10 let ORGANSZACIJE ZDRUŽENIH NARGDOV tnamibajh veJik'ih ia po-desealetnic se •pominiaimo in silavimo tudi deseto lobletnico ob-«toija Organezaciije Zdru-zera-fo Narodov, ene naj-balj pomemtanih orga.niza-cij, kar >ih je biiilo do sc-da|j v zgodovikiii čkrve&rva. Danes so, ibjalj kot kciaj koli prej, to& vsega sveta uprte v to alrganizacijo. LIST STUDENTOV LJUBLJANSKE UNIVERZE st. 11 LJUBLJANA, 2g. JUNIJA 1955 LETO. V. Leto dni novega splošnega zakona o univerzah Skrb za gmotno stanje študentov — Dol žina študija Fakultetni sveti morajo kot orgaoi družbenega uprarljanja pripraviti dokončne predloge fakultetnih statutov in predra-čun izdatkov in dohodkov za fakultetne ustanove in igrajo važno vlogo todi pri postavljanju fakuUetnih učiteljev In sode-lavc«v, ker odločajo pri prvih o razplsu mest, pri drugih pa potrjujejo tevolitve, ki jih je Isvedla fakultetna uprava. Prav tako sklepajo fakultetni sveti o uvedbi pouka za izpopolnitev in specializacijo in podajajo ranenje o predlogih za ustanovi-tev fa.kulte.tnih ustanov. Zelo važen je tudi njihov posebnl vpHv na pedago&ko in znanstve-no delo na fakulteti, ki se kaže predvsem v ablifci priporočil fa-kultetni npravi glede nčnih programov ln glede vkljočitre posameznih nalog v delovne ttačrte fakultetnih ustanov. Uni-verzitetni svet opravlja seveda predvsem podobne naloge kakor f&kultetni sveti ta vse one usta-nore, ki so neposredno priklju-6eoe nniverzi; dalj« potrjuje izTolitvB vsch univerritetnih uSMeljev, odloča dokončno o astanovltvl, združitvi In odpra-vi nstanov na unlverel in spTe-V Ljubljani bo od 12. do 19. julija prvo mednarodno sre- Jcma sklepe aM priporočila, ki čanja študentov, ki se ga bo udeležilo več kot 30 tujih štu- *© skupnes* pomena za vodstvo dentov iz najrazličnejših držav. Podobna mednarodna sre- čanja, ki jih prirejajo klubi za mednarodna vprašanja, so v tujini zelo pogosta in na njih vedno sodeluje veliko štu- dentov, ki razpravljajo o vseh mogočih političnih, ekonoin- skih in kulturnih problemih. Podobno srečanje bo letos tudi v Ljubljani ki ga bo organiziral klub za mednarodna vpra- šanja. To srečanje bo prvo v Jugoslaviji in je zaradi tega treba temu dogodku posvetiti več pozornosti. NaJ sodelavec se je obrnil na tov. Kodeljo, predsednika kluba za mednarodna vprašanj&, in ga zaprosil, da mu qd- govori na nekatera vprašanja v zvezi s srečanjera v Ltfub- ljani. V kr&tkera bo preteklo let« dni odkar j« bil pe dolgi in ob&irni debaii vseh prizadetih faktorjev sprejet nov Splošni zakon o univerzah (SZU). Za-kon je stapil forma-lno v velja-vo sicer ž« s 15. Julijem 1954, to-da razne ovlre »o povsročile, da se izvajajo v glaTnem v« njt-gove določbe iele od začetka decembra p. 1. Za>k«n je uvedel poleg večjega števila manjših spreraemb tudi več pomembnih novosti, med katerimi moramo na prvem mestu omeniti poseb-ne organe dmžbenega upravlja-nja xa nnive.rao in fakultete. Ti organi, univeratetni in fa-kulteini sveti, naj bi v nekem določenem smislu prevzeli ve6i-no funkcij, ki jih j« do takrai opravljal Sve* za prosreto in kulturo, v kolikor jih ni ncvvl zakon pr»nes«l na samouprav-ne orgtuie. Dr. ing. Anton Kuhelj gmotno stanje študentov. Tndl temti vprašania sta posretila univerzdtetni svei in uprava dokaj pažnje. Poskrbljeno je, da bosia počasi tako Uprava di-jaških domov in menz kakor tudi Zdravstveni fond študentov tudi formalno poslovala v skla-du z določbami zakona. Tu mo-ram izraziti samo svojc zado-voljstvo nad velikim razumeva- (Nadaljevanje na 2. strani) Dobimo novo stavbo Mediiarodiio srečan/e v Ljubljani reSltve ln « kateriml se bodo morali organi družbenega uprav- Ijanja v teku prihodnjih mesc- cev obširno ukvarjati. Zclo pe- reč problem, ki se sedaj že ne- kaj let vedno znova ponavlja, je vpraSanje finansiranja znan- stvenega in pedagoikega dela na univerzi; vprašan.ie, ki je seveda tesno zvezano i našimi omejenimi finančnimi možnost- mi. Da ne gre tu samo za na- vadno vpitj« po vedno vcčjih »rcdstvih s strani profesorskega ebora, temveč za izredno resno vprašanje, ki utegne polagoma, toda zanesljivo zavreti vsak na- predek naših univerz, se naj- bolj jasno vidi Iz fzjav v zvezi i debato o reorganizaciji znan- »tvenega dela. Cisto resni go- vorniki so se izjavili proti pri- ključitvi raznih samostojnih inštihitor In zavodov nniver- deli so, da bo le tako zam, ieS saj morajo univerze re|{ti piroblem medicfinske fakul- izboiijtsanjje sedanjih vsa svoja finančna sredstva tete in n.i*n;ih ustMo-v. študentje inštiiturov in kliiirik. Vsaka lnik. Študen.tje na^lažje po- pretirana; toda že pojav takih Sedanja fakulteta ne odgovairja tev zaviaču'jcio sicvari kct n.pr. damo miisljenje več sv«'emu namenu, n:tvi se ne more enački (materiaJno) z dru- Zamisel o grajdnji nove medi- nih iproblemov, ki jih mora re- a:!a ne? Če pregleda,miO stanje, ki rakultetni svct in ostali o^d- vlaida trenutno na fakultcci, hi m g cinske fakultete v Ljubljani inova. 2e dalj časa sc yt p 1'plo o lem? v zatdinjem času pa - Kovornii forunni. vsekalcotr boLj odgavaitjaJa se m-neniju, da je najibo.ljsa Ireši- tev kliaik od botlmice. Sedaj je celo zelo >imtenziivno, kajti uvi- ter gra.dnja nove fakukete in prav za prav kl.imclka 'm boamica da je škcdA časa in denarja za eno in isto. Učno oiprav- Lia še vse osta^le drtlžnaid, pro-stort so isti icd. Predivsem sta otežkočeni dve glavsii nailogu kli- zinainstveiio in pedagožko 1 m-eitcd.,'ki pe- mi?iljen;ja in zahte- dagoškega dela, ki je vča&ih pod ve. 2e tako b[ graidikev v naij- faktKke>ram'i v sveru. Pro- boljšem »lucaju trajaila 8 do 10 ston, v katerih 6e nahaja,io vn- ler. In za organizaeijo dela na fa-knltetali. IrfcuSnje inAnjlh še»t mese-cev, odkar so svcti na univerzl tn fakultetah efektivno z$Le]!i delati, «o — misHm — po sogrlas-ntm mnenjn vseh, ~ res pozi-tiTne. 8veti fakultet In univeT-se so opraviTJ vellko dela in ran&nj! članl s» se v sDlofnetn presenetljlv« hitro Jn x»lo do-bro sporatali s celo vr»i« rpra- VPRASANJE: Ali nam lah- omogočil, de se tuji Hudentje fcu»J. W tarej« univeraitetne ufcitelje aM Studente. Seveda i« ie vse poln« nalog, ki čakajo ko poveste kaj več o organiza-ciji in ciljih mednarodnega študentskega srečanja v Ljub-Ijani? ODGOVOR: Klub za medna-rcdna vprašanja, ki pravza-prav pripravlja to srečanje, je v letošnjem letu pokažal veli-ko aktivnost. Organizacija te-ga srečanja pa pomeni za klub nov uspeh in obenem novo dobro seznanijo z vseirti pro-blemi. ODGOVOR: Da, prav gotovo. Program je setavljen taiko, da bodo vsi udeleženci dobili do-volj jasno sliiko o politifini, gospodar&ki in kulturnj sdtua-ciji pri nas. Na prograinu je vrsta predavanj kot »Držav-na in družbena ureditev FLRJ«, »Razvoj študeaitskega »čitkov nani mora dati misliti. V trenutku, ko bo znanstveno delo na naših univerzah začelo hiaati in zdi s« mi,, da s« na nekaterib oddclkih že pojavlja-jo prvi snaki takega hira-nja, bo njih«va rav6n za^ela hitro padati in univerze ne bodo mo-gle več vzgajati sposobnih stro-kovnjakor. S tem nikakor ne mislim biti plat zvcna in pre-prič&n sem, da bi se dalo tu z maihnimi sredstvl doseči zelo veliko, toda zanemariti tega potsvotii)l posebno pozomost po-vprašanla nikakor ne smemo. drabnemu proučevainini in reže-Važen problem, s katerlm se van;ju teh problemo-v, t zadnjem morajo po določbah zakona času iposeb- nost-i v zado'?tn.i meri posvetati sežnosui ino^ve fakulteite. Pred- temu vprašaniju. Milljenije, •da. bi vsem [vrjdeta v pcžtev prva in zaradii manj.se kaipacJt&te trpclo dostuje potrebam kd. Da pri troi;ja varianta. Po prvii naj bi praiktično delo s &tu.denti, ni vsem tem rnp-i zna.nstveno-p.eda- se nova fafkuketa gradila na pro- osnova-no, saj bi *gl&de tega fa- sroru nipd Bezigrai&m, Mostamj knkara oistd'ia v tesml povezavi in Sav>o 'i'H bi bila ločena od se- z bolnico. Tudi dvoffmi aoštkuiti so nep>rimerni in ddovna gj v nijih kiredbo teza.vni. Tudi kliioike .so t težkem pclo-žaju. Njibova kapaciteta ne za- npi goško in ap'lio&no delo, da ni treba dj preizkušnjo. Cilj našega med- gibanja v Jugoslaviji«, »Druž- narodnega srečanja je, da beno samooi,praivljanje«, »Kul- VTipostavkno stike med našim klubom in univerzitetnim cen- trom z ostalimi klubi iz tu.ii- ne. Na tem srečamju bomo Iah- ko tuje študente seznanili z našo politieno, gospodarsko in kulturno problematiko. Ker bo turni pregled Jugoslavije s po-sebn.im ozirom na Slovenijo« irtd. Predavali pa bodo ugled-ni znanstvemiiki univerze v Ljubljani. VPRASANJE: Ali so za ude- j , , če nas bodo ta vprašanja za-nimala. Pričakujemo, da bodo te diskusije in razpravljanja zanimiva. VPRABANJE: Kdo je po-vabljen na to srečanje in ko-liko tujih študentov se ga bo vdeležilo? š , p , na kaiterih delujejo klubi za mednarodna vprašanja. Sre-čanja se bodo zanesljirvo ude-ležili predstavniki univerz ležence srečanja predvidene srečanja v obltki seminarja, kakšne ekskurzije, ogledi itd.? bodo po predavanjih diskusi- ODGOVOR: Tudi to smo je, na katerih bomo iizmenja- predvideli v našem programu. vali svoja mišljenja s tujimi Med drugian smo pripravili za kolegi o njihovih pogledih na vse udeležence enodnevni iz-našo stvarnost. Obenem bodo let v Opatijo in š^tevilne obis-lahko naši predstavniki pove- ke znanstvenifh in kulturnih dali svoja mišljenja o proble- ustanov. Pripmrvili bomo tudi mih tujih študentov, seveda, abiak v Liitostroj, kjer se bo- do lahko vsi udeleženci semi- narja iz tujine seznanili s principi delavskega samo- upravljanja. Rektor univerze v Ljubljani bo priredil članom sre5an.ja poseben sprejem. VPRASANJE: Mednarodno srečanje v Ljubljani je prvo te ODGOVOR: Na srečanje smo vrste v Jugoslaviji. Ali so kak-povabili študente najrazliČnej- $ni izgledi, da se ta oblika ob-ših univerz, predvsem tistih, drži vnaprej, tako, da.bi-t^ Ljubljani imeli vsako leto ta- ko srečanje odnosno seminar? ODGOVOR: Na organizacijo tega srečanja. ki je prvo v Ju- Kobenhaven, Hamburg, Mila- goslaviji, smo resnično ponos- no Lund, Pariz Flrenz ta Ne- ni. Ce se bo ta oblika dela Akademski pevski zbor ,Tone apl]a. Poleg ieh bo sodelovalo razvijala vnaprej, je težko re- Tomšiča 1e iu^ v letošniem de-fe nefcaj študjntov iz ZDA, ki 5i. Vsekakor bo letošnje sre- to ^t imel d očmi svoj bodo ravno v tem casu v Ljub- čanje pokazalo, kaj se lahko liaiai. Vseh udeležencev bo po doseže na tem področju. in dosedanjih prijavah okoli 30, obenem dalo smernice.za na-s^^eda brez naših predstavni- daljnje delo. Treba pa bo mi-kov. sliti na to, da postane tako VPRAŠANJE: Program sre- srečanje v Ljubljani tradicio- ianja bo gotovo pester in bo nalno. Pevci-akademiki so imeli prvl letošnji nastop spet v Ljublja-ni, tokrat v veliki Unionski dvo-rani. Nastop je bil za našo Vul-turno javnost pomemben dogo-dek, saj so pevci nastopili z iz-virnim programom: skoraj poio-vica pesmi je bila tokrat sploh prvič izvajana. APZ je znal spodbudUi naše moderne skla-datelje, da so posebno zanj se-Teilcmovanje po skupinah 3« stavili nove pesmi; nekateri av- po*e!ka!o v oblilki. liga.škega sl- torji so jih cpIo posvetili APZ. stema, tako da so moštva tek- movala neipresitaino nekaj ted- nov. Vseikakor pomeni tak si- Fakul- tetrti svct jc od izvoLitve dalje danie fallcaltete, kjtar bi bsla bo- ne bi bM.i po^trebni, razen tntlkro- :a mcstoa bokiica. Za trerjo biološkega in prosekture, kate-j« Izbran prostor ob sed.an'ji piraa pa bi zadostovaili .pretireje- omstra.n Ljubiljanice, z od že obstoieči proisttoiri. asa.nac pesem in jim tiako obenem tudi nudit; prijeten užitek. Prvenstvo univerze v nogometu je osvojilo moštvo gradbenikov Prejšnji teden je bilo zakljuCeno letošnje prvenstvo nnl-rerze v nogometu. Nogometaši so prvi, ki so saj kolikor-toliko izpolnili svojo obljv.bo, saj so nogometno prvenstvo univerze izvedli z dokajšnjim uspehom, morda so storili celo več, kot smo od njih pričakovali. Na letoišnjem prveinsitvu uni- ka verze so sodelovala moštva od- delka zastrot.ini.stvo, odde.lka za eleiktrotehnitko, prirodoslovno - malesnati^ne fa'kii!te.te, pravno - eko-nomsike fakutete. odde>Lka za gradbeniiStvo. rudarsko - meta- lurške fakultete, oddelika za ar- hiiteikturo, agrcvnomiske fakul^ie in medi-ckisike fa.kulteroblem, ki se je razvil neko-liko kasneje, pa je problem medsebojnih individualnih od-nosov med študenti obeh polov. Danes je približno 3000 štu-dentov iz Afriike na študiju v Parizu in provinci, ki vsd pri-padajo posebni orgainizaciji »Združenja študentov izAfrike v Franciji«, ki ima evoj sedež v Parizu. Ta organizacija je po pravici predstavnica vseh štu-dentov iz kolonialnih držav, ki zasfopa interese teh študen-tov. študentje, ki prihajajo iz kolanialnih držav in so tam včlanjeni v svojih osrednjih študentskih organizacijah, so prisiljeni v Franciji pristopiti k FEANF — že preje omenje-nemu združenju študentav iz Afrike. Ker je palača Bourbon pri-stojna za vso francosko unjio, ni nMi najmanj čudno, da tudi UNEF zahteva za sebe kampe-tence širokih pooblastil. UNEF želi združiti v svoji organiza-ciji ne samo študente s celine. temvefi tudi vse one iz preko-morskih in kolanialnih krajev. To je v nekem pogledu tudi razumljivo in upravičeno, vendar pa je treba upoštevati mnoga dejstva, zaradi katerih študentje iz prekomorskih dr-žav ne bado nikoli opustiM mi-sli na resnično samoodločanje. Ko je nastopil na pozornici še splošni študentski odbor iz Dakara (AGED), je hdela UNEF razširiti svoje področje s priključitvijo AGED. Prt tem je UNEF poudarjala svoj repre-zentativni položaj ter se skli-cevala na to, da je univerzitetni inštitut Dakar samo integralni del framcoske univerziitetne skupnostl. Nasprotntf temu pa AGED ugotavlja, da je UNEF le nacionalna zveza in da že njeno ime izključuje državlja-ne, živeče v prekomorskih državah. Poleg tega smatra AGED, da more študente kolo-nialnih držav voditi le domača študentska organizacija, ki po-zna probleme kolonialnih štu-dentov, in ti problemi se ne-ločljivi od politično-socialnih elementov. Zato tudi v tem slučaju ne more UNEF zasto-pati afrižkih študentov. Kljub temu, da UNEF želi strniti okoli sebe vse študente, pa jd ta misel ža vnaprej otosojena na neoispeh, ker so v preko-morskih državah predvsem po-litični motivi odločilni za pro-bleme tmiverze in šolstva in te probleme lahko rešujejo samo študentske organizacije prekomorskih držav. Zadnji moment, ki daje celoten pečat in ki v osnovi onemogoča za-stopanje prekomorsklh štu-dentov po UNEF je ta, da afriški študentje stremijo po svobodnem samoodločanju in se ne morejo povrniti na staro odvisnost in kakršnokoli pri-» ključitev. Ta problem pa ima svoj od-raz ne samo v lokalnwn merilu, temveč tudi na med-narodnem polju. Tudi tu se pojavlja tisto osnovno vpra-šanje ali naj bodo študentje afriških in prekomorskih držav zastopani preko UNEF ali preko svojth organizacij. UNEF seveda stoji na stališču, ki nam je dovolj jasno. Pojavlja pa se še nekaj in to je bojaszen, da bi študentje airiških držav so-delovali na mednarodnih kon-ferencah, kjer so besede kolo-nializem in imperializem dokaj pogoste. Ta spor, ki je naetal zaradi tega, ker je hotela nacionalna unija francoskih študentov re-prezentirati vse študente, je sedaj dobil že precejšen raz-mah, izgleda pa, da bo dose-danje nesoglasje prenehalo. Najboljši sistem za cdpravo sedanjega nesoglasja je prav gatovo dvotirni sistem uredit-ve študentske orgamizacije, po katerem bi imela tako nacio-nalna tinija francoskih štu-dentov kot študentski odbari posameznih prekomorskih dr-žav svoje strogo določene kom-petence. Gotovo je. da bodo lokalni organi prav gotovo bolje seznanjeni z vsemi in-terniimi problemi kot to more biti UNEF. Zaradi tega bi po-menila priključitev študent-skih organizacij prekomorskih držav precejšnjo napako, ki bi bila predvsem za študente izven centralne Francija laliko usodna. Ta položaj ho5e tudi nacio-nalna unija francoskih štu-dentov čimpreje rešiti. Za-to bo nacionalna unija storila vse, da bi omilila dosedanje ne-soglasje in napetost. Iz te slepe ulice je mogoče najti pot sarno z medsebojnim sodelovanjem. AU ni čudftd, če se ugotovi, da so indivimialiii cdnasi med afriškimi in fran-coskimi študenti odlični, v na-sprotju s kolektivniimi odnosi med njihovimi organizacijamL Prepričani smo labko, da bo tudi med organizacijami prišlo do soglasja, saj drugače ne bo mogoče zastopati irrteresov študenlov. !n 6e danes vemo, da so nam interesi Študentov pred vsemi drugimi političnimi in strankarskimi slučajnostml važnfejši, potem smo lahko sigurni, da spor ne bo dolgo obstajai lEEEE Državna zoložba Slovenije v Ljubljani Izdaja knjige slovensklh plsaleljev In pesnikov, knjlge svetovnih klasikov, sodobno politično lite-raturo, revije, časopise, slovarje itd.; ima na zalogi strokovno in poljudno znanstveno llteraturo, s katero se lahko vsak v vsaki stroki izobrazuje In izpopolni svoje znanje; izdaja in zalago učbe-nike za vse vrste šol, učila in razne tiskovine; na zalogi ima vedno v&e šolske In pisarniške po-trebSčine. — Vse zgoraj rtavedeno dobite v naših poslovalnicah. |B!B«|B!B!D!f!fB!E]B!B!BiriB)B!B|ttB!B(B!B DORA PtfiSTENJAK: GAfcRI (lesorez) V zadnjem obdobju razvoja Študentskih klubov se vse bolj opaža, da prihaja razgibanost ;n aktivnost študentov iz združenj po fakultetah na okrajne štu-dentske klube. Za to je vei vzrokov. Na žalost moramo pri-znati, da tu ni na zadnjem me-stu finančni problem, zlasti v prvem obdobju razvoja klubov. Vendar danes že z veseljem lahko ugotavljamo, da so per-spektive klubov zelo široke, da se delo klubov razteza na vaa področja družbenega življenja Tako se bolj in bolj bližajo ci-lju svojega dela, to je poveza-nosti z domačimi kraji in pomo-& pri razvoju kulturnega go-spodarskega in političnega živ-ljenja v svojih okrajih. Te na-loge so zelo velike in zahtevajo mnogo priprav. Na pragu počit-nic lahko ugotovimo, da so «e nekateri klubi zelo dobro pri-pravili. Večina klubov je o de-lu v počitnicah že razpravljala, nekateri pa bodo to še storili. Skupne naloge vseh klubov, ki ki bi jih bilo treba poudariti, so zlasti tesnejša povezava z Ljudsko mladino na terenu, drobno delo študentov v LMS, večja povezava s poslanci po-eameznih okrajev, povečati ja treba skrb za delo z gimnazijci in jim nuditi pomoč pri vpisu na univerzo, pri sprejemu v do-move in jih pripraviti na delo v Zvezi šiudentov Jugoslavije. Naerti klubov za delo v po-Čitnicah slonijo zlasti na izkuš-njah iz prejšnjih let. Če pregle-damo te načrte, se moramo ustaviti zlasti pri Klubu prek-murskih akademikov. V progra-mu imajo 12 poljudno-znanstve- nih in političnih ter gospodar-skih predavanj, ki bodo sprem-Ijana s fjlmi, športna srečanja s sosednjimi klubi, gostovanje pevskega zbora po Dolenjski in Goriškem, gostovanje dramske skupine po okraju, knjižno ak-cijo za ustanovitev študijsks knjižnice v Murski Soboti, po-moč pri rasstavi »Pomurje deset let v svobodi«, kjer bodo imeii tudi svoj razstavni prostor in še druge akcije. Gorenjski klubl se bodo zbrali na prvi športni pri-reditvi v juliju, ki bo potem vsako leto v drugem centru. Organizirali po bodo tudi med-sebojna gosfovanja kultumih skupin. Dobra je zamisel Kranj-skega akademskega kluba, ki bo priredil izlet po Gorenjskem, zvezan z ogledovanjem tovarn, kjer se bodo štud^enti lahko po-zanimali za delo teh tovarn in se bo eden ali drug rad vrnil v svoje kraje, ko bo videl da je tam potr^ben. Primorski klubi bodo v po&itnicah gostovali z že naštudiranim programom, s ka-terim so želi velike uspehe na I. festivalu prirnorskih študen-tov letos maja. Društvo belo-kranjskih študentov s svojo folklorno skupino in Klub ko-roških študentov s pevskihn zborom bodo skupaj nastoplll na proslavah za 22. julij. Koi-oškd študenti bodo povabill v Jugc-slavijo na obisk študente, ki študirajo v Grazu in na Dunaju. Več klubov ima v načrtu tud1 taborjenja za svoje člane. To je samo nekaj okvirnih na-črtov, ki naj prikažejo priprave klubov za počitniško delo. Pri vsaki jstvari pa nastanejo tud! problemi. Z notranjimi težavaml se bori Mariborski akademsfct klub, čeprav je precej napredo-val v letošnjem letu in upa v letošnjih po<nicah prebresti krizo. Pravtako ima težave še Celjski akademski klub in še nekateri. Pereč problem je klub jeseniških Studentov in Kluo koprskih študentov. Morda smo se premalo zanimali jtanje? Vsa-kakor bo treba to stanje v za-četfcu prlhodnjega leta izboljša-ti. Mirno lahko trdimo, da so te težave, ki jih klubi sedaj šT> ne« z dne 17. V. 1955 je bil ob-javljen članeic »Letošnji «pre-jern v Studentske domove«. V tem članku je naveden kriterij bod-očega sprejema v domove ter razlogi, kS so vodili Univer-zitetni odbor Z8, da je sklenil ponoven sprejem vseh istano-vaicev d^mov v pri^odnjem le-tu. Clanek je zaradj navedenih stalSf§S povzročil zelo živahne, pa tudi celo čudne in celo Sovi-nistične diskusije med študenti, ki stanujejo v domovih. Zato nl čudno, da sq na članek živo re-aglrali tajjo prizadeti kol nepri-zadeti. PJaec tofiao navaja pogoje, kl jiil postavlja za spr^jem v dom UO Z§J in. sicer: socialao sta-nje, učni uipeh ter moralno-po-liti^ne kvalifikacij«. Earomljiva j« tudi prednost pri sprejemu otrok žrtev fašizma in udeležen-cev NOB. Zelo čudno pa je, da s© v članku daje — in to kot prvo prednost — prednost dr-javljanom LRS celo pred ude-leženci NOB in otroci žrtev fa-šizma). To ^taliSče pisec pojas-njuje v nadaljevanju članka in zaključuje z razlogi, ki so vodili UO do takšnega skl«pa (?) Na kratko bi lahko to razlago po-vzeli: prednost v sprejem v do-move imamo mi, to pa zato, ker Vi (drugi tuiiverzitetni centri) ste prav tako (kot mi letos) sklenlU, da prvenstveno spreje-mate študente svoje republike. »Domove smo zgradill in se vzdržujejo s sr^dstvi naše repu-blike ... itd.« To »o torej argu-menti, zaradi kafcerih se je le-tos zavzelo novo stališče, »tali- V letošnjem Solskem letu so na medfakultetni konferenci agronomov v Beogradu med drugim sklenili, da bomo imeli agronomi kulturno-prosvetni fe-stival v Skoplju. Ker je bil tak festival 2e lansko leto v Sara-jevu in se ga študentje agrono-mije iz Ljubijane nismo ncie;ežii: zaradi pomanjkanja finančnih sredstev, smo sklenili, da se le-tošnjega gotovo udeležimo. Predvsem še zato, ker je lansko leto prevladovalo spiošno mne-nje, da je agronomski festival precej izgubil na pomenu, ker se ga študentje ljubljanske fa-kultete nismo udeležili. Kljub raznim težavam smo naštudirali obsežen program. Kulturno življenje se je že ta-koj v začetku šolskega leta zelo razgibalo. Začel je delati oktet in folklorna skupina. Neposredno pred odhodom na festival pa smo naleteli še na težave pri nabavi denarnib. sredstev. Te smo dobili pred-vsem na priporočilo UO ZSJ v Ljubljani od zadružnih forumov v Ljubljani in od naše fakul-tete, katerim se na tera mestu najlepše zahvalj uj emo. Program za festival je vsebo-val gorenjske in belokranjske narodne plese, oktet je pripra-vil nekaj narodnih pesmi, tri-članski orkester pa je izvedel nekaj izbranih slovenskih pe-smi. Publika je bila posebno na-vdušena nad gorenjskimi plesi, pri katerih smo doživeli velik aplaVz. Večina fakultet je prišla s programom narodnih plesov in pesmi. Program je bil lep in za-dovoljiv, kar nam dokazujejo dobre ocene, ki si jih kaj pogo-sto čul od gledalcev. Program festivala Je trajal dva večera. Prosti čas med na- Sprejem v domove ITALIJA 1955 ¦'% Potoval sem na nogometno tekmo Italija-Jugoslavija in obenem obiskal še nekaj itali-jan&kih mest, med njimi Milano, Benetke, Torino in Trst. 10 dnfi bivanja v Italiji seveda ni do-volj, da bi spoznal to deželo, za katero velja, da je zemlja ugank in nasprotij. Blizu nam je, a vondar je življenje različ o o^ našega, kot bi pofovali .1 dru^ kontinent. PREJ JE 6H.0 60UE Tržačp.ni menda niso in ne bo-do nikdar vsi zadovcljni. Ni jim bilo všeč, ko so v Trstu vihrale ravezni^ve zsstave, sedaj tožijo, da je še slabše, ko visi na mest-ni hdši italijanska trobojnica Ko so vladali zavezniki, je bil v upravd mn^o večji red, prošnje v uradih so reševala točno na dan, ko so obljubili. To je pač a?čin dela. Sedij vlo- žiš prošnjo in čakaš aa rešitev leto ali še več. Rak-rana današnjega Trsta Je zaposlitev. Res je, da v Trstu grade precej novih hiš, da ima-,io lepo urejene parke, res pa je tudi, da v vseh dneh, kar sem bil v Trstu, nisem videl niti enc iadje, ki bi zaplula v pristani-šče ali, da bi ga zapustila. Veii-ko pristanišče je popolnoma prazno, le majhne rlbiške ladji-ce se pozibavajo na valovih. Kakšna razlika, če primerjamo Trst z Reko, kjer ladja kornaj najde prostor za odhod lz luke. Od samih obljub se ne da živeti, čeprav je res, da so cene blaga v Trstu nižje. Pristanišče — srce tržaškega gospodarslva — je še vedno praz*o. Nift čudne-ga nl, če sft javni prastori praz-ni, cd velifcih kavarn r.a trgu Unita, do kiinodvoran in gleda-Mšč. Za vse to nd denarja! MLADINSKI HOTELI IN OBISKOVALCI Itallja je dežela, kamor vadJ potuje vsak človek. Mnogi žele videti rgodovinska znamenitosti katerih v Italiji res nl malo mnogi greuo na morje. še naj-ve5 pa je takih, ki žele spoznati italijansko žlvljenje. Ce bl opa-zovali potnike, fci potujejo šlrom po Italiji, bi morda v prvem trenutku naredili napaien za-ključek. Rekli bi, da je v tej deželi največ bogatašev, kajti r.a cestah ne manjka najmoder-nejših avtomobilov \i vaeh dr-žav sveta, v vlakih Je redno mnogo tujcev, ki sv vozljo v spalnih vagonlh aH v prvera razredu. R^s, da je teh precej. vend«r je 3e mnogo več takih, kl pride'o v Italdj« s kolesom, avto «top, alfi v viaku v tretjcm razredu. Zanimivo je, da J« tret- stopoma so kolegi iz Skoplja iz-korislili za organizacijo ekskur-zij na fakultetna posestva, kjer so bili tudi strokovni razgovori. Ogledali smo si tudi razne to-varne in znamenitosti samega Skoplja. V nedeljo pa nam je Združonje agronomov iz Skop-lja priredilo športni dan v fiz-kulturriem centru Saraj. Tam so bile tekme v različnih šport'nih discipllnah, nato pa je sledilo mladinsko veselje, ki me je spo-minjalo na proste večere, ki aem jih nekdaj kot brigadir.pre-živel v zveznih delovnih akci-jah; kajti tu smo bili zbrani študentje - agronomi iz vse dr-žave. Imel sem občutek, da je bil to kraj, kjer smo izmenja-vali medsebojne izkušnje. Me-nili smo se o programih in re-žimih študija ter ostalih pere-čih vprašanjih, ki nas tarejo. Tu nas je predstavništvo štu-dentov beograjske fakultete po-vabilo na agronomski festival, ki ga bodo prihodnje leto orga-nizirali v Beogradu. Zadnji dan našega bivanja v Skoplju so bili povabljeni pred-stavniki študentov iz posamez-nih fakultet k dekanu agronom-ske fakultete v Skoplju, kjer smo se razgovarjali o različnih strokovnih vprašanjih. Bil je to prisrčen pogovor o domačih in inozemskih praksah, režimih študija ter o raznih vprašanjih, kot kulturno udejstvovanje štu-dentov agronomov itd. šč« upoStevianja državljanstva! Gre torej za nov kriterij! Ver-jetno pa je to po piščevem mnenju tudi tisto, kar bo rešilo problem študentskih domov. Mi-siim, da brez večjega razprav-ljanja lfchko vsak na5 človek uvidi in ve, kam lahko pripelje disktiaija, ki jo ustvarja pisec z mi in vi in za lass privleče-netn drž>avljaastvu. Zdi se mi, da pisec pozablja na to, da bi za študerate, ki so potrebni sta-novanja, več storili, če bi o priivcipih za sprejem razprav-Ijall s stanovalci, če bomo do-sledno in pravično upoštevali te postavljene principe ter s te-meljitim delom komisije, ki bo sprejemala v domove. Dalje. jz'članka se jasno raz-bere, da gre za staliSče univerzi-tetnega odbora, torej za oficiel-no staiišče študentovskega vod-stva pri nas. To je tudi tisto, kar j» upraviženo pov»ročilo še večjo zaskrbljenost in raztmr-jenje med itudenti. Na tem me-stu je trefca povedati, da kot celota članek ne izraža mnenja UO, niti ga ni pisal nofceden od članov UO. Pisec članka je ver-jetno videl, da je UO dalj časa razpravljal o domovih in smo kot plod mnogih diskusij na eni zadnjJh sej UO izoblikovali po-goje z-a sprejem v domove. Na žalost pa se pisec članka ni po-zanimal za končno stališče UO, temveč je zaradi površnosti na-pisal le svoje mnenje. Pri tem bi se pisec lahko zavedal, kak-šno škodo lahko povzroči takžno pisanje, vedel pa bl tudi lahko, da je tabšno pripisovanje last-nega ranenja UO zelo neodgo-vorno in predrzno. Mnogo manj škode in vznemirjanja bi brez iiiniiiiiimiiimmimiiii Ji razred v vlaku vedno zelo zaseden in imaš srečo, če lahko sediiš, kljub temu, da »rozi na važnejšiii progah cela mncžica vlakov. Organ.haoi.1a mladinskih hote-Iov »Alberghi della gioventu« je v Italiji dokaj nepopolna. Hotelov je malo :n tudi njihova oprema nd na »evrop ;ki« stop-nji. N^emogoČe je primerjati ure-Jen nemški ald avstrijski mla-diiiiki hotel z itaMjaaskim, kjer ni pravega reda, nif. čistoče. Nift čudnega ni, če doživimo v italijanskem mladmskem hotelu razgrajanje sredi no5i. Ko smo nekoč na Dunaju polglasno peli. ko smo se vraŠali iz gledališča, je prišla posredovat policija ... r Ob slovesu smo bili vsi mne-nja, da naj postane jgronamski festival tradicionaleni^kajti naša bodoča naloga ne bo samo za-nimati se za probleme proiz-vodnje, ampak tudi za dvig kul-turne ravni na deželi. Takšni festivali nas bodo navajaJi k temu, da borno že sedaj poživeli kulturno-prosvetno delo in nam bo v praksi toliko lažje delati na tem področju. Vladianir KovačiS Dunojska šala Avstrljska rw>gwneitna reprezen« tanta Zeraan in Happel, oba igral-ca fiunajskefa RaBida (Happel Ja seijaj y Paru;u) sta fcifla neločlji-va prijatelja. Vedno sta bila sku-paj ta marsikatero »mocijo« sta pagruntala. Happel je lail znan hot velik šaijivec, Zeman pa bolj po svoji prajmovc-rnosti, hl, jo je ka-zaJ pjeavsem v t«an, <|a se pred nobeno reprczentančno tekmo nl brH. V em izmed mnc-gih te^kem med noffometHtoia reprezentanca-ma A^^rije in Madžarske v Bu-clinapešti je »panter iz HUtteldor-fa« Zeman talio fanta&tično bra-nil, da so se imeli Avstrijci samo njenau zahvaJlti za neodlo^en re-zuitat l,:l. Na bankeiai po tekral so nau seveda z vseh strant česti-tall. Ves 3« sljal od 2adovoli»tva ko je, sedaj že lepo obrit, spre-jemal čestitke. Pa se tl oglasl nje-gov prijatelj Happel, kl je igral srednjega krtlca in se Izkazal zla-stl s tem, da je Cesto puS&al ka-zenski prosfcor prazen: »Lahko je njemu briljirati — ko pa igra za menoj.« Katedrala v Milanu KRISTJAN! IN TATOVI Bilo Je nekje med Benetkami in Milanom, ko sem utrujen od potovanja prijetno zaspal v udobn(jm oddelku brzovlaka. Nekdo me vječe za rokav in rre vftrajno budi. Komaj odptem dvoma bilo, če bi se pisec pod-pisal. UO nl razpravljal o domovih zato, kot pisec pravi, ker so ga vodili »razlogi, ki so isti, kot &o veijavni že dalj časa v dru-glh univerzitetnih centrih« (?) temveč dejstvo, da je lani, pa tudi prejšnja leta ostalo izven domov določeno število študen-tov, ki so zaradi študijskih u-spehov, socialnega stanja in sploh zaslužili, da stanujejo v domu in to mnogo preje kot nekateri, ki so v domovih in predstavljajo danes le neopravi-čeno breme družbe. Domovi naj bodo za najbolj potrebne in najbolj zaslužne študente. To nas je vodilo k sklepu, da bo v prihodniem letu za vse Ffs-novalce domov, stare in nove, sprejem enoten. Postavijeni po-goji pa morajo biti edino merilo za sprejein v dom, ne pa, kot navaja članek — državljanstvo. Mislim, da bi bilo v nasprotju z našo moralo, če bi postavljali kakršne koli razlike glede na narodnost. Vedno smo biii ve-seli in radi sprejeli vsakogar, ki je prišel na našo univerzo z in-teresom, da bo dobro študiral in čim več priaobil. Smo pa pro-ti pojavom, ko študentje iz špe-kulativnih namenov (bodisi štu-dijskih ali celo političnih) pri-hajajo na našo univerzo io zato, ker so iz druge republike, zah-tevajo vse bonitetf, a smatrajo, da nikomur niso dolžni odgovar-jati za svoja dela. Le za takšne študente, ki bi prišli prihodnje leto na naSo n.niverzo, je UO mnenja, da se jib. ne sprejme v dcm. Zaradi takšnih primerov pa ni treba in se ne more po- oči, vidim, da ml neka žena pripenja na suknjič svetinjico, v roke mi tlači sveto podobico, pri tem pa drži odprto dlan. Naj kaj prispevam za cerkev, ki je v tej deželi tako uboga. Men-da jfc bila malp presenečena, ko sem si odpel svetinjico, jd vrnil podobioo z besedarai: niente capisco italiano. Ze prej go me namreč opozorili, da so takega »ž?canja« v Italiji zelo v modi. Edini izhod je prejšnji sfavek, ker te sicer dekJeta in žene raz-nih Marijinih družb nadleguieio toliko časa, da iz jeze odrineš vsaj 50 lir. Manj menda sploh ne vzamejo. Naj omenim še, da zbirajo prispevke za uboge naj-lepše žene dotičnega mesta. So-dijo, da je to častna dolžnost. Vse te organizacije niso nift v prlmeri z raznšmi revnimi ljud-nai, ki »privatno« iščejo pomoči pri sočloveku. Ti se ponavadi skrivajo v samotnih koti^kiih, š^er je javno beračenje prepove-d?no. Doživel sem tak primer v Torlnu, ko sem počival ob bre-?u Pada. Približa! se je nek tnlad mož, potegnil iz žepa llst papirja in me nagovor'1 z eno samo besedo »berite«! Bila je odpustnica iz zapora. To je do-kument, s katerim si obsojen na brezposelnost. Nihče noče da-ti takemu dela, niti ne podpcre. Zatrjeval je, da je nedolžen, naj mu pomagamo. Nek kolega mu je daroval 100 lir in neznanec je brez besede odšel. Pravzaprav je to dogodek, ki človeka pre-sun« in ga opozori na to, da Italija ni samo dežela kopališč, hotelov in lepih žena. S kulturne prireditve na agronomskem fcstivalu še eno leSo uspehov APZ (Nadalje^anje s 1. strani) nija 1955. so najprej zapeli ob otvoritvi spomenika Otonu 2u-pančiču na ljubljanskem poko-pališču, nato pa so se odpeljali — na Bled, zapet predsedniku U Nuju, njegovemu spremstvu in vsem povabljencem na sprejem, ki ga je v vili »Bled« priredil tovariš Aleksander Rankovič s soprogo. Vsakemu pevcu bo ta sprejem ostal v trajnem spomi-nu: pozornost in zadovoljstvo, s katerim so predsednik prijatelj-ske države in ostali poslušalci sledili programu, natcr prisrčen stisk rok g. U Nuja s prof. Gobcem in nadvse prijetno vzdušje ves večer, fco so se pev-•••••• •••.». .•..•..»..•. .»..«..•. .«MS..#. stavljati stvari tako kot jih po-stavlja pissc. Taki razloigi so vodili UO k novim ukrepom za sprejem v študentske domove in to so sta-lišča UO glede bodotega spreje-ma. Iz tsg-a je razvidno, da ne gre za kakršnekoli nacionaln« razlike, marve-č za dosledno u-resničenje določenih principov. Od uspešnega dela komisije (ka-tero je imenoval UO in potrdil Kuratorij) in s pomočjo vod-stev domov ter stanovalcev je odvisen končen uspeh. Stane Markič predsednik UO ZSJ ci spoznali s 61ani burmanske delegacije in jim pripovedcwali o svojem delu in uspehih — vse to bo eden največjih dogodkov v kroniki APZ. S tem pa letošnje delo zbora še ni zaključeno. Posneli so ne-kaj plošč za g. U Nuja, julija pa pojdejo rta letovanje v Za-dar, kjer bodo marljivo študi-rali program za drugo leto, ko jih čaka spet vr^ta nalog in uspehov: prcslaviWv desetletni-ce tega kvalitetnega in delavne-ga kolektiva. POHOVNA ZMA6A TRIBUNE V NOGGMETU %'Rf kaže, da Iroajc v rcdakci-ji Tribuae odlične nogomelaše. Kljub odsotncsti ueka-terih naj-boljših nogometašev Tribune (Kralj, Pleša in Kuhar), je ekipa »cajtengarjev« spet požela zma-go z rezultatcim 3 :2. Omeoiti moramo, da je za TJniverzitetni odbor igrala vrsta znaaih nogo-roetašev, med njim! Markič, Beznik, Miakar, najjboljši na terenu po je bil vrstar UO Vr-hovec, ki je rešil nHhovo ekipo dvoštevilčnega poraza. Sodil je mednarodni -sodrilk Šinkovec Janez, ki je piskal po željah igralcev. TKIBTJNA.. Ust StutJentov UuDlJanske anlverze- — Odgovomi uifVečer v avgustu« ln »Valse triŠ^« I-II) je v zuna-nji Izdelanosti, zlasti v pesni- Manj dooblikovaijfc 50 Zlobčeve »Moje noči« (I-II), Težki drobci pravih doživetij in neenotno blesketanje njihovih isker v ni-hajoči ritmiki in izrazih, ki ni-so vseskozi polivi. Najboij samo-stojno prizadev©n v vsebini je Dane Zajc (»Ln rekla je« I-IV). Značilno pa je, da se rrtu iz do-živetij, ki so v bistvu lirska, razvijajo zelo epske podobe in oblikuje pogosto trd, dramat*čen pesniški slog. Zato omahuje v ritmu, ie bolj pa v vsebini, kl prehaja lz resniftne čustvenosti v nedognano opisnost. Menartovim in Levčevim pre-vodom Walta Whttmana neraara tudi ob primerjavi z izvirnikom ne bf bilo v ničemer treba opo-rekati. .Vendar se zdi, da v slo-veniski ritmiki in v okviru da-našnjega dojemanja življenja ta poezija ni preveč učinkovita. V Zapiskih jo označuje P. L. pod našlovom »Sto let /Travnib. bilk'«. Kritičnd in drugi prispevki so razgibani in živahni. V nasprot-ju s prejšnjim letnikwn se je Beseda preu&merila na krajše esejistične in zlasti kritiične koncepte. Toda kakor je prejš-nja dolgoveznosi pogosto z^tva-jala vstran od bistvenih pro-blemov in utegnila biti — vsaj v naglici današnjega vsakdanje-ga življenja precej dolgočasna, je nevarnost teh krajših osvetli-tev nič manj piitna: preleviti se morejo v bolj ali manj obrobne opazke alf čisto splošne, nekort-kretizirane prikaze. V pričujo-či številki so se avtorji dakaj uspešno izognili tera čerem ča-snikarsko obsekanih osnutkov. V »Problemih« razpravlja Herbert Griin v eseju »Radostna Melpomena« o gledališki umet-nosti. To je jiekak manifest o sodobnem gledališkem delu v vseh njegovih podroijih. Napi-san je v glavnem aforistično, ponekod tudi bizarno. Aforistič-ni načdn ni vselej v prid poda-nim trditvam. Najdelikatnejši problem, ki ga esej načenja, je gotovo problem igralca in nje-govega položaja v sodobni druž-bi z globljih, etičnih vidikov. Problem je pomemben in bi-stven In bi bilo koristno, če bi vzbudil zanimanje. Literarne pojave ocenjujejo Mirko Zupančič (Kranjčevo »Zgubljeno vero«), Janez Menart (Hacetove »Gozdnfe steze« ter »Slovenske balade in romance«), Miklavž Prasenc (Vidmarjev esej o Prešernu) ter Herbert Griin (tri knjige iz jugoslovan-ske književnosti). Zupančič se odlikuje po doslednem umetnl-ško-idejnem vidiku, s katerega vrednoti literarao delo. Morda je bll to pot prekratek, da bl bil mogel nazorno zaobjetl fn prcgledati obširno celoto KranJ-čevega romana. Zlasti tanimiv je kritikov osebnl odnos do člo-veka in življenja, ki ga nedvo-umno izraža. Njegova fonnalno-stilistična analiza pa je nepo-polna in fragmentarna, vendar se dotika zelo aktualne proble-matike v današnjem pisanju, ki pa jo bo treba obravnati z ze-lo širo&ih kriterijev. Menart ocenjuje živahno, duhovlto, ven-dar tako, da bi pomembnejšim tekatom težko priSel do živega. Prosenčeve pripombe 0 Prešer-nu 30 na več straneh zelo zani-mive in upoštevanja vredne, vendar nlso docela nedvoumno formulirane In bl jih — kon-kretuih — moglo biti več. Griin ofcvarja novo rubrlko »I« Jugoslovanske književnosti« (na-slov je nekoliko nerodenJ), ki Je bila vsekakor potrebna. Ocenil je pesniški zbirki Vesne Parun in Tina Ujevlča ter novo povest Iva Andriča. Poleg tega označu-js Vasja Predan »B«ograjsko re-vialno življenje«. Rubrika pose-ga v široko področje, ki ga pri nas večidel ne zasledujemo do-sledno in v celoti. Zato bi n« bil-o nekoristno in napak, če bl bile te ocene ia pregledi usmer-jenl še bo!j v informativnost ia ne predvs«m v indlvidualno krl-tlčnem smislu. Smotrnost rubri-ke bosta seveda pokazala in do» kazala Sirina !n obseg obravna-vane problematike. Zeleli bl čira celotnejših pregledov. O filmu pišeta Vaaja Predaa In Lojze Smasek. Prvi ocanju-Je v članku ».Enfant terrible* slovenekega ozkega filma« Hlad-nikovo »Pravljico 0 ljubeznl«, prizadeto in z zelo pozitivniml rezultati. Drogi malc« neizrazi-to razptavlja o »Filmu ln reper-toarni politiki«. Stevilko zakljuftujejo »Gloeet, v katerih kot po navadi najbolj zvoako in rezko odmeva glas duhovitcga Jama. Beseda stopa v ftefcrto leto z zamudo, ki jo žell In namerava čimprej dohiteti. Tudi Je \r prvi številki zelo veliko tiskovnih napak, česar doslej v Besedi ni-smo bili vajeni. Vendar ji je treba priznati, da kijub tehnič-niin težavam zelo prizadevno in živo zabeležuje in ocenjuje zna-čilne pojave v našem kolturnem žlvljenju ter prinaša pomembne umetniške prispevke. Pestrost vsebine >e v tej številkl taka, kot je revija morda še nikoli ni dosegla, zlasti ne na tako kva-litetni ravni. Manjka ji to pot še kak esej in morda gledališka kronika, medtem ko naj bl bila 7. ab5'raktnimi razpi-ava-mi 0 estetikl nekollfco manj ra-dodama, kot je bila doslej. Preveč znanosti utegne razbijati poiaokrvnost publicistike te vrste. Vs. HERMES GERTRUDE — Anglija: BIKOBORBB Manj vsakdanjosti, več oblikovne prostosti DIKMEN 0KTAY — Turčlja: KOMPOZICIJA Pred kratkim «0 bile v Društvu slovenskih književnikov razdelj«ne prve literarne nagrade, ki &o jlh sprejeli naši mla-di avtorji — Peter Levec za pesniiko zbirko »Zeleni val«, Beno Zupančič za zbirko novel >Veter in cesta« In Lojze Kovačlč za z-b!rko novel »Ljubljanske razglednice«. Dela so izšla lansko l«-to 7 založtoi Slovensksga književnega zavoda v Ljubljani in »Obzorja« v Mariboru ter so po ^vojem idejnem eestavu in kva-litetnemu izboru najboljši literarni prispevek slovenski knji-ževnosti v zadnjih letdh. Da bi tudi slovenske visokoš olce 6Lm bolj seznanili z ome-njenimi deli, posebno pa še z mladiml avtorji, stno nagrajenceprosili za kratek razgovor, v katerem ets PeteT Levec in Be-no Zupančič povedala nekaj 0 sefei, *vo]«m dosedanjem deluin bodočih načrtih ter nekaj o svojih pogledih na našo knji-ževnost danes. približen ali enostranski. Res ]'e, da mora imeti človek, ki se dalj časa ukvarja s pisanjem, več ali manj izdelane sodbe o svojem pisanju in o pisanju drugih, in vendiar jih je kljub temu včasih težko zapisati. Posebno, če je tafe človek vendarle še vajenec, ne mojster, in njegovi kriteriji le že niso dovolj trdni in sodbe ne dovolj zrele. Naj se vrnera k vprašanjem. S pisanjem se ukvarjam že ves čas po vojni, vendar Še zme-raj preveč mimogrede. Zato sem tudi čakal tako dolgo, preden sem se letošnjo pomlad lotil obširnejšega teksta. Ampak tudi ta ne bo tako obširen, da bi se ga bilo treba bati, kakor se Kranjci radi bojimo, menda po načelu: večji obseg, več možno-sti ze neusmerjenost. Vrnil sem se v čase vojne Ljutfljane, v leta, ko sem bil pol mlajši ka-kor zdaj. Podobe iz tistih dni se BENO ZUPANČIČ: Vprašanja, ki ste mi jih za-stavili, so takšnega značaja, da je nanje težko odgovoriti krat-ko, ne da bi bil odgovor samo Znanje in konstrukci ja Torkarfa Primus sapientitd gradus est, falsa intelligere, se-cundut vera cognoscere. Ce je res prva stopnja mo-drosti spoznati kaj je napačno, potem lahko mirne duže trdi-mo, da se je večji del sodob-ne dramatike že povzpel do te modrosti, vsaj kar zadeva naj-bolj bolečo točko — napaiino pojmovani realizem. Pri nas smo seveda še nekoliko v za-ostanku, vendar pa vse kaže, da se bo tudi naša domača dramatika počasd »naredila«. Gre namreč za stvar o kateri je polemiziral že Lessing z Voitairom v svoji »Hambuiv ški dramaturgiji«, gre za do-sezanje popolne iluzije resnič-nosti. Voltaire nekje toži, da t tako skromnimi odrsktmi tehničndnii sredstvi, s kakršni-« mi je takrat razx>olagalo fran-cosko gledaliftče, pri gledalcih ni moglo dosefti popolnosti ilu-jcije. Lessing mu upravičenO uffovarja, da so temu manj krhm odrska »redstva, kot pa dratnatiki in njlhova dela, ki, kot bromec bergljo, potrebuje-jo zrinanjih učinkov. Kijub temu zgodnjemu opo-minu pa j« &el razvoj v tisti smerl naprej, v smeri velikega »spektakla«. Notranja dožavet-ja eo vedno češče aaimenjavali ztmanji u&iinkL Menda je šele film prekinil to tekmo in dra-ma m v novejšem obdobju !• drami skufta osvoboditl vsega nepo-trebnega baiasta, čeprav nad njo še vedno lebdi zahteva po zunanji učinkovitosti. Temu pa je slej ko prej kriva nemoč dramatikov, ustvariti preprič-ljiv videz žviljenja, enkratne-ga dogodka zgolj z notranjim dramskim dogajanjem. Gre aavsezadnje za staro zahtevo, po kateri naj umetoost izrazi splošno s posebnim, naj bo to-rej v nekem pogledu simbol, ki pa mora ohraniti videz en- teh treh ljudeh, pesniku, nje-govem dekletu in njunem pri-j^telju nam že v začetku de-janja vse premalo pove, da bi njihove psihične dispozicije mogle postati zakon za njihov nadaljnji razvoj v izpremenje-nih okoliščinah. Avtor jih sa-movoljno vodi po poti h kon-cu, ki ga je že v naprej dolo-611, opravičuje pa to kot raz-voj karakterjev oseb in do-godkov, ki so ves ftas na robu verjetnega, včasih pa zdrkne- DJOKDJE VRANJES Ne, nemoftt me odvračati od pttta n* koji som poii naurnio, fa moram prona&i djetins^vo svoje. Noiima ludib ieija isparaču trbub dalekoj proslosti, ona ga )t progutala. A kad ga nadjem neču ga uzeti tebi, )er ozhujan sam za plakanqe. Lako mi ga je pvdijeliti na dva dijeta. lialo &i* dctti brattr&oj djeci da brče trče za sjenkama. Ostotak iu zapctlki na lom&ii, fer bo6u da vidim u plamenu tmovitu ftazu po kajo) tam krvaroim nogama getzio. S predstave »Tbercae Gostovonje beograjskega boleto no Dunaju Z uprizoritvijo »Kitajske prav-l}jce« in »Lectovega srca« so članl beograjskega balet« kol-nilo dvoraao Narodnc opeve in e»1o topLo poedraviflo usp&h ju-goalovaotrtoih nmetoikov. Po predatavf j« zvfleena uprara gle-dališK p*lr«dila t avli Narodne oper« alavnoatni sprejetn na čast goetov la Jugoslavije. Mimo Clancv baleta so Wli na apreje-mu tiKli jugoalovanski velepo-flamUt n» Dunaju Dragomir Vu-6inl5 s Slanl vedepoaianlStva, opravaMe beograjskega Narod-n«ga gfledallšča MUan Bogdano-vič, direktor Opere Oskar Da-aem ia »Jclada^ 8tov«& Hrl»ti& koratnega dogodka v katerem aodelujemo, zakaj samo v tem primeru se bo dotaknil našlh ftustev in jih vznemirU »s so-čutjem in strahom«. Vsa dramatifca torej niha med dveama skrajnostkna, med »enkratnim, inddvidualnim« oa eni in »siinbolom« na drugi strani. V prvem primeru mo-ramo govoriti o padcu v »spek-takel«, v drugem pa v misel-n« konstrukcije, ki jih resnič-no življenje postavlja na laž in kl nas, pa naj so še tako pre-senetljive drame, pustijo po-polnoma hladne, ter morejo vzbudlti komaj nekaj ab-straktnih meditacij. Pri Torkarjev: »PisanJ žogi« gra za izrazit poizkus drtige vrste, za konstrukcijo, kl »a tma še to slabo lastnost, da kljub velikemu tehničnetnu znanju in naravnost drzno premočrtni zasnovi dela, osnnvna avtorjeva ideja, rtsta, ki jo je hotel odeti v obleko simbola, docela zbledi. Pisatelj obravnava usodo treh mladih ljudi, ki jih na pragu ftreOosta zatteče voja». O jo celo preko roba. Oba prl-Jatelja sa znajdeta v tabori-šču, dekle pa pred gestapov-cem, ki si želi, da bi se mu vdala. Avtor čuti, da niti de-kletov padec, niti zamenjava, v katero pristane Renc, ni to-likšna usodna napaka, ki Li po notranji nujnosti morala voditi v popolen moralni zlom ln tragičen konec, zato si po-maga z nizom slučajnosti, ki bi lahko bile vse bolj verjetne kot so v našem primeru, pa vseeno ne bi mogle opravičiti t' kega razpleta dramskega do-godka. Slučajni dogodki ne morejo biti potrdilo idej o življenju in tudi v teh skrajnostih je izde-lava tega dela slaba. Ne po-sreči se mu biti simbol. Vred-nost drame je morda blizu na-sprotnega pola, namreč v odr-ski učinkovitosti, presenetlji-vosti, Bnodernosti ali kakor je že mogoče to imenovati. Kajti kar je bilo v njej neposrecino življenjskega in doživetega. so vanjo vnesli šele rožiser in igralci, v kolikor se jim je to potrečilo. Fo mi luščijo ix spomlna n&kako iz-ostrene, čeprav še zmeraj rahlo zastrte s patosom mladosti, ne-pričakovano potopljene v vrti-nec revoJucijskega dogajanja. Clovek je bil tedaj razpet na vse križe, ki sploh lahko posta-nejo njegov delež — dom, oko-lje, ljubezen, moralni in politift-ni nazori itd. V vse tisto, ob če- žujočega, posebno, ker se lote-vajo žive današnjosti, in se ni-majo kain umakniki pred pro-blemi svoje lastne mladoeti. Nič hudega, če je njihova dobra vo-lja trenutno še zmerag v obrat-nem sorazmerju z niihovo izpo-vedno močjo. Naj končaim, s trdnim prepri-čanjem, da bo prihodnje deset- mer se je tako ali drugače lomil letj-e, posebno v pogledu »daoaš- naš človek. Ali bodo ln kako bodo te podobe zaživele, o tem je še prezgodaj govoriti, dokler ne bo delo končano in ne spre-govorita o njem tudi bralstvo in kritika. Omenil sem že, kako težko je odgovoriti na vprašanje, kaj mi-sltm o sodobni slovenski litera-turi. Sodobnast je sploh pojem, ki ga pri nas preveč utesnuje-mo, kakor da je sodobnost res samo tisti trenutek, ko o tem_____ premišljujemo. Sodobno literar- književnikov me je prijetno njega« življ«nja, za naše pisanjo neprimerno bolj plodno, kakor je bilo preteklo, čeravno se pri najboljši volji ne morem atri-njati s tistirni, ki čisto vse, tudi tišto, kar je bilo zadnjih deset let le storjenega, natikajo na svoi, z visokim prezdrom o^>i-čeni kolec. PETER LEVEC: Nagraida Dxuštva slovens&Si no tvornost predstavljajo za-&topniki številnih generacij — od sodobnikov modeme do naj-ralajših, tistih, ki so šele včeraj prvikrat pomočili pero v lite-rarno črniio. Kako naj potem človek z enim samim pogledom objame vso to panoramo skoraj polstoletnega dozorevanja, vzpo-nov in padcev, ne da bi se zdel sam sebi šarrtatan? In Se pojem o sodobnosti tudi zožiino na* zadnjih deset ali dvajset let, ai z zadevo nič bolje. Naša kritika in esejistika sta še preraalo sto-rili, da bi razlike ali skupne poteze teh še živečih generacij jasno začrtali, razložili in uve-ljavili v zaveati razmišljajočega človeka. Kaj se je zgodilo, spo-znamo, če primerjamo samo de-lo tistih, ki eo se uveljavili ma-lo pred zadnjo vojno, s tistimi, ki so začeli po vojni. Razlike 90 opazne, četudi še ne dovolj raz-ločne. To delo bo torej treba opravdti, da bo resnično možna pravična, kompleksna sodba ti-stega, kar je ali naj bi preneslo kritdko časa, kritičen pretres vsega tistega, kar danes — ne glede na generacije — pomeni živega sodobnega pisatelja ali živo literarno tvornost. Ca sa bosta naša literarna kritika tn esejistika rešili na zelenl bre? življenja, bosta to dolžnost lah-ko opravili, tako za nazaj, ka-kor tudi za tisto, kar ju čaka iz neposredno današnjega dne. Naj bo tako ali drugače, naJe današnje pisanje se bo po mo-jem mnenju moralo izkopati še Iz marsikakšne oblikovne in vsebinske stiske. To bo menda veljalo za vse zvrsti sodobnega pisanja, od proze, poezije, dra-matike, do kritike in estjistike. Ce človek prelistava naše revi-je za kakšno leto naza.i, res do-bi občutek, da se današnje proz-no pisanje nekam hladno, rier-vozno spakuje, da v njem ni ču-titi pravega utripa srčne krvi, poezija pa, da se je nekam spri-dila, kakor bi se najsienoma. su-kala v začaranem risu Ijubeznl (ko bi bila vsaj ta Ijubezen ma-Io bolj vroča!) in vsakdanjih bolečinic ali obupov. Povrh vse-ga je še oblečena v staromodno obleko, kot da nikoli nismo imeli kakšne moderne, da ne omenjamo poznejših prizade-vanj in dosežkov. Kljub terau je čutiti, da se za tem razmaja-nim plotom povprečnosti le pri-pravlja tiha preobrazba ¦— mo-rebiti jo bodo začeli ravno tisti, ki od njih kaj takega najmanj pričakujemo. Zato se mi zdi, da je sleherna črnoglednost odvef, In če smo bili v zadnjih desetih letih optimisti, mislim, da smo lahko še zdaj toliko bolj. Po-sebno, če bo naš sodobni pisatel) res sodoben človek velikega ~r-ca, širokih obzorij, izostrene mi-sli in hkrati oborožen še ?. bi-čem, s katerim bo kdaj oplazil nekam lenobno in zanikrno mu-lo vsakdanjega dne. Ljudje veliko pišejo, veliko mladib Ijudi se ukvarja s pisa-njem. To pomeni, rla imajo ne-kaj povedatl in slej ko prej bo-do to povedall tudl v umetntšk.1 besedi. Za najmlajše zo že zna-čilne poteze ljudi, ki so dora-ščali po vojni, in verjamem, da prinašajo s seboj marslkaj osve- seneciJa. Povem, da je nisem pxi-čakovail; s tem je tiudii že p>we-dano, ida o svoijii zbirki »Žedeni val« *am nimam naijiepšega, n^j-boiljšega mnenja- Res je aicer, da. sem ve&vno pesmi natpiisail — kpt praviiimo — s kirvjo, a to ai do-valj. Veliicina kal^nega poeta. ni skouraj nič odvisna od veltilina tppiljenja, ki ucegnc razgiba b>n.i pesmk, čigar ime se celo žc ble-sfci v najnoveiših leksikonih sve-tovne litorature, ne dosega niri tistega, kar do.^ega ta ali oni naž mlajii pesnik. Mislim, da je pri-mer Menartova zbirka »Prva \t-sen« lep Ikerami dogodek. Po>!eg Menarta bodo letcs še dmgi z zbirkami ^eševali čast naše poe-zije in upajmo, da uspešno. Razc-Javn jucjosiovonske grafike v Tilogradu Tito^rad. 20 — Včeraj je bila v Titogradu odprta razstava ju-go«lovanske grafike, ki obsega 60 grstfičnih llstov najbolj znanih jugoslovanskih likovnih umetni-kov. Razstava Je prirejena v dvorant republiškega sveta sin-dikatov Crne gore, otvoritve pa so se udeležili Stevilni titograjskl kulturni ln Javnl delavci. Raz» etava bo odprta 5 doi, se je v TORONTU NAJVEČJI ŠP0RTN1 DOGODEK LETOŠNJEGA LETA — POGREB ITALUANSKE-GA NOGOMETA — COCA-COLA JGRA VAŽNO VL060 — fGRA PRE0BUEČEN1H MADŽAROV — NAŠ ŠPORTNI UREDNIK POSREDliJE AVTOGRAME Da, zgodilo se je prav v Torinu, v mestu, ki pomeni zibelko m rakev italijanskega nogometa. Pred leti so prav na tem stadionu želi zmago za zmago in spet pred lefi se Je prav blizu tega mesia ponesrcčilo letalo 8 kompletno državno reprezentanco, bila je megla in pilot je zadel v zvonik majhne cerkve na nekem bližnjefn griču. Takrat je menda utonila tudi slava italijanskega nogometa, slava nekdanjih svetovnih nogometnih prvakov. Zmagati za vsako ceno To geslo so oznanjali Italija-ni že mesec pred to tekmo. Ka-fco tudi ne, saj bi zmaga nad reprezentanco Jugoslavije pome-nila pravo renesanso njihovega nogoimeta. Letošnjo spomlad so namreč premagali Argentino, takoj zatem pa še Nemč.ijo, se-danjega svetovnega prvaka. In moraino priznati, da so se vse nspovedi glasile v njihovo ko-rist — po vsej pravici. Pred tem je naša državna ekipa kaj klavrno igxala v tekmii proti Skotski in zato se nismo "prav nič čudili, ko srno že na meji v Trstu poslušali oeitke, da gre-mo v Torino zastonj, da ne bo-mo imeli kaj plsati. Itaiijani so bili prepričami v svojo zcmago, tako kot še nikoli. »Jugoslavija ni težak nasprotndk, saj smo jo Še vedno premagali, le enkrat smo igrali necdločeno!« Take im podobne so bile izjave odgovor-nih in neodgovornih za italijan-ekj. nogomet. V to so seveda verovali tudi vsi prijatelji italijanskega nogo-meta, ki so pohiteld v Tordno v taikem številu, kot še ndkdar. Potovalne agencije so si dodo-bra napolnile svoje blagajne, saj so bili njihovi irleti na mah razprodam. V Torino so potovali s posebnimi vlaki, množice av-tobusov so pTispele ta dan v to tnesto, priletela je cela eska-clra velikih potaiških letal, ki so pripeljala gledalce prav iz Južne Itadije in iz Sicildje. Se-veda brez tisočev in tisočev Vesp, LarnbTett in podobnih motorjev In motarčkov tudi ne gre. Tsko se je nekaj ur pred pričetkom tekme zbrada pred stadlionom ogromna množica vsa-kovrstniih vozdl, ki so nemo pri-čala o upih italijanskih kibicev. Se to naj povemo, da je takle izlet lahiko smrtno neva>ren, kajti takega prometa na cestah, ki voddjo v Tariiu), še m bilo. Stadfon Je premajhen Stadio Comunale v Torimu eprejme nekaj nad 80 tisoč gle-dalcev, vendar je bil za to pri-ložnost precej premajhen. Mno-go je bilo takih, ki so morali ostati na cesti ter samo od 1am poslušati navijanje tistih, ki so bili tako srečnd, da so imell karte. Seveda s tem ni rečeno, da kart ni btilo mogoče dobiti. Denar je sveta vladar, Italije pa še posebno. Menda zlepa ne naj.d3.Tno toliko »podjetnih« pre-kupčevalcev, kot prav v Italijl. Lep dokaz za to je množica kričavih južnjaikov, ki napadajo vsakega, ki izstapi \z traimvaja, trolejbusa ali avtobusa z vedno istim stavkom: »2el,ite vstopni-oo? Stojišče samo 10 tisoč lir, najboljši sedež 20 tisoc. Pojdite gledat zmago azzurov, ne bo vaim žal teh n«kaj tisočakov!« In karte so šle v denar, cene so bdle od ure d>o ure višje, na koncu je kart zmanjkalo. Na stadionu smo od gledalcev še izvedeli, da so menda odik.ri.li skupino, ki je prodala nekaj tisoč ponarejenih vstopnic. Na stadLonu že n«kaj ur pred pričetikom igra vojaška godba, prod'ajalci zastav ianiajo vellk pramet, prav tako pi*odajalci žvežiLniih gtumljev, ki so danes vrvedli zniižaino ceno — 12 gu-mijev za »cento lire«. Coca cola gre v promet, kot še nikdar. Pravijo, da ta pijača pomiirja živce in d^settisoči na torinskem stadiionu so bili razbUTJeni, živ-ci so blli natpeti... Gleidel sem že nrmogo nogo-m*tnih tekern, videl sem na iigriščih moštva Brazilije, Av-strije, Nemčije in &e mnoga druga, vendar nisem še videl, da bi prišlo neko moštvo na Igrišče tako samozavestno, kot so prišli ob tej prilika Italija-ni. Stadion se je dvignjl na noge, desettisoči so jim mahali v pozdrav z italijanskimi zasia-vami, pozdravljali so jih z zvonci, ragljami,, piščalkamti in podobnirni rekvizati, ki so v Italijl ob takih priložnostih zelo priljubljeni. Azzuri so se razgi-bavali na lepsm zelenem terenu in odzdravljali z rokami. Naši reprezentanti so telkali po igri-šču sem in tja, videlo se jim je, da se zavedajo, kakšno delo jih čaka. posebno novinca Krstič in Vidoševič nista miogJa stati niti sekunde na istem mestu. Sodndk je zažviagal in s tem odprl zastor te »gala predstave«. Boj z okroglim usnjern se je pričel, sprva nervozno, zatem vedno bolj sproščeno. Vedno bolj so silili beli v napad, azzuri se umakajo v obrambo. GledisJci so začudeni, vendaT še vedno verjamejo v izjave: Jugoslovani bodo vzdržali kvečjesnu prvi polčas. Toda prlšla je druga po-lovica te igre in Viola (vratar iitalijanske reprezenfcance) je pobiral žogo iz mreže — prviČ, drugič, tretjdč in Četrtič. Razpoloženje na stadionu se utpremiiija. Iz ponosa v sramež-Ijivost, iz veselja v žalost, iz navdušenja Coca-cola Menda ni niihče mdslil, ko je kupiil coca colo, da jo zapuiščali betonsko areno, s kakšnim veseljem smo pozdravljald Bearo, Boškova, Vukasa in druge, ko so zapu-ščali stadion. Tudi Italijani so se ogreli za naše in jlm metali čokolade v avtobus, jih prosili za avtoigrame in jim stiskaJi roke. In še dolgo v noč je bdlo ču-titi zmago Jugoslavije. Po ce-stah je odinevala slovenska pe-sern, na&i ljudje so objeti hodiii po najbolj prometnih ulix;ah Torina. Nihče jiih nd motil v veselju. Mnogi so se pridružili in skupaj so zaklicali »eviva Jugoslavija!« Med Torinom in Miianom Casopisi so šld v denar, kot menda še nikdar doslej. Vsak si je hotel najti razlago, zakaj so Italijaai doživeld tak poraz. Mnogi športni uredniki široko po Italiji so poizkušali najti vzrok, ven-dar so se vsi ustavili ob dejstvu: igra Jugoslavije je bila odlična in. celo HMiogo boljši nasprotniik kot je Italija, bd moral položiti orožje. Jugoslo-vani sodijo med najboljše no-gometaše na svetu. Doslej je šepal njihov narpad, niso znali dati gola, sedaj pa znajo tudd to. Za igro krdlcev je že itak znano, da so najboljši na svetu. Igrali s.0 fcot preoblečenl Madža-ri, morda še boljše. Sedeli srno v oddelku brzega vlaka, ki vozi iz Torina v Mi-lano, in čitali te vrstice v »Ga^. zetta dello sport«, »Tutto sport«, »Unita«, »Stampa seara« in še v mnogih drugih časopisiih. Prav tako tudi vsi ostali sopotniki, Odbojkarji so končali s tekmovanjem Prejšnjo nedeljo so končali svoj spomladanski del tekmova-nja tudi odbojkarji v Slovensko-hrvatski ligi. Znano je, da v tem tekmovanju nastopata tudi ženska in moška ekipa študent-skega društva »Olympie«. Prvo mestfo ženske efcipe v tem tekmovanju nas pravzaprav prav nič ne preseneča. Z do-kajšnjo gotovostjo so študentke vse tekme spomladanskega deia odločile v svojo korist in pri tem prepustile le dva niza svo-jim nasprotnikom. Zenska eki-pa »Olympie« je sestavljena iz dokaj uigranih igralk, ki se med seboj dobro izpopolnjujejo. Eki-pa je ves čas redno trenirala in uspeh ni izostal. Dve igraJki, Mačkova in Meščeva, sta celo članici državne reprezentance. Kot vse kaže ženska vrsta »Olympie« ne bo imela težjega dela in si bo po vsej verjetnosbi priborila vstop v I. zvezno ligo. Moška vrsta odbojkarjev »Olympie« je zaključila tekmo-vanje na tretjem mestu za ekd-pama zagrebške Lokomotive in Fužinarja iz Haven. Moštvo ka-kršnega imamo sedaj, še ne za-služi vstopa v prvo ligo, kar tu-di ni njegov cilj. Kljub vsemu pa se moštvo stalno izboljšuje iz tekme v tekmo igra lepše ta-ko, da lahko trdimo, da bo m.>-štvo, ki so ga sestavili letos iz mladih igralcev čez leto dni sposobno za tekmovanje med najboljšimi v državi. Steber moštva je še vedno Megušar, ki je najsolidnejši igralec. K uspe-hu moške ekipe je precej pripo-mogel tudi Penko, ki je v spo-mladanskem deJu zaagral v zelo dobri formi. Tudi vsi ostali igralci so pokazali prece} bor-benosti in so vsi zaslužnl za tretje mesto v prvotni lestvici. In kakšmi so dlji za jesenski del tekmovanja? Zenske raču-najo na prvo mesto, ki jim ver-jetno ne bo ušlo, moški pa mo-rajo nabrati najmanj štiri točke, da bodo ostali nekje v sredlni prvenstvene lestvice, kar je za letos popolnoma dovolj. — Zelite? .— Grozdni sok s slivovko! študentska menza se zapira Iz Osrednje študenfeke menze poročajo, da bo ustanova zaprta od 1. do 15. julija. Abonenti si naj pravočasno preskrbijo pro-stor drugod. Iz zanesljivih vi-rov smo zvedeli, da se bo men-za zaprla iz tehtnih razlogov, ne pa zaradi bankrota. Upravni-ca odhaja na oddih, kuharice bodo skupno ogledale razstavo makaronov in testemin, kuharji odhajajo na orožne vaje, strež-ndki na specializacijo v krčme na podeželje, natakarice sadnih sokov za preddelavca v Celea-sok, kjer ji bo podeljeno častno pniznanje in skupina abonentov v okrevališče zaradd splošne oslabelosti. Ni še znano, kam bo odšel čuvar prostorov. Zamenjava Zaradi strašne stanovanjske stiske, sem prišel do spoznanja, da je zadrževanje neizkorišče-nega stanovanja očiten greh. Zato sem sklenil in. obveščam širšo jugoslovansko javnost, da sem prtipravlien zamenjati opremljeno sobo v gredišču Ljubljane za enako stanovanje v Dubrovniku ali pa na Rabu. Rok zamenjave velja samo za pooitniške mesece. Ponudbe s kratkim življenjepisom in pri-poročilom hišnega sveta poslatl v oglasiui oddelek »Tribune« pod naslovom »Priložnost, ki se ne ponovl«. Oprostite, bila sem bolnal Zdravstveni fond je prl nas tistl »spiritus agsns«, ki pošilja bolne v zdravilišča, oslabele v okrevališča, zdrave pa na po&it-nice all pa nasprotno. Preseneča nas dejstvo, da je ljudi za zdra-vilišča in okrevališča vedno več. »Vaše zdravstveno stanje je takšno, da smo Vas po temelji-tem pretresu in na podlagi splošne oslabelosti ter ugotov-ljene diagnoze poslali v okreva-lišče. Zakaj niste prišli v okre-vališče?« »Oprostlte, bila sem bolna!« Izpiti in Ljubljanski festivcl Znani profesor na medidnski fakultetd je v zadnjem času ze-lo poostril svoj kriterij pri iz-pltih in s svojo »kanonado« pre-senetil študente. Se pred krat-ktm je bil drugačnega mnenja. Baje so te sprememibe krivi sta- žisti? Zlobneži pa tolmačijo, da je tega kriv >Ljubljanski festi-Tal«. Profesor je namreč reden in vnet obiskovalec vseh po-membnejšiih kulturnih priredd- tev. Izpiti pa se pri njemu vča-sih zavlečejo v pozne večerne ure in seveda mu to potemta-kem trenutno ne ustreza. Vesna na izpitu Vesna je prlšla na lzptif Iz !S«* zike. Profesor jo je, milo refie-no, spraševal o snovi iz višje gimnazije in kar dobro sta se pogovarjala. Izpit je bll kmalu končan. Profesor: »Dal vam bom os-mico. Upam, da ste zadovoljnL Pa se spomndte name in mi po* šljite ob priliki kakšni »bildek« L snemanja. Dopisnik brez znctnja latinice Prejinjl teden smo igralli no-gometno tekmo: Tribuna proti UO. Pred tekmo je naš kapitan. moštva pozval vse igralce, da bl jih predstavil UO. V naših. vr-stah je bilo tudi nekaj »kuplje-nih dgralcev. »To je pa naš Mihajlo. Igral bo levega halfa.« »Kaj, on bo igral v vašl vrsti?« »Pa jasno! Saj je naš stari do-pisnik!« »Ne bodi humoristl Saj nitl latinace ne pozna!« Termometri Zopet smo na izpttu iz fizike.' Da vam predstavimo kandddaomerta na iem Prvensitvu je bila presemetljivo dobra, čeprav je bilo prav ma-lo takih, ki se . z npgpmeitom sta^no ukvaTjaijo. Prav v tem je največjl uspeih organizatorjev, ®8j j« 6 t«m star.iein prvi korak iaa nogometni atkademski kdub »Olympda« bo lahko našel med na&topaijo.žimi innogo rekrutcvv za svoia moštva. Slaba sitran te-ga teikmovanoa &o igrišča in cpreima. Skoraj na vseh tekinah so blli igralci nepcnpotoo oprem-ljeni. Teikmovaili so vedno na drugem igrišču tako, da nl bailo mogoče zadnteresdiratt za to tek-movanje večjega števila gledal-cerv. Omeiuitl moramo tudi sl&bo kandicitfo igrailcev, saj so bMe vse tekme v prvem polčasiu na in.nO'go višjem miuvofldi, kot pa v druig©m. Svinjarlja, vrgli so me iz doma, kljub temu, da sem prišel med prvimi na univerzo. V naselju pa sem od prvega dne obstoja ... kar dobro opravil, ker so ratl kolegi nesebično pomagali. Pro-fesor ga je vprašaL. »Termometri?« »Termometri?« »Da, termometni.« »Iraamo velike pa I male ter-mometre ...« »Ce še eno tako zlnete, Vani dam šestico in pojdite, od koder ste prišli.« »Pa boganii, tmamo i sred-1 njihi« Profesor j« izpolnll oblj-ubo^ V indeka mu je vpisal šestico in kandidat je z nastnejanim obra-zom odšel. Vsak dan je veo Vesp in kmalu bodo pričeli nositl tudi jeklene 6elade, kot jih imajo Se povsod v inozemstvu. Zivljenje je dra-gocena stvar in »aradi poTečancga prometa in povečane potroŠ-nje alkohola bo vožnja po naSih cestah vedno manj varna. In ko bodo imeli čelade bodo prikrajšani.. „ ¦»»»¦¦»¦¦¦¦»¦¦¦¦¦¦¦¦¦»» »»¦¦¦¦» Prodaialna KRANJ 11 Nosite »PLANIKA ČEVLJE" Veliho izbiro - Dobra huaSJteta - Hizhe cene. >¦+¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦»¦»¦¦»¦»¦¦¦¦¦»¦¦»»¦¦«» II n inozemslcili firm I L J U B L J A N A. Celovška 38 B E 0 G R A D f Brankova 18 GENEBAl MOTO&S: Opel, Chevrolet, Oldsmobite, Poniiac, Buick, Cadilac, GMC, Vauxhall in -Super Orione, OM-Super Taurus, OM-Orione, OM-Taurus, OM-Leoncino BOSCH nvio-elektro in diesel material PIRELLI avtomcbilske in traktorske gume RIV ležaji PosSužite se nciih najmodernejSih servisov GM, OM in BOSCH v L|ubl|anl, Celovška cesta 38 in BOSCH-servisa v Beogradu, Karadjordjeva ulica 63 UUBLJANA. BEETHOVNOVA 13-1 Telegram: Texlilimpex, telefon: 23-540, 21-710 ˇ IZVOZ: vseh vrst tkanin, domcsče volne, konoplje, tekslilnih odpadkov itd. UVOZ: bombaža, volne, staničnih vlaken, preje iz umelne svile in sintetičnih vlaken itd. Prevaža s svojimi lastninti avtobusi na na Kočey|e - Keka ter vrši tudi izredne vožnje. pri skrbt na področju ljubljanske zadružne zveze za melianl-zacijo kmelijstva. Ne samo popravila, fudi nabavo novih strojev, kontrola strojnega parka in vsa tehnična navodila so v skrbl naše delavnice. Samo lani smo napravili 40 mi-lijonov dinarjcv prometa, popraviii nad 600 traktorjev in več kot 1200 ostalih kmetijskih strojev in strojnih priključkov. Da pa smo izkoristiii vse možne kapaciteie, smo organizirali tudi ssrijsko proizvodnjo nekaterih kmetijskih artikiov. ki jih ni možno dobiti fz uvoza, ni jih pa tudi na domačem tr-žišču: bati raznih dimenzij, prikiopns cevj za namakalne na-prave, točiia za med, ročne strojne pršilce in drugo. Mož-nost pa imamo izdelatf kakršsn koli strojni priključek alf kmetijsko orodje, ki bi bil kmetijslvu potreben. Kraetovolci naj bi se več posluževalj naše strojne službe na terenu, to je servisne potujoče delavnice, ki skrbi za kon- Vhod v agroservisno delavnico v Dragl trolo strojnega parka, opravlja garancijski servls fn na me-stu popravija manjše napake. Koliko bi kmetovalci prihra-nili, če bi ne čakali s popravili in če bi ob pravem času izvrševali kmetijska dela. Delavnica razpolaga tudi s specialnim električnim kon-trolnikom za Diesel črpolke, ki v krotkem roku izvrši nctan-čen pregled stanja eiementov brizgalnih naprcv za nofto. Večkratni pregled Diesel motorja bi veliko prihranil pri po-rabi goriv in podaljšala bi se njegova življenjska doba. Ker v delavnici razpoiagamo z modernimi strojl in orod-jem je odveč dokazati, da izvršujemo vso opravila mnogo hitreje in z manjšimi stroški kot v kateri koli drugi delav-nicl te vrste, zato tudi popravljamo s konkurenčnimi cenaml za usluge. Delo na vrtalnem stroju v oddelku za aerijsko proizvodnjo Dvorišče je vedno polno strojev, kar je dokaz apanja kmetovalcev v kvalitetno delo Strokovnjak preizkuša na novem električnem kon-trolniku delovanje Diesel črpalk AGROSERVISNA DELAVNICA