Ustavoznanstvo. (Spisal Fr. Orožen.) G. Skupne državne reči. 1. Skupna državna ustava. ^o pragmatični sankciji so dežele naše države nerazdeljive ter imajo skupnega vladarja. Vendar pa se je ohranila in pripoznala ustavna, državnopravna in upravna samostalnost ogerskega kraljestva. Ogersko je iraelo proti avstrijskim deželam precejšno samostalnost, katero je zgubilo 1. 1848., ko so se Madjari uprli in hoteli lociti od Avstrije. Po pogodbi z Avstrijo 1. 1867. se je ponovila ogerska ustava in so se uravnale državne razmere med Avstrijo in Ogersko. Obe državni polovici sta združeni po vladarjevi osebi in po nekaterih skupnih rečeh, pri katerih deli vladar zakonodavno oblast z delegacijama. Skupne reči se skupno upravljajo. Delegaciji, kateri je ustanovil zakon z dne 21. grudna 1. 1867., delimo v avstrijsko in ogersko delegacijo, ki iraata zakonodavno oblast glede na skupne državne reči. Vsaka delegacija ima po 60 članov; skupno jih je torej 120 članov, kateri se volijo za avstrijske dežele na eno leto, za ogersko delegacijo pa na tri leta. Avstrijski državni zbor voli 60 članov in sicer voli gosposka zbornica 20 delegatov z nadpolovično večino, poslanska zbornica pa 40 članov. Državni poslanci vsake kronovine volijo iz svoje srede doloceno število delegatov in namestnikov. V delegacijo volijo: Ceško 10, Galicija 7, Moravsko 4, Dolenja Avstrija 3, Gorenja Avstrija 2, Štajersko 2 in Tirolsko 2 delegata. Po enega delegata volijo: Salcburško, Koroško, Kranjsko, Trst, Goriško, Istra, Predarelsko, Šlezija, Bukovina in Dalmacija. Ceško Galicija in Moravsko volijo po dva namestnika, druge dežele pa po enega. Ogerski državni zbor voli tudi 60 delegatov in sicer voli zbornica velikašev 20, poslanska zbornica pa iz cele zbornice 40 delegatov. Cesar sklicuje vsako leto delegaciji, ki se shajata eno leto na Dunaju, drugo pa v Budapešti. Cesar govori prestolni govor dvakrat in sicer v avštrijski delegaciji nemški, v ogerski pa madjarski. Doslej delegaciji še nista nikdar z nadreso" odgovorili na prestolni govor, kakor je običajno, kadar se otvori novo voljeni državni zbor. Delegaciji izvolita iz svoje sredine predsednika, podpredsednika, tajnike in druge funkcijonarje in si pisraepo naznanjata dotične sklepe. Predsednik otvarja in sklepa zasedanje po cesarjevera naročilu. Delegaciji imata, kakor skupna vlada, pravico predlagati zakone, na odgovor pozvati skupno ministerstvo in ga obtožiti. Seje so javne. Delegacijama predloži skupna vlada navadno tudi diplomatska pisraa. Delegaciji sklepata o rečeh, katere so skupne obema državnima polovicama. Obestranske razmere je uredil avstrijski osnovni zakon z dne 21. grudna 1. 1867. in dotični ogerski zakon. Take skupne reči so: 1. Vnanje reči in diplomatsko in komercijelno (kupčijsko) zastopstvo v inozemstvu. 2. Skupne vojaške reči in vojna mornarica. Sem ne spada dovoljenje števila vojakov novincev in zakonodavstvo o brambovski dolžnosti, kar spada v področje državnega zbora. 3. Denarstvene reči gled. na skupne izdatke in zlasti določitev skupnega budgeta (izg. bidžeja) ali proračuna dohodkov in stroškov. 4. V področje delegacij spadajo tudi bosenske in hercegovinske reči. Ti deželi upravlja skupni državni finančni minister. Vendar se naj tudi sporazumeta obe državni polovici o enakem postopanji pri drugih važnih vprašanjih, kakor o kupčijskih in carinskih rečeh, indirektnih davkih, novčanstvu, državnih železnicah in o vojinskem zakonu. Avstrijska in ogerska delegacija zborujeta vedno ločeni vsaka za se. Za sklepčnost je treba, da je poleg predsednika navzočih vsaj 30 delegatov. V slučaju, da se obojni sklepi vjemajo, predlože se cesarju v potrditev (sankcijo). Ako se pa delegacijski sklepi o kakem predlogu ne vjemajo ter ni mogoče doseči enakih sklepov in tudi trikratno pisraeno naznanilo sklepov nima nikakega uspeha, združita se obe delegaciji k skupnerau glasovanju, ;n v tem slučaju odločuje absolutna večina (to je vsaj en glas nad polovico oddanih glasov). Seje so javne in le redkokrat tajne. Glasuje se pa brez vsake debate. Za sklepčnost pa je treba, da je od vsake delegacije vsaj 40 poslancev navzočih. Ko bi bilo iz ene delegacije več članov prisotnih kakor iz druge, zdrži se glasovanja toliko članov mnogobrojneje zastopane delegacije, da iraata obe delegaciji enako število članov. ^Zakon o kvotah" iraa določila o skupnih stroških. Skupni stroški se razdele med obe državni polovici v razraerju, katero določuje posebna pogodba raed avstrijskim- in ogerskira državnim zborom za določeno število let. Doslej se je taka pogodba sklepala na deset let, in sicer so doslej plačevale avstrijske dežele 7O°/o, ogerske dežele pa 3O°/o skupnih stroškov. V slučaju pa, da se državna zbora ne zedinita o donesku k skupnira stroškom, določi cesar to razmerje za eno leto. Leta 1897. poteče zopet dosedanja pogodba in že se vrše zopet nova pogajanja. wZakon o donesku k državnemu dolgu" je določil, da plačajo avstrijske dežele od obresti najprvo 25 rail. gld., za ostale obresti pa Avstrija 7O°/o, Ogersko 3O%°/o. Od leta 1869. počenši pa plačujejo ogerske dežele za letne obresti državnega dolga 29'2 milijona goldinarjev, za amortizacijo pa 1,150.000 gld. Dosedanji različni državni dolg so združili 1. 1868. v enotni državni dolg. Od 1. 1869. so skupna državna posojila dovoljena sarao s privoljenjem obestranskih državnih zborov. Sklenila se je tudi carinskain trgovinska zaveza med Ogersko in avstrijskimi deželami. Vsled te zaveze spada vsa država v eno carinsko območje. 2. Skupna vlada. Za upravo vsi državi skupnih reči imamo skupno državno ministerstvo, ki je odgovorno delegacijama in ima svoj sedež na Dunaju. Skupno ministerstvo upravlja zunanje reči, vojaštvo in državno denarstvo ter je razdeljeno v tri ministerstva: 1. C. in kr. ministerstvo zunanjih reči. To rainisterstvo vodi zunanjo politiko in oskrbuje civilnopravne reči cesarske rodovine. Temu ministerstvu so podrejeni v tujih državah poslujoči avstrijskoogerski zastopniki in sicer veleposlanci (pri velevlastih in papežu), poslanci in ministerski rezidenti, kateri upravljajo diplomatske reči v tujih državah. Konzuli pa zastopajo trgovinske reči naše države po važnejših raestih v inozemstvu. Uradnike za poslaništva in konzulate izgaja orijentalska akademija na Dunaju. Ministerstvo zunanjih reči nadzira tudi parobrodno družbo »avstrijski Lloyd", ki je raednarodno podjetje za brodarstvo in pošto po morju. 2. C. in kr. državno vojno rainisterstvo oskrbuje skupno vojsko (vojsko na suhem in mornarico), ki šteje v vojnem času 800.000 mož brez deželne brambe in črne vojske. V področje tega ministerstva pa ne spadajo nekatere vojaške reči, ki so pridržane v avstrijskih deželah ministru za deželno brambo, v ogerskih deželah pa ministru za honvede. 3. C. in kr. državno finančno ministerstvo upravlja obema državniraa polovicama skupne finančne (denarstvene) reči in skupni viseči državni dolg. Temu ministerstvu je podrejena državna osrednja blagajnica. V področje tega ministerstva spada tudi uprava Bosne in Hercegovine, katero vodi poseben ,,bosenski urad" (biro) na Dunaju. Ministru je podrejena bosenska deželna vlada v Serajevu. 3. Državno gospodarstvo. C. in kr. državni finančni minister predloži vsako leto avstrijski in ogerski delegaciji skupni državni proračun ali budget (izg. bidže), to je seznamek skupnih dohodkov in stroškov za nasiednje leto. Skupnih državnih stroškov plačujejo doslej avstrijske dežele 70°/o, ogerske dežele pa po 3O°/o. To razmerje je za našo državno polovico zelo neugodno in ne odgovarja pravični razdelitvi breraen med državnima polovicama. Avstrijska vlada in državni zbor se trudita, da bi pri sedaj se vršujočih pogajanjih zaradi obnovitve pogodbe dosegla ugodnejšo in pravičnejšo razdelitev skupnih breinen. Skupni proračun za leto 1894. je kazal: Dohodkov 147*92 milijonov gld. Stroškov . . 147-92 Prebitka ... — Stroški so bili za: C. in kr. ministerstvo zunanjih reči ...... 378 rnil. gld.; c. in kr. državno vojrio ministerstvo 142*03 „ „ c. in kr. državno finančno ministerstvo 2*16 „ „ Državnega dolga je bilo leta 1893.: Skupnega državnega dolga 3135 rnil. gld.; posebnega avstrijskega državnega dolga 1230 „ „ posebnega ogerskega državnega dolga 2_18 „ „ (Dalje prih.)