Poštnina plačana v gotovini.
Ljubljana, dne 1. marca 1938
Posamezna številka din l.-
Da naša vas in naša mesta bila bi vseh krivic oteta, naj sloga trdna, sloga zvesta poveže delavca in kmeta 1
Slovenska vas
Kmet bodi svoj! Na svoji zemlji, v svojem domu, v svoji vasi, koderkoli slišijo se tvoji glasi, odločaj sam: takrat nastanejo ti boljši časi!
Gl a s i I o slovenske kmečke in delavske politike
Letnik II.
Izhaja dvakrat na mesec — Uredništvo in uprava v Ljubljani, Trnovski pristan 14/1. — Rokopisov ne vračamo — Naročnina za en mesec din 2'—, za četrt leta din 5-—, za po' leta din 10'—, za vse leto din 20—, za zamejstvo letno V— dolar
Oglasi se sprejemajo — Čekovni račun štev. 17.493
V.
O
<0
<9
N
O
V)
<Df
O
*
O •O *
<D
<D
>o
O
i
o
■X
<0
c
a>
->
o
c
<tr
4.
O.
<Df
£
£
Iz domače politike
Doboviškov odhod v narodno skupščino.
V zadnji številki smo povedali, da je poslanec dr. Dobo višek odložil posle v našem gibanju, ker odide v narodno skupščino. S tem bi se bili v javnosti mi zadovoljili, ako bi ne bil g. poslanec belgraj-skim, časnikarjem navedel nekih političnih vzrokov, ki so tičejo razmerja Hrvatov do nas, zaradi katerih naj bi nas bil zapustil, ki pa niso nikdar obstajali. Na ta izgovor je objavil «Hrvatski dnevnik* dne 20. t. m. v celoti njegovo pismo, ki ga je pisal g. dr. Mačku, kjer
j (-podrobno razložil svoj gospodarski položaj, ki ga je edini prisilil do tega koraka.
Tudi na seji delovnega odbora Dne 6. p. m. je dr. Dobovišek podpisal izjavo, da je primoran oditi v narodno skupščino «iz osebnih razlogov, ki nimajo z razmerami v gibanju nobene vzročne zveze». Delovni odbor je vzel to izjavo na znanje ter jo hotel objaviti v listu, ne da bi se bil dalje javno brigal za to. Že naslednjega dne pa je poslal dr. Dobovišek pismo, v katerem je dejal, da bi ga taka izjava cpreveč kompromitirala ...» Zato je prvo izjavo preklical in poslal
drugo, kjer je zapisal, da se je odločil iti v narodno skupščino «iz posebnih razlogov, ki nimajo z razmerami in s politiko v gibanj« nobene zveze». Uredništvu «Slo-venske vasi» je bilo odveč, da bi se bilo bavilo s takšnim besedovanjem, zato je objavilo samo dejstvo z ugotovilom, da so prenehale vse naše zveze z njim.
Dr. Dobovišek je nato začutil potrebo, da poišče na vsak način politično opravičilo za svoj korak. Na sestanku v Mestinju je dobil odobritev od svojih osebnih prijateljev iz šmarskega okraja. Celjska «Nova doba» pa je značilno že dne 11. t. m., torej pred tem sestankom, prinesla vest, da je bilo za njegov odhod «poleg drugega odločilno stališče njegovih volilcev v šmarskem okraju ter menda tudi neka večja nesoglasja v vodstvu kmečko-delavskega gibanja v Sloveniji*. Temu je sledila omenjena izjava belgrajskim časnikarjem.
Taka so nekatera, ne še vsa dejstva, okrog tega dogodka. Že iz njih se razvidi, da smo hoteli iz čisto človeških razlogov opustiti poudarek pravega značaja dogodka, ki je edini ta1, da je dr. Dobovišek uporabil mandat za popravo svojih osebnih gospodarskih razmer. Vsakdo dobro ve, kaj je dolžnost tistega, ki zaupanega dela ne more več prav opravljati: da se za izkazano zaupanje zahvali; tembolj je to dolžan storiti tako odgovoren javni delavec kot je narodni poslanec.
Dr. Dobovišek nam je trdil, zavedajoč se nepravilnosti svojega ravnanja, «da so ga strle nepremagljive težkočes, zato ga javno nismo napadali, temveč smo samo pretrgali zvezo z njim. Ravnali smo z njim tako, dokler ni osebnih vzrokov svojega odhoda skušal kriti s političnimi. Glede na njegovo izjavo belgrajskim časnikarjem, ki ni ničesar drugega, kakor samo poizkus z neresničnimi trditvami dati nepravilnemu dejanju še lepo lice, pa smo imeli za svojo dolžnost, da označimo vso nedopustnost takega ravnanja.
Srbska pravoslavna cerkev je dobila novega poglavarja. Dne 21. t. m. je bila volitev novega srbskega patriarha. Izvoljen je bil in od kraljevih namestnikov potrjen črnogorski metropolit dr. Gavrilo Dožič. Zanimivo je, da je sodelovali pri volitvi v predsedstvu tudi Slovenec dr. Štefan Sagadin kot predsednik državnega sveta, ki ima po zakonu pravico do udeležbe. Ker je bil dosežen sporazum med srbsko pravoslavno cerkvijo in vlado in je bilo preklicano izobčenje pravoslavnih ministrov, so tudi ti glasovali z ministrskim predsednikom na čelu.
Stran 2.
«SLGVENSKA VAS:
Štev. 4.
Zunanjepolitični pregled
‘‘'T'	'' * i':>C ■	)
.. / ; .1 s’.
Pridobivajte nove naročnike!
1 *«&
c ■ ■7>’ ■'*** vfr&Si -f«i'	W&~
•. '* v .. itZf ' * ’ / *>".	4
4.' . '-Mii	►	• V
Skrbite, da pride „Slovenska vas“ v vsako slovensko vasico!
* takkwr vteife \ 4sk?ar ra r»s	v	'«•»«>
npr.-^ ’ -	"»"nk
Centralizem se dosledno utrjuje.
V letošnji drugi številki piše «Ljudski glas*, da smo od 1935. leta dalje dobili mnogo uredb, ki imajo vse ta namen, da se centralizira vse denarništvo in tudi druge gospodarske panoge. Najprej so centralizirali banovinski davek na poslovni promet, potem so centralizirali banovinske davščine se na mnoge druge predmete; centralizirali so kmečke dolgove v Privilegirano agrarno banko, denar bratovskih skladnic, denar naših zadrug. Centralizirati nameravajo ves cestni davek in dohodek iz tujskega prometa, ustanovljen lx> centralni fond za elektrifikacijo. Za centralizacijo šolskih knjig, zvezkov in uradnih tiskovin dobimo sedaj v Belgradu novo državno tiskarno, ki bo veljala po naj novejših poročilih več kot sto milijonov dinarjev. V njej se bodo tiskale vse knjige in tiskovine, ki imajo uradni značaj. Prav radi bi vedeli, kaj so napravili proti vsemu temu početju slovenski poslanci v Belgradu P
'• -* SsIsSpA.
****** * ■**•-
Podprite svoj tisk
Sliv MSŽrU ■*«*&;>	■	*•	V*-
in zbirajte
za tiskovni sklad!
Dopisujte v list o političnih, gospodarskih in kulturnih razmerah
svojega kraja!
«Slnžbeni list» dravske banovine z dne 16. februarja objavlja razpis občine Dobove pri Brežicah, ki išče občinskega tajnika. Med ostalimi pogoji omenja tudi, da mora biti prosilec ciskren pristaš JRZ».
Ljubljana, 24. februarja.
Nemčija
V zadnjem času ima zopet najvažnejšo vlogo v Evropi Hitler. Dne 4. februarja je iz nemške vojske odstranil vse, kar ni imelo v vseh smereh nemške politike istih pogledov kot sam. Tako so morali oditi najbolj odgovorni generali, odstopil je vojni minister, neposredno najvišje poveljstvo nad vojsko je prevzel Hitler sam. V zvezi s tem pa je bil imenovan tudi nov zunanji minister Ribbentropp, izmenjanih je bilo tudi več poslanikov. Tisti ljudje, ki so zahtevali tako nemško zunanjo politiko, ki bi ustrezala dejanskemu razvojnemu stanju nemške vojske, so morali iti. Neimška zunanja politika je zopet pripravljena za • ekspanzijo (razširjevalne namene), novi zunanji minister je za nove odločne uk repe kar najbolj pripraven človek. f- .jjad .taa»*si»liae*s •pV.
Avstrija
Prvi poizkus nemške ekspanzije pod novim zunanjim ministrom se je zgodil pravkar v sosednji Avstriji. Popolnoma nepričakovano je Hitler povabil k sebi avstrijskega kanclerja dr. Sušnika. Po njegovem povratku domov so se v Avstriji izvršili daljnosežni dogodki, ki kažejo, da se je Hitlerju posrečilo doseči prvi korak v smislu znanega načela priključitve Avstrije k Nemčiji. S tem pa obenem tudi prvi dejanski napad na avstrijsko državno samostojnost, za katero se ves čas po svetovni vojni zlasti potegujejo Francija, Anglija in Italija in ki je bila osnovna črta skupne politike držav Male entante. \ vlado sta bila pritegnjena Seyss-Inquart kot notranji minister in Guido Schmitt, oba zaupnika nemškega fašizma. Značilno je, da je Seyss-Incpiart, preden je prevzel svoj po- j sel — imel za potrebno, da se je peljal k Hitlerju po navodila ter se je iz Berlina vrnil še ravno toliko pravočasno, da je lahko prevzel posle. Dr. Sušnik je moral odpreti vrata nacionalnim socialistom v znano domovinsko fronto, ki je organizacija vladajočih krščanskih socialcev. Poudarja se sicer, da se bodo smeli narodni socialisti uveljavljati v tej organizaciji le v okviru ustave, po kateri je nacionalni fašizem prepovedan. Mi vsi pa vemo, kako je mogoče v organizacijah dobiti vpliv in premoč tudi v okviru zakona in pravil za povsem druge smeri. Ravno ta privolitev dr. Sušnika je najbolj nevarna, če bo hotel še nadulje voditi dosedanjo politiko. Sledila je velika politična amnestija (pomilostitev), po kateri so bili izpuščeni na svobodo tudi najtežje obsojeni ter zlasti tudi sokrivci dr. Dolfusove smrti.
Ta dogodek je povsod povzročil največjo pozornost. Vsi poudarjajo, da se je s tem nevarnost nemškega razširjevanja močno povečala in opozarjajo na to, da pomeni padec Avstrije samo korak na nemški poti proti Vzhodu. Vsakdo opaža, da je nevarnost za samostojnost Češko-Slovaške s tem postala mogo večja in zlasti v Franciji, pa tudi v Angliji iščejo že poti, po ka-
terih bi se te Hitlerjeve namere onemogočile.
Angleški tisk ugiba, kakšne praktične koristi zasleduje pri tej politiki Hitler. V tem pogledu se največ govori o odpravi carin med obema državama. Na ta način naj bi se ustvarilo enotno nemško-av-stiijsko carinsko ozemlje. Ta misel ni nova. Že v letu 1931. je bil to Schober-Curtiusov načrt, ki pa ga je takrat preprečila Anglija s tem, da je izzvala mednaroden nastop proti tej nameri. Govori se, da bi se naj za tem uvedla v obeh državah enotna denarna veljava. Velika javna dela, zlasti glede avtomobilskih cest, naj bi se razširila tudi na Avstrijo in s tem naj bi dobili delo tudi avstrijski brezposelni. Avstrija pa naj bi služila Nemčiji zlasti kot zakladnica surovin, ki jih Nemčija predvsem potrebuje za svojo vojno industrijo. Znana je Štajerska po bogastvu železne rude.
Avstrija in ostala Evropa
Niso pa1 tudi izostali opomini, ki jih dr. Sušnik dobiva, naj Avstrija ne gre v svojem popuščanju nasproti Hitlerju predaleč. Avstrija ne sme pozabiti na veliko posojilo, ki ga je pod zaščito Društ. narodov prejela v letu 1933., in sicer pod pogojem, da ohrani svojo neodvisnost in se odpove za določeno dobo carinski zvezi z Nemčijo. Anglija in Francija sta glavni porokinji za to posojilo in bosta brez dvoma v tem oziru izrabili svoj vpliv.
Značilno je, da v Angliji zamer-jajo dr. Sušniku, ker o nameravanem sestanku in nemški nevarnosti ni obvestil njihove vlade. Nedvomno je tudi eden najvažnejših vzrokov za odstop zunanjega ministra in za spremembo angleške zunanje politike ter približanje Anglije Italiji bilo ravno spremenjeno stanje v Avstriji.
Nerazumljiva je vloga, ki jo je ob tej priliki imel Mussolini. Na eni strani je znano, da se je zatajil pred avstrijskim kanclerjem, ko ga je ta v zvezi s temi dogodki telefonično klical. Na drugi strani je znano, da se. je Mussolini doslej vedno kar najbolj odločno upiral Hitlerjevemu poskusu, da bi dosegel priključitev Avstrije k Nemčiji, ker se je bal, da bi imel za sosedo strnjeno vse nemštvo v eni državi. S tem v zvezi se tolmači tudi Mussolinijevo popuščanje nasproti Angliji.
Naša država se glede tega koraka uradno seveda ni izjavila. \ svetu pa se je mnogo opazilo, da je vladni list «Samouprava» v Belgradu ta korak pozdravila, na drugi strani pa je ljubljanski «Slovenec», ki je tudi vladin list napisal članke, v katerih je izrazil svoje nezadovoljstvo. Za nas Slovence je ta dogodek kar najbolj važen. Živimo na ozemlju, ki bi na ta način lahko postalo vroča tla. Strnjeno nemštvo že od nekdaj sili na Jadransko morje. Ni nam treba posebej poudarjati nevarnosti nasilnega hitlerjevskega imperializma, ki bi ga takoj imeli na meji. Na dragi strani jv* W .?> rt* našem ozemlju ti interoa*	ix iste resi
italijanskega foSuraMr, ki	ir
-c sem v	Zora*
' '-c-,V
Edino dobro stran, ki jo je imel ta dogodek v Avstriji, vidimo v tem. da so tam sedaj mogoče le uvideli, kako težka napaka je bila napravljena, ko so na krvav način uničili delavce (marksiste), ki so bili organizirani v socialnodemokratski stranki. Važno je, da je pomilošče-nje koristilo ne samo desničarjem, temveč zlasti tudi levičarjem. Doslej bivši pripadnik socialnih demokratov ni mogel voditi državnih poslov. Danes je državni tajnik Watzek, ki je svoje dni pripadal socialnim demokratom. Delavstvo se je danes izjavilo za dr. Sušnika, ki zna sedaj to ceniti.
Hitlerjev govor
V to dobo je prišel že prej napovedani Hitlerjev govor. Iz njega posnemamo predvsem to, tla je Hitler pripovedoval vse drugo, kakor je pa svet pričakoval. Zadnje spremembe v vodstvu državnih poslov so bile za Nemčijo odločilne važnosti. Hitler se z njimi ni bavil. Nasprotno, z vsemi mogočimi statistikami je dokazoval, kako je fašistična Nemčija silna, enotna in pripravljena za vojno, kakor da bi ves svet daaies ne mislil na ničesar drugega, kot da jo čimprej zdrobi. In vendar nikomur ne pride na misel, da bi danes Nemčiji hotel kaj zlega. Ves svet hoče samo mir pred fašizmom. , -	.	.	.--'vSSsrisuv-a
icftr .*•••>*. >*-?■:.***••	** *"
Ni prave svobode brez
V .	•	>	•	.
.-ra -e	»..'v	''
resnične demokracije.
* *' ■''V*L »v—» . '■>, '.fr	>	*•	'
ta*«	*
Zato v boj za dosego
državljanskih svoboščin!
Kdor je kdajkoli
vvm* eg*	v*
zatajil demokracijo,
. ^ -ru
ne spada v nase vrste!
_ .•	‘v..,,	'N&V.. ...
■,-rr-A&j&S fo ti dhS6& <$»• r	>*<•’	i. tsa$
Prečitanih številk
o.'««.,, s,«	SŠMfcfl*0
„ SLOVENSKE VASI“
ne zavrzite,
fjjSS	t	-
ampak jih dajajte
,  ______________ ►»k	-v	sn	—» •
sosedom in prijateljem!
varu v spodnji zbornici je Eden opravičeval svoj korak ter je navedel značilno podi'obnost, da je Mussolini zahteval začetek razgovorov z grožnjo, češ, ker se kasneje za zbližanje z Anglijo ne bo brigal in se bo vezal drugod (Rim-— Berlin—Tokio).
Listi domnevajo različne vzroke, zakaj se je Chamberlain vdal. Poleg nevarnosti v srednji Evropi je bilo gotovo odločilno dejstvo, da je Italija zbirala v Severni Afriki svoje čete ter je z vsemi mogočimi sredstvi, zlasti po radiu, hujskala proti Angliji. Govori se tudi, da bi se našel sporazum glede Abesinije, l)o katerem naj bi Anglija dobila nekaj ozemlja okrog Tanskega jezera, Mussolini pa bi v Angliji dobil posojilo. Znano je, s kakimi denarnimi težavami se mora Italija boriti in je razumljivo, da je glede na> te upe postala bolj popustljiva.
jo . •> V •	,$’**&
Ali ste že poravnali naročnino ?
- >• ■ •*-•?'>%, •'	;	,»	v
Pomembna obletnica
Letos poteka dvajset; let, odkar je med svetovno vojno nastopil predsednik Združenih držav Severne Amerike Wilson z znamenitimi izjavami za demokracijo in mir med narodi. Najprej je razglasil dne 8. januarja 1918. leta 14 točk, ki jim je dodal dne 12. februarja 4 in 27. septembra še 5 točk.
Glavni Wilsonovi misli sta bili dve. 1. Noben narod ne sme biti vladan proti svoji volji. To je načelo demokracije, ki se zanj potegujemo vnovič po 20. letih! 2. Mir med narodi je mogoč po združenju ualih in velikih na osnovi enakopravnosti. Kje smo danes od tega vzora?
Wilsonove misli in terjatev ruske revolucije o samoodločbi narodov — to je bilo razodetje, ki je milijonom in milijonom dalo novih pobud, nove vere in novega upanja v zmago boljšega življenja. Posebno mali narodi so se trdno oklepali teh naukov; žal, da so se po svetovni vojni dali zazibavati v nedelavnost ali brezbrižnost.
Za nas Slovence je bila posebno pomembna IX. Wilsonova točka, iiaj bi se poprava italijanskih mej izvršila po «jasno vidnih narodnih crtah». Kje so danes te narodne črte? Wilson je hotel dobro, a mi sami smo delali slabo in delamo še danes, s čimer omogočujemo nasprotnikom uspeh.
Kdor je proti demokraciji, ta je proti ljudstvu in njegovim človeškim pravicam!
Dopisujte v’ list o političnih, gospodarskih in kulturnih razmerah svojega kraja l
Kmetje in delavci, podprite naša prizadevanja z rednim plačevanjem naročnine in zbirajte ob vsaki priložnosti za tiskovni sklad „Slovenskm vasiu
Vestnik „Sloge
it
gospodarske In podporne zadruge slovenskih kmetov
In delavcev
O
o
©
£
*
+» >
d
>o S-
L.
d
c
>(0
c
O
*
0) Z
u
>
o
_]
</)
Zahtevajte pri urarjih le
JUNGHANS
ure, ker so prvovrstne!
Pobrano in prebrano
Železnico od Grobelnega do Rogatca, ki je bila doslej last zasebnikov, je kupila država' za 6,300.000 dinarjev.
Slovenske predilnice so morale po uredbi z dne 9. septembra 1937 odkupiti najprej večino v Južni Srbiji pridelanega bomba'ža, potem so šele dobile dovoljenje za uvoz tujega bombaža. Domači bombaž je bil za 115% dražji od tujega.
Naša banovina bo uvedla letos trošarino na jedilno olje, in sicer po en dinar na liter. Doklada za vzdrževanje ljudskih šol bo zvišana od 26% na 35%.
M|i	"	-	•	.. t ifcr
'■3*860
Ss-V' **•*'■'	•*" «*	tf-
Pri volitvah delavskih zaupnikov v Mariboru so zmagali z veliko večino socialisti. Dobili so 84 zaupnikov, krščanski socialisti 11, narodni socialisti 15 in vladni «združeni delavci» 3.
Od prodanega tobaka je imela naša država v preteklem letu eno milijardo 341 milijonov dohodkov, od prodane soli 378 milijonov dinarjev, od vžigalic 73 milijonov dinarjev' in od petroleja 134 milijonov dinarjev.
Samoupravni davek je bil v pre-računskem letu 1936.-37. takole razdeljen: v dravski banovini je prišlo na posameznega človeka 146 din, v donavski banovini 109 din, v savski 98 din, v zetski 48 din, v var-darski 48 din, v moravski 45 din, v primorski 41 din, v drinski 35 din, v vrbaski 31 din. Uboga Slovenija je seveda na prvem mestu.
.v*..	«*uK
, ...
•**» .
Jugoslovanski izseljenci so poslali lani svojim sorodnikom v stari domovini približno 300 milijonov dinarjev. Pred gospodarsko stisko so pošiljali povprečno po 800 mili-gijonov dinarjev letno in 1929. leta celo 888 milijonov. Najmanj so poslali 1933. in 1934. leto, namreč samo 120 milijonov.
V naši državi je bilo 1937. leta 208.752 državnih uslužbencev, ki so dobili mesečno 5087.9 milijonov dinarjev prejemkov. Po podatkih z dne 1. julija 1937. leta je bilo še 66.686 upokojencev, ki so prejemali U12 milijonov dinarjev pokojnine mesečno.
Davčna obremenitev z državnimi davki in dajatvami je znašala 1935. leta 441 dinarjev na vsakega prebivalca. V dravski banovini je prišlo na vsakega prebivalca 812 dinarjev. Če priračunamo k državnim dajatvam in davkom še samoupravne (banovinske) davke in dajatve, je znašala obremenitev v ostalih delih države 580 dinarjev na prebivalca, v Sloveniji pa 1056 dinarjev.
Sladkorja porabimo pri nas letno po 5 kg na vsakega prebivalca. V Evropi ga porabijo manj kot mi samo še Albanci in Bolgari. Povprečno pride na enega Evropejca po 19 kg sladkorja letno, na Danskem celo 50 kg, kar je desetkrat več kot pri nas. Najcenejši je sladkor v Angliji, kjer velja 1 kg le 3.74 din. Dražji kot pri nas je sladkor v Italiji, kjer velja 1 kilogram 14.2 dinarjev.
Na gimnaziji v Nišu so dobili vsi učenci vprašanje: «Kaitera oseba iz jugoslovanske zgodovine jim je najljubša?» Največ glasov je prejel hrvatski kmečki upornik in voditelj Matija Gubec.
Vodja naših fašistov Ljotič, je odpovedal vse shode, ki jih je imel že> prijavljene v Dalmaciji. Postal je namreč med ljudstvom preveč zasovražen zaradi shoda v Šibeniku, kjer je bil ubit brat novoizvoljenega senatorja v Dalmaciji.
Za napredek kmetijstva v Jugoslaviji bi bilo potrebno približno dva milijona in pol novih plugov, 400 tisoč sejalcev, 100 tisoč kosil-nih strojev, 6000 mlatilnic, 10 tisoč traktorjev itd. Tako je zračunil dr. Dragomir Čošič, predsednik Združenja agronomov.
Minister dr. Behinen je dne 13. februarja na shodu v Visokem izjavil naslednje: «Medtem ko drugi o jugoslovenstvu deklamirajo in teorizirajo (razpravljajo), ga mi (vlada namreč) uresničujemo s svojim delom.»
Vatikan je protestiral pri naši vladi zaradi tega, ker je zavrgla konkordat, ki je bil v parlamentu že sprejet.
Francoski zadrugarji zahtevajo ustanovitev ministrstva za zadružništvo. Dosedaj obstaja tako ministrstvo edinole v Rumuniji.
Francoskemu parlamentu je dne 4. februarja prvič predsedoval —
črnec, zastopnik nekega otoka. Demokracija ne pozna manjvrednih narodov in plemen in mora dajati enake pravice vsem, ne oziraje se na barvo kože.
Sovjetski učenjaki, ki so živeli 8 mesecev na ledeni plošči, plavajoči blizu severnega tečaja, so bili dne 19. februarja rešeni. Bil je že skrajni čas, da je prišla' pomoč, ker se je plošča že začela drobiti.
Egiptovska vlada je znižala zein-ljarinski davek za 50%.
Na Češko-Slovaškem je vedno bolj razširjeno sežiganje mrličev namesto pokopavanja. Po vojni je bilo upepeljenih skupaj že nad 71 tisoč mrličev.
Izračunali so po statistikah iz svetovne vojne in po podatkih v Španiji, da pade v enem mesecu 50 odstotkov letalcev-lovcev in 30 do 40% letalcev, ki upravljajo bombna in izvidniška letala,
Združene severnoameriške države (USA) so prodale letos v januarju za 3170 milijonov din orožja, predvsem Japoncem in Kitajcem.
Ženske organizacije na Švedskem se bojujejo proti takim otroškim igračam, ki vplivajo na otroško dušo preveč krvoločno in v duhu vojne. Tako n. pr. proti puškam, topovom, letalom, strojnicam, tankom in podobnim stvarem, ki so samo zato na svetu, da uničujejo ljudi. In pri nas?
Dopisi
Dopis iz Cerkelj pri Kranju. Po
Gorenjskem se je spričo zadnje denarne krize popolnoma omajalo vsako zaupanje v podeželske hranilnice. Zato nosijo ljudje sedaj vse svoje prihranke in pa tisti denar, ki ga izvlečejo iz podeželskih hranilnic, v mestne hranilnice. Ali je bilo tega treba?
V naši občini so občinski očetje zvišali občinske doklade za prera-čunsko leta 1938.-39. od 96% na 138%. Iz tega lahko spoznamo, kako skrbe za blagor ljudstva, da ga denar v žepu ne bi prevčč tiščal.
V naši občini ima «Slovenska vais» sedaj že 24 naročnikov. Sosedje posnemajte!	J-	B.
Dopis iz Poljanske doline ob Kolpi. Pred kratkim so nam začeli pošiljati nov list «Branik». Ker to gospodo že 18 let poznamo, da so najbolj vneti unitai-isti in centralisti, smo list odklonili. Nismo še pozabili 1935. leta, kaj je ta gospoda tedaj počenjala. Zato jim svetujemo, da raje pošljejo ta list svojim sorodnikom v Belgrad.
><_	-..taaNb.	.>8^.	: •
Dne 13. februarja so naši občinski očetje razpravljali o preračunu za 1938.-39. leto. Povečane so postavke za osebne izdatke občinske uprave. Ker je bilo več odbornikov odsotnih, se jim je posrečilo uveljaviti povečanje teh stroškov. Proti temu sklepu se je okrog 90 občanov pritožilo na okrajno glavarstvo. Naša občina ima 1750 prebivalcev, ki samo životarijo, ker je svet kraški in nerodoviten, a vendar plačamo 58.000 din osnovnega davka. Kmetje in obrtniki se
države,
ker doma niti kruha ne pridelajo, a kje je obleka in obutev? Pravilno je zato pisal »Trgovski list« z dne 11. februarja, da so naši uradi za pospeševanje gospodarstva ponavadi le ovira pravemu gospodarstvu, ker poznajo samo predpise in paragrafe, ne poznajo pa življenja, kakršno je.
Visoke davščine nam nalagajo, a za občinske reveže ni denarja, za zdravnike plačujemo banovinske doklade, a pet tisoč ljudi je brez zdravnika in ima do njega 3—5 ur. Kje je pravica, da se vasi ne da, kar bi morala že zdavnaj imeti. Meščanstvo nam samo jemlje in jemlje in potem se čudi, če se bojujemo zato, da bomo odločali mi: kmetje, delavci in obrtniki. .
Pretekli mesec so nam hoteli naprtiti celo nov »kuluk«. Kopali naj bi jatrke za novi vodovod. 95% občanov je bilo proti temu, kar je pravilno, saij vendar plačujemo davke. Lansko leto so odtegovali delavcem pri javnih delih po 50 par na uro, kar je zneslo okrog osem tisoč dinarjev.
Čas bi že bil, da začne naša občinska uprava vendar že kdaj razpravljati o prepotrebni železniški zvezi in industrializaciji naše doline. To bo bolj koristno in potem bodo lahko tudi davke poviševali. ,	J-	V-
Dopis iz Šmihela
Ste že slišali, da imamo na Dolenjskem veliko občino? Šmihel-Stopiče! Najbrž ste tudi slišali, da je to občino že drugič zadela huda nesreča, ko je toča pobila vse kmečke pridelke, še celo opeko na strehah. Podgorski kmet vedno bolj
prepada. Nima denarja, da bi pre-živil družino, živino prodaja, s čim bo obdeloval zemljo? Še za sol ni, kje bo pa dobil za krmo, koruzo, drugi obrok in davke. Vse hrastje je že na tleh, vsak gaber, naj je še tako mlad, gre k lesnemu trgovcu, s čim bomo pa kurili drugo leto? Dan za dnem hodijo eksekutorji po vaseh, toda zaman, saj nimajo ničesar več vzeti. Mnogo se govori o podporah, dajo pa malo ali nič. Koruze smo dobili 25 kg na osebo, za njo pa smo plačali 1 din za kilogram. M,---	db-ttjpav.
„Slovenska vas“
..A
«L«V
er
v*
VSO
tv-?,
v vsako
is.
ki. Sari* s**	a'
•5sttEbt	-Sat	E-
slovensko vasico!
—	ŽS« RS--
e*
kali m drag’ a sr *-•■"
km**.
Dopis iz Blance
Pošljite mi položnico, da poravnam naročnino in prispevam nekaj v tiskovni sklad. Hočem pomagati «Slovenski vasb, ki brani ubogega kmeta in delavca. Mnogo sem hodil po svetu in videl mnogo trpljenja, takšnih krivic kot se dogajajo slovenskemu kmetu in delavcu, pa nisem nikjer videl. Že v Ameriki sem se boril za delavske pravice in sem pomagal, da je postal časopis «Proletarec», ki zastopa slovensko delavstvo v Ameriki — tednik. — Srčno rad bi Vam poslal dopis, pa je zelo težko. Ljudje so brez glave — pri volitvah poslušajo svoje sorodnike, ki so državni uradniki ali uslužbenci. Pa se bom že še kdaj oglasil. Skrbite za «Slovensko vas», tudi jaz bom.
O. J.
'm-:,/
,*Y;	•'*	’	&	'J&ru.	■
>1 '
c.‘v.
Vaša prva dolžnost je,
da v redu plačujete
Vztrajajte v boju za dosego
** ass-vs^ >.	’
220$ t &y svojih človeških pravic in vedite, da je vztrajnost in
h.	iStesi'
neomahljivost porok sloven-
&	-oa*
skega delavnega ljudstva!
te aai^	»#•
ti-v :*	.aSS''
. %	i	;
'b/-.. ■ - v; - ' /	,	:	'
naročnino
-ja
's#-* ‘ p
l/l.:
• f
Iz uredništva in uprave
Somišljenikom sporočamo, da
smo uvedli redne uradne ure v uredništvu, in sicer vsako sredo in soboto od 9. ure do 12. ure dopoldne. Prosimo Vas, da se v vseh važnejših zadevah obračate po nasvete in navodila. Kadar Vas pot privede v Ljubljano, ne pozabite ob-skati uredništva, kjer lahko poravnate tudi zaostalo članarino. Pisarna uredništva je v Ljubljani, Trnovski pristan 14-1 (ob Ljubljanici). Če se nam posreči, dobimo uredniške prostore v središču mesta in Vam tedaj vse potrebno sporočimo.
Tiskovni sklad. Za tiskovni sklad
«Slovenske vasb je nabral pri prijateljih in znancih naš sodelavec in namestnik predstavnika za ljubljansko sodno okrožje Fr. Rakovec, posestnik iz Notranjih goric pri Brezovici 130 din. Zahvaljujemo se mu in želimo, da bi našel še mnogo posnemovalcev. T udi iz ostalih krajev Slovenije prispevajo naši somišljeniki v tiskovni sklad. Sporočamo pa, da bomo imena darovalcev objavili le na njihovo izrečno željo, zato naj nam vedno sporoče, ali naj objavitno njih imena ali ne.
Nerodnosti pri dostavi lista. Naročniki lista iz novomeškega okraja se pritožujejo, da ne prejemajo lista v redu in dolže upravo zani-krnosti. Ugotavljamo, da uprava redno pošilja list vsem naročnikom in torej ni krivda na njeni strani. Kdor lista redno ne prejema, naj nam z dopisnico to sporoči, da bomo na odločilnem mestu uredili.
K. M. iz Novega mesta. Razsodbo okrajnega sodišča objavimo v prihodnji številki, vendar bi želeli, da nam pošljete originalno razsodbo, ker se nam zdi poslani prepis pomanjkljiv. Sicer popravimo sami.
Arlič Matija — Paridol. Dopis prišel prepozno. Objavimo v prihodnji številki lista.
Bralec iz Črnomlja. Za vas velja isto kot za Arliča.
morajo izseljevati v tuje	______________
predstavlja Dovč Ivan, kmetovalec iz Šmartnega ob Savi. _ Urejuje in za uredništvo od^arja Kreutzcr Pavel, Ljubljana, Trnovski pristan t4/I. Tisk Delniške tiskarne, d. d., v Ljubljani, predstavnik Ovsenik Ivan.
Izdaja konzorcij, ki ga