnim slepcem (od teh je bilo 544-50 Din posebej v ta namen zbranih na Brezjah); novoizvoljenemu odboru, ki naj bi dalje deloval v zmislu sestanka, pa smo izročili ostalo vsoto, v kateri je vključenih 1263 Din, nabranih za spominsko ploščo na Brezjah. Prosimo vse Slovence, da odboru pomagajo z darovi izvrševati njegove dobrodelne namene v korist tistim, ki so zaradi vojne največ trpeli. V odboru, izvoljenem na Brezjah, sc gg.: Colarič (predsednik), Bonač, Hafner, Jovan, Matičič, Mihevc, Pavlin, Šturm, Wagner, 1 invalid (ki ga določi društvo invalidov). Sklicatelji. * Novi bankovci. Narodna banka sprejme koncem meseca septembra naročene bankovce po 100 in 5 dinarjev. Novi bankovci pridejo že prihodnji mesec v promet. * Vojni invalidi, vdove in sirote iz Ljubljane in okolice. Vaša dolžnost je, da se udeležite velikega invalidskega zborovanja, ki se 'bo vršilo v nedeljo 21. t. m. ob S. uri v restavraciji «Mrak» na Rimski cesti. Ob tej priliki bomo zadnjič z odločno besedo zahtevali čimprejšnjo uzakonitev invalidskega zakona, da bo enkrat konec našega bednega življenja. Odbor. * Udruženje vojnih invalidov, podružnica v Ljubljani, javlja svojemu članstvu, da so uradne ure v ponedeljek, sredo in petek dopoldne od 9. do 12. in popoldne od 15. do tl7., v torek, četrtek in soboto pa od 9. do 114. ure. Odbor. * Olajšave za potovanje v Itaiijo. V kratkem se bodo pričela med jugoslovansko in italijansko vlado pogajanja glede opustitve potnih lisov za potovanje v Italijo, oziroma obratno. * Predsednik oblastnega odbora Orjune za ljubljansko oblast aretiran. Inž. Marko Kranjec, predsednik oblastnega odbora Orjune v Ljubljani, je bil te dni aretiran in prepeljan v zapore celjskega okrožnega sodišča. Vzrok je neznan. Domneva se, da je aretacija v zvezi s trboveljskimi dogodki. * Zmaga naprednjakov v Kozjem. Pri nedeljskih volitvah v Kozjem je dosegla Napredna gospodarska stranka 56 glasov in 5 odbornikov, SKS 32 glasov in 2 odbornika, a klerikalci so dobili samo 22 glasov in 2 odbornika. Čestitamo! * Občinske volitve v Begunjah nad Cerknico. V nedeljo 14. t. m. so bile v Begunjah nad Cerknico občinske volitve. Izmed 330 volilnih upravičencev se je udeležilo volitev 183. Dobili so klerikalci 120 glasov (11 odbornikov), gospodarska lista 22 glasov (2 odbornika), kmetsko-delavska lista 41 glasov (4 odbornike). Klerikalci so se posluževali tudi tu sleparske agitacije z avtonomijo in velesrb-skim jarmom, čeprav so sedaj tudi sami v vladi. Neuki ljudje jim še nasedejo, pa bodo morali vseeno kmalu uvideti, kakšna je avtonomija, ki jo obljubujejo klerikalci že toliko časa, pa o nji ni nobenega sledu. * «Pravica in zakonitost*. Kakor se poroča iz Beograda, so klerikalni tigri sklenili odstaviti višjega šolskega nadzornika za Slovenijo g. Engelberta Gangla. Zakonitost in pravica, prikrojena po klerikalnem kopitu, menda zahtevata preganjanje političnih nasprotnikov, čeprav so poštenjaki. * Topniško streljanje na ljubljanskem barju se bo vršilo v dneh 18., 20., 22. in 23. t. m- Prostor, ki je določen za te vojaške vaje, bo imenovane dneve zastražen z vojaškimi stražami. Postavljene bodo tudi opozorilne table, ki bodo opozarjale na streljanje iii na opasnost, dotikati se nerazstreljene artilerijske municije. * Potres v Laškem in v Rimskih Toplicah. V ponedeljek se je čutil v Laškem in v Rimskih Toplicah močan potresni sunek, ki je trajal tri do štiri sekunde ter povzročil veliko razburjenost prebivalstva, ki je ponekod zbežalo iz hiš. Z nekaterih hiš so padale opeke * Drzen roparski napad. Te dni sta se ponoči okoli 2. ure priplazila neznana roparja skozi podstrešje gostilne Marije Dolin-šek v Sodincih pri Veliki Nedelji v gostilniške prostore. Zvezala sta gostilničarko in služkinjo Angelo Lah ter nato pobrala, kar sta dobila. Aled drugim sta odnesla nekaj zlatnine, več obleke in nekaj gotovine, nakar sta izginila brez sledu. Orožniki so storilcem za četami. na neki njiv! posilil mlado 'deklico. Izprijeni Habič, ki je bil iudi član Orla, je prejel tri mesce strogega zapora. — Drugi slučaj je obdeloval tri mladoletne izprijence, ki so spolno zlorabili umobolno 141etno Marijo ! Dorčič. Ti junaki so: njen lSletni brat Anton Dorčič, lSletni Josip Novak in lčletni Ivan Črnjak. Prvi je dobil 14 mesecev, drugi 12, tretji pa je bil oproščen. Fantovski uboj se je na binkoštni ponedeljek zgodil v Cerkljah, kjer je 251etni mlinar Peter Pire ponoči po odhodu iz krčme z nožem zadel fanta Kovača v trebuh. Kovač je rani podlegel v bolnici. Peter Pire pa je bil obsojen na 2 leti težke ječe. Smrtna obsodba. Helena Štefančič, 321et-na služkinja s Kresniških Poljan, je navzlic dobri vzgoji zašla v pohajkovanje in se začela pečati z moškimi. Trikrat je rodila nezakonskega otroka. Dva še živita, tretjega pa je na velikonočni ponedeljek kar vrgla z Rov-škega broda v Savo in po zločinu izjavljala: «Hudič ga je vzel!» ... Za tako brezsrč-nost so porotniki soglasno potrdili vprašanje o krivdi umora in Helena Štefančič je bila ohsojena v smrt na vešalih. Nadebuden mladenič je 201etni Alojzij Heuffel, doma z Viča pri Ljubljani. Komaj je odrastel šolskim klopem, je že začel zmikati in goljufati. — Zadnje čase je izvršil kar pet večjih goljufij na znatne vsote in je zato pred poroto prejel 18 mesecev težke ječe. Blagoslovljenjc novih zvonov se je na Belo nedeljo vršilo pri Sv. Trojici v Slovenskih goricah. Ob tej priliki se je seveda tudi popivalo in pretepalo. 251etni Josip Kukovec je z nožem napadel sredi trga fanta Janeza Nekrepa in mu zasadil rezilo v desno stran vratu. Ranil ga pa je tudi po glavi in desni roki. Radi tega brezvestnega uboja je bila Kukovcu odmerjena le nizka kazen: 2 leti težke ječe. Svojega starega tasta je v nagli jezi pre-mikastil zidar Mihael Rašel v Žabjeku. Sunil je SOletnega starčka preko stopnic, da je obležal nezavesten in mu nato še s kolom polomil šest reber. Hudi zet Rašel je zato dobil b mesecev strogega zapora. Za železniškega dihurja se je izkazal Ot-mar Lorger, sin premožnih staršev iz Ptuja, toda pokvarjen fant. Vdiral je v vagone in kradel, kar je dobil: blago, tkanine, goveja stegna, svinje itd. Za vso to vagonsko podjetnost so mu prisodili 3 leta težke ječe. Starčka je oropal 151etni izprijeni falot Doneš Balek iz Peskovcev v Prekmurju. Napadel je namreč 751etnega Štefana Kardoša na cesti ter mu odvzel knjigo s 7900 dinarji. Dobil je tri leta težke ječe. Iz nedolžne šale je v Melincih v Prekmurju dne 18. junija nastal uboj. Ker je posestnik Štefan Gabo za šalo z bičem udaril fanta Franceta Kiizmo, sta se sprla sogledalca Huzjan in Picabo. V prepiru je Kiizma zasadil Huzjanu nož v hrbet in ga smrtno ranil. Kiizma je bil obsojen na 4 leta težke ječe. Razprava proti Alojziju Jerančiču, ki je v noči 31. marca t. 1. na Vodovodni cesti v Ljubljani ustrelil svoje dekle Faniko Pet-kovškovo, je vzbudila splošno zanimanje radi celotne zagonetnosti storjenega čina. Naval ljudstva je bil velikanski. Obtoženec je zanikal vse okoliščine, ki pa odločno pričajo proti njemu. Zato je bil v splošno zadoščenje obsojen na 4 leta težke ječe. Razprava o umoru pod Šmarno goro, kjer je strahotni zločinec Janez Kristan ustrelil in oropal mlado posestnico Marijo Zev- nikovo, je istotako vzbujala veliko senzacijo in je trajala dva dni. Zakrknjeni obtoženec je vse tajil. Toda po vseh okolnostih in izpovedih prič je bil tako obremenjen, da so ga porotniki spoznali krivega, nakar je bil obsojen v smrt na vešalih. MARIBORSKA POROTA. Tretjič je prišla pred poroto Roza Trop, 451etna služkinja, ki je dne 16. avgusta 1911. podžgala gospodarsko poslopje veleposestnika Ivana ttavšla v Obrežju pri Središču. Njeno krivdo so fazkrili šele lani. Dvakrat je porotno obravnavanje o njenem činu že bilo preloženo. Tokrat pa se je krivda ugotovila in Roza Trop je za svoj stari greh prejela tri leta težke ječe. Aui biks! je 14. oktobra 1923. ponoči klical fant Ambrož Brumen pri Sv. Martinu na Dravskem polju. Zato ga je za nekim drevesom pričakal Ivan Brumec iz Šentjanža. Ko je Ambrož prišel mimo, ga je Ivan Brumec napadel z ročico, mu prebil lobanjsko kost in pretresel možgane. Napadalec Ivan Brumec je za to junaštvo dobil 2 leti težke ječe. Uboj zaradi ljubosumnosti je zagrešil Martin Turk, lovec na Recenjaku, ki je zameril Alojziju Počniku, da ga ima Veronika Fi-javševa iz Št. Lovrenca na Pohorju rajši kakor njega. Ko je nekoč pri Fijavševih našel Pačnika, je s puško pomeril vanj in ga smrtno zadel v trebuh. Za ta čin ljubosumnosti je bil obsojen le na 6 mesecev strogega zapora. Detomor je zagrešila dekla Lina Krčmar-jeva, ki je služila pri posestniku Josipu Titanu v Črnelavcih v Prekmurju. Novorojenčka so našli v hlevu v nekem zaboju in zavitega v cunje. Dete je bilo zadavljeno ali zadušeno. Detomorilka je bila obsojena na tri leta težke ječe. . Cerkveno slavnost so imeli dne 27. julija v Framu, pa se je žalostno končala. V Turner-jevi gostilni sta se namreč sprla delavec Franc Kobale in posestnikov sin Franc Plečko iz Račjega. Kobaletu je pomagal brat Janez, ki je zasadil Plečku nož v hrbet ter mu prerezal žilo. Čez tri dni je Plečko izdihnil. Zaradi tega hudodelstva je bil Janez Kobale obsojen na 18 mesecev težke ječe. Tatinsko družbo so tvorili v Ljutomeru: Kikečev hlapec Štefan Košak, Ignacij Znider-šič in Mihael Hladen. Dne 4. avgusta 1924. so vlomili v Kikečevo mlekarno in prišli do blagajne, v kateri je bilo 26.000 Din. Toda niso je mogli odpreti niti odnesti. Provzro-čili pa so nekaj druge škode, zaradi česar so jim že naslednje jutro prišli na sled. Obsojeni so bili: Ignacij Žnideršič na 2 leti, Štefan Košak na 18 in Mihael Hladen na 20 mesecev težke ječe. Tajne razprave v Mariboru so bile tri: Prva zaradi 511etnega delavca Alojzija Keuca iz Mote pri Ljutomeru, ker je posilil 171etno slaboumno Marijo Ž. v Žerovincih. Dobil je dve leti težke ječe. Drugi se je zaradi enakega zločina zagovarjal Jernej Falež, ki je že 1 Škrat predkaznovan. Zaradi prestopka zoper javno nravnost je dobil le 1 mesec strogega zapora. Tretji, Peter Merčnik, posestnik v Štajngovi in že 19krat predkaznovan, se je zagovarjal zaradi posilstva, krvoskrunstva, javnega nasilja in še tatvine po vrhu. Razprava pa je bila preložena. CELJSKA POROTA. Ubijalec. Franc Drofenik, 241etni oženjeni posestnik s Stoinega sela, je letos 4. junija v pijanosti napadel svojega svaka Lončariča in ga tako obklal, da je Lončarič naslednje; jutro izdihnil. Ker je Drofenik vse skesano priznal, so mu porotniki zločin, storjen v;. duševni zmedenosti — oprostili. Krvav likof. Dne 16. maja po končanem likofu pri posestniku Koletiju v Orehovem je zidar Jože Seničar zvečer na dvorišču uda-' ril z nekim predmetom zidarja Ivana Perca,' da mu je presekal desno ključnico odvod-^ nico. Poškodba je bila smrtna. Vendar je* krivdo za ubijalca Seničarja hotel prevzeti njegov sin Ivan, ki je tudi bil zraven. Ampak na podlagi vseh okolnosti so porotniki do-_ gnali krivdo očetovo, nakar je ubijalcu Seni-, carju bilo prisojenih 5 let težke ječe. Zakrknjena detomorilka. Marija Razbor-šek, 251etna kmečka hči iz Grahovš nad Laškim, je že dvakrat zadavila sad greha, v čemer so ji končno* le prišli na sled. Prisojeni sta ji bili 2 leti težke ječe. Farovže je rad obiskaval nestalni krojač Anton Kac. Je kot premeten tat že star znanec sodišča. Tokrat pa se je zagovarjal, ker je štirikrat vlomil v župnišče v Podgorju/ enkrat v Šoštanju, v ostalem pa sploh pobi-; ral, kjer je iztaknil kaj primernega. Ker si menda želi stalne strehe, mu je bilo prisoje-j nih kar 6 let težke ječe, da bo mir pred njim.; Drzen rop je izvršil čevljarski pomočnik Ivan Zagradišnik s tem^ da je dne 4. junija t. 1. v zdraviliškem parku v Rimskih Toplicah iztrgal letovičarki Beti Gelb usnjato torbico, kjer se je nahajalo 17.000 kron, srebrna urica in naočniki. Tajil je trdovratno, toda vseeno «fasal» 10 let težke ječe. NOVOMEŠKA POROTA. Cerkven tat. Anton Stoje, 261etni delavec iz Rajca, je 18. decembra 1919. ponoči iz župne cerkve v Veliki dolini ukradel mon-štranco, obhajilni kelih in mali kelih, hostije pa raztresel po oltarju. Stvari so šele letos našli v Štojsovem gozdu. Tudi je ta potepin bil obtožen, da je v Rigoncih pri Brežicrh ukradel posestnici Mariji Cvetkovičevi brejo kravo, vredno 10.000 Din. Razprava je preložena. Roparski umor. Brezposelni delavec France Zinger iz Dolenje vasi je dne 16. junija 1923. zavratno umoril v Smoletovem gozdu pri Žabji vasi posestnika Janeza Ra-jerja, ga oropal in nato zavlekel v obcestni jarek. Ker so porotniki pri glasovanju storili zmoto s tem, da so glasovali nedosledno, pride ta težki zločin še enkrat na dnevni red. Rop na Temenici. Delavec Ivan Kralj iz Tance Gore se je dne 6. julija 1922. peljal s posestnikovim sinom Vinkom Strmljanom iz Litije proti Temenici. V bližini Wagenšper-škega gradu pa je z ušesom sekire udaril voznika Vinka dvakrat po glavi, da ga je onesvestil, nato pa z vozom in konjem oddirjal po cesti. Ker mu je bilo orožništvo za petami, je pobegnil v Avstrijo. Vendar se je novembra 1923. zopet vrnil in bil takoj aretiran. Ker pa je glavna priča izostala, je bila obravnava preložena. Brata je ustrelil Jože Flis v Rajhenburgu. Živel je v večnem prepiru z bratom Antonom, ki je prevažal brod preko Save. Usodnega večera je Jože v vinjenosti pomeril s puško v utico na brodu in oddal dva strela ter s tem usmrtil Antona, ki se je nahajal na brodu. Jože Flis je bil obsojen le na 5 mesecev strogega zapora in na plačilo odškodnine pokojnikovi ženi. Zanimivosti „Brezžično brzojavljanje" jetnikov Marsikateri zločin se izvrši po tako dobro premišljenem načrtu, da mora marsikdo vzklikniti: Ako bi ti ljudje, ki kažejo toliko nadarjenost, svoje zmožnosti obrnili v drugo smer, bi dosegli zelo mnogo v življenju. Ko je enkrat zločinec za zidoviem, se splošno domneva, da policija lahko mirno spi, ker je odrezan od ostalega sveta in ravno tako od svojih zločinskih tovarišev. — Pa ni tako, kajti tudi v jetnišnici je «brezžično brzo-javljanje» tako razvito kakor v trgovinskem življenju. Toda tega niso uvedle oblasti, temveč kaznjenci, deloma da se kra'kočasijo, deloma da napravijo poslednji poizkus, odtegniti se pravici. V neki kaznilnici so dognali, da sta se dva kaznjenca pogovarjala skozi cevi v stranišču. Ko se jima je preprečilo to občevanje, sta si izmislila drugačen način. Nastanjena sta bila vsak na enem koncu poslopja. Nekega dne je eden zblaznel in je začei govoriti v samih številkah. Ko je prišel paznik, ga je jetnik obsul s celo ploho številk. Delal se je, kakor bi sešteval: ena, šest. pet, dvanajst, petnajst, štiriindvajset ... Ta čudovita blaznost je zanimala paznika, ki je mislil, da se jetnik s tem samo dela blaznega. Zato ga je pustil pri miru. — jetnik je sem in tja stopil tudi k' oknu in klical številke na dvorišče. Drugi kaznjenci so sicer to čuli, pa niso pri tem mislili ničesar posebnega. Na drugem koncu kaznilnice pa je neki kaznjenec pazno poslušal številke in ga tudi sam oponaša! (er zaklical skozi okno celo vrsto številk. Blaz-nik se je kazal zaradi oponašanja zelo razburjenega, pričel je besneti in še glasneje klical številke skozi okno. To se je ponavljalo vsak dan po dvakrat in drugi kaznjenci so vedno poslušali pri oknu in se veselili male izpremembe. Tudi pazniki so se zabavali nad tem. Neki uradnik pa je nekega dne opazil, da blaznik šteje vedno samo do 24. ICo so slednjič dognali, da je vsaka številka pomenila črko, je bilo že prepozno. Oba kaznjenca sta se že dogovorila o vsem, kar je bilo potieb-no, da zapeljeta na napačno pot preiskovalnega sodnika. V mnogih primerih se pogovarjajo tudi potom tal. Eden jasno in počasi govori v tla, drugi v oddaljeni celici posluša in razume vsako besedo. Najobičajnejši način, proti kateremu so pazniki brez vsake moči, pa je trkanje na s.eno. Vsaka črka je izražena z gotovim številom udarcev. Za nekatero besedo je treba nešteto udarcev, toda kaznjenci imajo dovolj časa in v dolgih letih zapora bi se ne imeli že prav ničess povedati, ako bi to občevanja ž'.o tako naglo od rok kot navadno govorjenje. Pri že obsojenih kaznjencih sc pazniki ne brigajo toliko za ta «brezžični bržojav», a nevarnejši je pri kaznjencih v preiskovalnem zaporu, kajti dogovoriti se morejo glede zagovora tako natančno, da jim preiskovalni sodnik ne more do živega. Kadar tedaj pazniki opazijo trkanje, prično sami trkati na steno. Oponašati hočejo «brezžični brzojav», ki se jim pa redkokdaj posreči. Ženski kotiček Lep za porcelan. Narediš ga, če primešaš raztopljenemu arabskemu gumiju toliko žganega gipsa, da se naredi precej gosta kaša. Prelomljene porcelanaste dele nato na-maži, ne predebelo, s to kašo, iih dobro skupaj stisni ter pusti, da se tri dni suže. ■ Lep za usnje. Zmes, s katero usnje na usnje prilepiš, narediš, ako raztopiš v železni posodi na žerjavici enake dele smole in guta-perče; premešaj in rabi gorko zmes. Kako zakrpaš les. Vzemi čistega žaganja, če mogoče iz bukovega lesa, ter ga pomešaj z vodo, v kateri si raztopil klej(lim). S totva-rino dobro zamaži luknjo ali razpoko, ki jo hočeš zamašiti. Potem potrosi po vrhu še drobnega žaganja ter dobro potolči. Ko se zamazilo posuši, odrgni in pogladi s steklenim papirjem in šmirgljem. Ta krpa iz žaganja je kot najtrši les ter drži tudi vsak že-belj. Za smeta m kratek čas V temi vidi. Jožek: v.Mama, naša služkitija pa tudi v temi vidi.» Mama: «Kako to?» Jožek: «Včeraj, ko smo v popolni temi šli po stopnicah, je zašepelala proti stricu, da se ni še nič obril.» Ni baš rahločuten. «Dragi Abraham, kako si mogel dati hčer človeku, ki je odsedel pet let v ječi?» se je jezil neki modernejši žid napram svojemu rojaku. «Kaj, pet let? O ti nesramni lažnivec, meni pa je rekel, da je sedel samo dve leti.» Kotiček m isgaiskarje REŠITEV UGANK V ŠT. 36. Zemljepisni diamant. 1.) P. 2.) Ren. 3.) Litva. 4.) Šmattno. 5.) Petrograd. 6.) Beograd. 7.) Pariz. 8.) Rab. 9.) D. Izpreminjatije. Kos. kosa, koza. Razlika. Kositi, kos/ti. LISTNICA UREDNIŠTVA. Šmihel-Stopiče pri Kandiji. Iz vašega dopisa ne moremo razbrali, kaj želite. Sploh opozarjamo dopisnike, da se izražajo jasno, ker nerazumljivih dopisov ne moremo priob-čevati. Mirna (Dolenjsko). Vaša pesem je malo preveč žaljiva. Pošljite nam mogoče novo in z opisom cele zadeve, da bomo vedeli, za kaj gre. POSLANO. Podpisani Franc Oros iz Tacna št. 50 preklicujem in obžalujem vse, kar sem dne 30. avgusta 1924. govori! v gostilni pri Travnu v Tacnu proti gg. Pavlu Koviču, Josipu Macarolu in Jožefu Slavcu. Ljubljana, dne 13. septembra 1924. Franc Gros. Edino PIT* nadomesti in prekosi okus in redihiost mesa v hrani, .'9 kupuje 63 .Geršak & Komp. Ljubljana, Kongresni trg iO. f Poceni češko perje! Kilogram sivega opuljenega perja Din. napol belega 90 Din, belega esata*« 100 Din, boljšega 120 in 150 Din, mehkega, jakega, pulia 200 in 225 Din, boljše vrste 275 Din. Pošiljatve carino proito, proti povzetja, od 300 Din naprej po-tnino prosto. Vzorec zastonj. Blago so tudi zamen a in neugajaloče viame nazaj. Naročila samo na tvrdko DERE'!IKT S A OH SEL, L03EZ St. 45 pri 1'lznu (Češkoslovaška). 1'oštne pošiljke trajajo iz češkoslovaške v Jugoslavijo okrog 14 dni. 60 Lovci, gozdarji, delavci, priporočamo Vam, da si knptte pelerino, suknje, hlače, dežne plašče iz gume, vsakovrstno perilo po najnižji ceni le pri konfekcijski industriji Brago Schwab, Ljubljana B vorai trg; št. 3 (pod Narodno kavarno). Največja zaloga vsakovrstnega blaga za moške in dečko. Zahtevajte vzorce! s Naročeno blago sc razpošilja po poštnem povzetju. V lastni režiji so izdelujejo usnjeni (kožni) rekolci, hlače in čepice v črni, rjavi in sivi barvi. -- Oblaka po meri.-- Združene opekarne, d. d. v Ljubljani prej VIDJC-KNEZ, tovarne na Viču in Brdu n 'dijo v poljubni množini, takoj dobavno, najboljšo preiz-t v šene modele strešnikov, z eno ali dvema zarezama, kakor tudi bobrovcev (biber) iu 253.m.o opel^©.' Miklošičeva c. 13 Na željo se pošljeta takoj popis in ponudba!