tema OBZORJA STROKEGlasnik S.E.D. 45/4 2005 stran 51 Drugi Ëlanki ali sestavki/1.25 mag. Pavle »elik ZELO RAZLI»NI VASI Konec leta 1961 sem bil πtudent drugega letnika na Oddelku za sociologijo Filozofske fakultete v Ljubljani. Preæivljal sem se s pogodbenim delom na tedanjem Tajniπtvu za notranje zadeve Okrajnega ljudskega odbora Ljubljana. Brækone je bil to poleg razmeroma dobrega πtudijskega uspeha eden od razlogov, da me je profesor Boris Ziherl, predstojnik oddelka, prosil, da bi sodeloval pri terenski raziskavi ameriπkega profesorja Joela Martina Halperna. Ker je πlo za delo v zimskih semestralnih poËitnicah, sem brez veËjega odlaπanja pristal na ponudbo, saj sem priËakoval, da se bom nauËil tovrstnih prijemov, kar bi mi utegnilo koristiti tako pri πtudiju kot tudi v sluæbi. Sredi januarja 1962 sem se z ameriπkim profesorjem prviË sestal v Kranju. Ker je dobro govoril srbsko, ni bilo teæav s sporazumevanjem, saj sam nisem znal angleπko. Pokazal mi je svojo knjigo v angleπËini, ki je opisovala æivljenje v eni od srbskih vasi. Na podoben naËin je æelel preuËevati tudi dvoje vasi v Sloveniji, in za prvo je izbral prav obmestno vas ©enËur. Opisal mi je zamisel o zbiranju gradiva v tej vasi, in sicer najprej o stanju tamkajπnjega prebivalstva. Povedal mi je, kaj naj bi vseboval popisni list, kamor naj bi vnaπal podatke iz gradiva na matiËnem uradu v tej vasi. Dogovorila sva se tudi o vsem drugem in lahko sem zaËel z delom. Obiskala sva Sveta Kobala, podpredsednika Okrajnega ljud- skega odbora Kranj, ki je bil o nameravani raziskavi v bliænji vasi obveπËen in je dejal, da s strani oblasti ne bo nobenih teæav ali ovir; Ëe pa bi do njih priπlo, naj se oglasim pri njem. Tedaj so bile tovrstne raziskave domaËih raziskovalcev zelo redke in so pritegnile tudi doloËeno zanimanje pristojnih oblastnih organov, kar je veljalo πe bolj, Ëe je πlo za tujega profesorja. Profesor se je zaËudil, da se poznam s tem funkcionarjem, pa sem mu povedal, da je bil prej predsednik skupπËine obËina ©kofja Loka, jaz pa dijak in predsednik mladinske organiza- cije na tamkajπnji gimnaziji, kjer nam je Kobal vËasih opisoval dogajanje v obËini in Sloveniji; tako sva se spoznala in stike ohranila vse do danes. Nato sva se odpeljala v ©enËur in se oglasila pri πefinji krajevnega urada, matiËarki, ki je bila o zadevi obveπËena. Pokazala nama je gradivo, kartoteko stalnega prebivalstva, iz katerega naj bi vnaπal podatke v popisni list, in sicer po stanju zadnjega dne leta 1961. Podatke iz kartoteke je bilo treba vnaπati na popisni list formata A-3, in to v dveh izvodih, prvi za omenjenega profesorja in drugi za prevajalca, profesorja Vilka Novaka ml. iz Radovljice. DoloËila sva izgled popisnega lista oziroma vse razpredelnice za vpis podatkov iz kartoteke. Po tem razgovoru sem si uredil πe stanovanje pri druæini Vinka Zormana, po domaËe pri Strupijevih. Z izpisovanjem sem zaËel πe isti dan. NajveËji teæavi sta bili kopirni papir in Ërnilni svinËnik, saj nisem bil navajen na tak pisalni pribor. A na vse sem se kmalu navadil in po πtirinajstih dneh sem delo konËal. Zbrano gradivo sem predal profesorju Halpernu in tedaj mi je tudi izplaËal moj honorar. Denar je vzel iz aktovke in mi ga na hitro podal v roko, nato pa se je nezau- pljivo razgledoval okoli sebe. Ko sem denar na hitro preπtel, nisem mogel ostati brez pripombe, da pri nas ni bojazni, da bi naju kdo sredi belega dne oropal. Mojo opombo je molËe spregledal in se ni odzval. Honorar ni bil slab in v pol meseca sem zasluæil pribliæno eno svojo meseËno pogodbeno plaËo. Stroπke stanovanja in hrane je poravnal profesor Halpern. Ko se je bliæal konec πtudijskega leta, me je predstojnik oddel- ka zaprosil, da izberem tri πtudente, ki bi v poletnih poËitnicah pomagali pri zbiranju podatkov v vasi Gradenc v Suhi krajini. Drugi del slovenske raziskave omenjenega ameriπkega profe- sorja je namreË segel prav v to vas, ki je bila skoraj pravo nas- protje ©enËurju: bila je, kot smo rekli, bogu za hrbtom. Izbral sem Romana Ceja, πtudenta Pravne fakultete v Ljubljani, ter soπolca Janeza Pora in soπolko Leo Tratnik. Povedal sem jima namen terenske raziskave in svoje vtise z zimskega dela v ©enËurju. S strani Oddelka za etnologijo je bil izbran tudi πtudent Andrej Triler, ki je bil sodelavec pri Gorenjskem glasu v Kranju in vnet fotograf ter poznavalec podeæelja. Kdo je izbral oziroma predlagal, kateri naselji naj bosta predmet etnoloπkega raziskovanja? Zanesljivega odgovora ne poznam, iz pogovorov pa sem nekako razbral, da je bila odloËilna beseda profesorja dr. Vilka Novaka, tedanjega predstojnika Oddelka za etnologijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Vsaj za ©enËur sta imela nekaj besede tudi dr. Anton Æun, profesor na oddelku za sociologijo, in πtudent Andrej Triler. Z avtobusom smo se odpeljali v Æuæemberk, kjer sem se javil na oddelku milice in povedal o naπem prihodu in delu v Gradencu; o tem so bili okvirno obveπËeni od svojih pred- postavljenih. Lea se je nastanila v bliænji gostilni in peπ hodila v vas ter se zveËer vraËala, mi pa smo odπli peπ naprej in po pribliæno pol ure smo prispeli v Gradenc. Nastanili smo se pri druæini Jakoba Goloba, kjer smo se dogovorili tudi za pre- hrano. Spali smo na seniku, hrano pa nam je pripravljala gos- podarjeva æena Ana, ki je skrbela tudi za tri otroke, druæinski proraËun pa je polnila zgolj gospodarjeva pokojnina. Reπevali so jih je krava, praπiË in perutnina v hlevu, njive pa so bile premajhne za gojenje æit. Novica, da so v vas priπli πtudenti iz Ljubljane, ki naj bi nekaj spraπevali domaËine in si to zapisovali, se je med njimi hitro razπirila. Ko smo prihajali k posameznim hiπam, so takoj vedeli, da smo prav mi ti priπleki. SpoËetka smo opazili, da so bili vaπËani do nas nezaupljivi, ko pa so spoznali, kaj je tisto, kar jih spraπujemo in si zapisujemo, so se odprli in so nas dobro sprejeli. Anketirali smo tako, da smo vaπËane obiskali ali doma ali na polju. »e so bili pripravljeni, smo takoj zaËeli spraπevati in si zapisovati, sicer pa smo se dogovorili za poznejπi pogovor. Da bi jih Ëim manj motili pri delu, smo jim veËkrat priskoËili na pomoË pri poljskih delih (æetev, oranje, OBZORJA STROKE tema Glasnik S.E.D. 45/4 2005 stran 52 spravilo krme itd) ali pri hiπnih opravilih (sekanje drv, pomoË pri krmljenju æivine in podobno). Na ta naËin smo anketarji tudi laæje vzpostavili potrebno zaupanje z domaËini. ©lo pa je tudi za naπo pomoË pri opravilih, saj so jo potrebovali, ker so bili stari, starejπi ali æenske. Preæivljali so se na revnih domaËi- jah, le eden iz vasi je hodil na delo v ljubljanski Litostroj. Nazadnje smo se z vaπËani razumeli zelo dobro in jeseni smo bili povabljeni na trgatev; vabilo smo z veseljem sprejeli. Prav ob trgatvi so nam povedali, koliko teæav imajo s poæari in zato sem za Nedeljski dnevnik napisal krajπi Ëlanek, ki je bil pod naslovom flVas z najveË poæari« objavljen 19. oktobra 1962. Andrej je tudi vneto fotografiral, in sicer poslopja, kmeËka opravila, oblaËilne in prehrambene navade in drugo, kar se mu je zdelo zanimivo. Za krajπi Ëas sta se nam pridruæili πe πtudentki etnologije Marija Rupar in Alenka Novak, ki sta se usmerjali bolj na ozko strokovno podroËje. Prav zaradi tega sem obiskal tudi æupnika v ©mihelu pri Æuæemberku, da sem v æupnijski kroniki preveril nekaj podatkov. Ob razgovorih z domaËini nam je kmalu padlo v oËi, da tam prebivajo preteæno starejπi ljudje, veËinoma æenske ter nekaj otrok. Spraπevali smo se, zakaj. O tem nam je najveË povedal sam gospodar Golob, ki je bil poleg svojega svaka edini udeleæenec partizanske borbe, postopoma pa tudi drugi vaπËani. Mladi so po vojni bodisi pobegnili na tuje bodisi se iz domobranskih enot nikoli veË niso vrnili domov, saj jih je neznano kje doletela smrt. Prizadeti so zelo potihoma in z vid- nim strahom omenjali KoËevski Rog, kjer naj bi bili konËali njihovi svojci. Kadar je beseda nanesla na vojno obdobje, je pri domaËinih beseda zastala ali pa je postala priduπena. Tedaj so πe bolj pogosto segli po bokalu, ki je bil na mizi ali so ga prinesli s sabo na polje. Da, vino je bilo tod ne le za æejo, saj je bila na razpolago le kapnica, marveË tudi za uteho in pozabljenje. Te pijaËe, vina, moπta ali æganja nismo mogli odkloniti niti πtudenti, saj smo na ta naËin laæe ohranjali stik z vaπËani in izvedeli πe kake podrobnosti ali zanimivosti. Ker sem bil brez kreme za po britju, sem za to zaËel uporabljati vino, po vrnit- vi v Ljubljano pa sem preπel na alkohol, ki je prevzel vlogo mazila po britju in to vlogo igra πe danes. Ko smo opravili anketiranje, smo vsak svoje zbrano gradivo odnesli v Ljubljano, kjer ga je hranil vsak sam, in se preselili v ©enËur. Tam smo stanovali in se hranili pri druæini Franca Svetelja. Tu je anketiranje potekalo praviloma v hiπah in ne na poljih, kot v Gradencu, saj so bili moπki, ali delavci, zaposleni v bliænjih tovarnah ali na kmetijskem posestvu v ©enËurju, ali polkmetje, ki so poleg zaposlitve obdelovali πe kmetijo. Socialna slika te vasi je bila zelo drugaËna od tiste v Gradencu. Po tej plati je bilo tu naπe delo laæje kot v Suhi krajini. Tako smo tudi πtudenti spoznali, kakπna velikanska razlika je med æivljenjem v obeh vaseh. Ko smo se o tem pogovarjali anketarji sami, nismo mogli mimo domneve, da je Suha krajina naËrtno ostala zaostala, saj je bila med vojno na napaËni strani. Ko smo z delom konËali tudi v tej vasi, smo se vrnili v Ljubljano, kjer je bilo treba gradivo natipkati. Za to opravilo sem izbral soπolko Hildo Mastnak, ki je v Celju konËala srednjo ekonomsko πolo in ji je strojepisje πlo dobro od rok. Tipkala je na sedeæu tedanje πtudentske organizacije (Univerzitetni odbor Zveze πtudentov Jugoslavije) na sedanjem Kongresnem trgu 1 v Ljubljani, kjer je bila honorarno zaposlena. Prav pri tipkanju je po moji domnevi nastala vrzel: vsega gradiva brækone niso pretipkali, zlasti tistega, ki sta ga zbrala Janez Por in Lea Trat- nik. Zaradi tega njunega gradiva ni najti v popisu Halpernove slovenske dediπËine. Natipkano gradivo sta dobila profesorja Halpern in Novak. Sledilo je le πe plaËilo za naπe delo in slovo od ameriπkega antropologa. Ponovno sem ga sreËal πele 10. maja 2004, ko je bila na Oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo predstavitev njegovega slovenskega gradiva. Bil je πe prav tako æivahen kot pred 42 leti, jaz pa æe skoraj 12 let v pokoju. Ena od posledic mojega sodelovanja pri tem terenskem delu je bila tudi odloËitev, da sem si diplomsko nalogo izbral prav s podroËja etnologije; mentor je bil profesor dr. Slavko Kremenπek. Datum prejema prispevka v uredniπtvo: 1. 8. 2005