Leto XVII., št. 183 u pmvTLLSevo; igumjana, tvoanjeva ulica 6. — reieton St »122, 8123. 3124, 3125, 81261* InseratnJ oddelek: LJubljana, Selen-ourgova aL — Tel 3392, 3492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica 3t_ LL — Telefon S t. 2456. Podružnica Celje: Kocenova ulica flt 2. — Telefon Št. 190. Računi pri pošt. ček. zavodih: LJubljana St- 11-842. Praga čislo 78.180, Wlen 8t 105-241. Ljubljana, nedelja 9« avgusta 1936 Cena t Din Izhaja vsak dan, razen ponedeljka Naročnina znate mesečno Din 25.— Za inozemstvo Din 40«— Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 6. Telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Maribor, Gosposka ulica 11. Telefon št- 2440. Celje, Strossmayerjeva ulica štev. L Telefon St. 65. Rokopisi se ne vračajo. V iskanju miru .'Dočim v nekaterih evropskih državah na znotraj močno vre, se zdi, da je v tako zvani evropski visoki politiki nastopilo trenutno zatišje. Toda to je samo videz. Dejansko si niti nekaterih povsem notranjih pojavov naših dni ne moremo razložiti brez zveze s splošno evropsko politiko. Splošna napetost, ki se je začela že 16. marca lanskega leta, ko je Nemčija nenadoma uvedla splošno voja-6ko dolžnost in s tem prekršila versaj-sko mirovno pogodbo, se je potem ob vedno novem in neprestanem kršenju pogodb z več strani hkratu še stopnjevala. Med velesilami, ki so se še pred tremi leti vdajale iluziji o uvedbi nekakšnega »direktorija velesil« v smislu že pokopanega »četvornega pakta« z dne 16. junija 1933, je nastal razdor, ki bo ga novi dogodki samo še povečali, ne pa ublažili. Celo letošnje in lansko leto stojita že v znamenju tega značilnega razdora, ki je zapadne velesile razdelil v dva precej opredeljena tabora: Anglijo in Francijo na. eni ter Italijo in Nemčijo na drugi strani, vendar s to značilnostjo, da je bi., drugi tabor v svojih zunanjih manifestacijah neprimerno bolj kompakten od. prvega. Prvi se je dvakrat skrhal: enkrat z ločenim sporazumom Anglije z Nemčijo, drugič pa s še mnogo bolj nevarnim Lavalovim rimskim sporazumom med Francijo in Italijo. Prvi sporazum je moralno podžigal vse nemške, drugi pa vse italijanske podvige, ki smo jim bili v zadnjem času priča. Tako si je tabor obeh velesil onkraj Alp in Rena dejansko sam izpodkopal možnost uspešne, predvsem pa solidarne reakcije na akcije Italije in Nemčije. To čudno igro sil smo dejansko opažali ves čas razvoja italijansko-abesinskega in franco-sko-nemškega spora, ki sta bila za presojo evropske politike tako značilna. Ko je v taboru onkraj Alp in Rena imela iniciativo v rokah Anglija, ji je Francija le z velikim oklevanjem sekundirala, ker jo je rimski sporazum vezal z Italijo ; ko pa je po nemški vojaški zasedbi Poremja p odvzel a proti nasprotnemu taboru iniciativo Francija, ji je le a velikim oklevanjem in zavlačevanjem Eekundirala Anglija, ne da bi ji priskočila na pomoč Italija, kakor je Francija pričakovala. Enako ni Nemčija v abe-sinskem sporu podprla Anglije, dasi ja tei po svoji dotedanji naklonjenosti Nemčiji to pričakovala. Tabor onkraj Alp in Rena pa je bil ves ta čas navzlic očividni divergenci interesov, ki je popreje večkrat prišla celo do zunanjega izraza, v vseh svojih zunanjih manifestacijah tako homogen, da je dopuščal videz enote. Italijansko akcijo je vidno podpirala Nemčija, vse nemšlke korake pa je z diplomatskimi manevri podkrepljevala Italija. Tako sta ee ločeni Francija in Anglija povsod Enašdi pred enotno voljo obeh rušečih eQ, ne da bi bili v stanu vzpostaviti stanje, ki ga od versajskega miru dalje garantirata. Svojo željo Po ohranitvi evropskega ravnotežja morata stalno odplačevati z dragimi kompenzacijami, ki pomenijo za Francijo neposredne, za Anglijo pa prav gotovo vsaj posredne izgube. Iskanje miru v takih okoliščinah ja seveda daleč od volje po energični zagotovitvi miru. O energiji tu sploh ne more biti več govora, ker se ta po sili razmer sproti trosi z raznimi kompromisi ... V takem razpoloženju se že pet mesecev lovita Francija in Anglija glede tako zvanega porenskega problema, ki ga je Hitler sprožil letos v marcu. Z vko-rakanjem nemških čet v demilitarizirano Porenje. Svet je tedaj pričakoval najmanj francosko in angleško reakcijo na nenadni Hitlerjev korak, teda te dni poteka že šesti mesec od tega izvršenega dejsbva, ne da bi se podpisnice lo-karnske pogodbe mogle sporazumeti n>a kakršnikoli osnovi. Italija je od vsega počefcka jasno pokazala, da stoj v po-renskem problemu na strani Nemčije Akcija Francije in Anglije, da si Italijo pridobita z znanimi koncesijami — odpoved sredozemskega pakta o medsebojni pomoči in odpoklic odvisne angleške mornarice iz Sredozemlja, še prej pa ukinitev sankcij — je ostala brezuspešna. Zaradi novega oklevanja Anglije tudi ostali podpisnici lokarnske pogodbe (Francija in Belgija) nista nič pozitivnega sklenili in zadnja konferenca v Londonu dne 23. julija pomeni dejansko novo odgoditev vseh kompliciranih evropskih vprašanj, ki jih je sprožila Hitlerjeva akcija v Poreriju. Vsi tako zvani »garanti miru« vedno znova dokazujejo svojo obupno nemoč v iskanju pravega miru. Čas med tem hitro poteka. V svojem znanem »mirovnem načrtu« z dne 31. marca t. 1. se je Hitler v odgovor na memorandum lokarnskih sil z dne 19. marca t. L, ki je sledil londonskemu zasedanju sveta Društva narodov, zavezal, da ne bo povečal svojih vojaških sil v Porenju do 31. julija t. 1. To je bila do sedaj njegova edina koncesija na vse proteste lokarnskih držav. Sedaj je tudi ta termin brezusoešno potekel in Nemčija je svoje vojaške posadke v Porenju že povečala. VELESILE SE* šE NISO SPORAZUMELE 0 NEVTRALNOSTI Kljub skupnim naporom francoske in angleške vlade stvar ne pride naprej — Alarmantne vesti o namerah Nemčije Pariz, 8. avgusta. d- Francoska vlada je motov, ker izvir* predlog od nje. Za ver- v neprestanih stikih z angleško, da hi čim- | jetno smatrajo, da se ho to zgodilo. Fran- prej zaključila pogajanja o nevtralnosti na- „;•„ ^ ^au^u «.,„„«, nr, prani dogodkom v Spanijii. Zunanji minister Delbos je včeraj sprejel angleškega poslanika Clerka, s katerim je imel daljši razgovor, dočim je imel istočasno francoski odpravnik poslov v Londonu razgovor z državnim podtajmikom Mounsevem. Francoska vlada je sporočila angleški doslej prispele odgovore na svoj predlog o nevtralnosti. Ona vzdržuje stike z Londonom, s katerim izmenjuje studi poročila o dogodkih v Španijii. V Parizu izrecno poudarjajo da obstoja popolno soglasje med angleško in francosko vlado. Kar se foiče italijanskega odgovora, so nekatere njegove pripombe izzvail-e precejšnjo nervoznost, predvsem one. ki se tičejo moralnega zadržanja in stališča tiska v posameznih državah. Francoska vlada opozarja, da je v državah, kjer ne poznajo cenzure, vpiivanje na tisk krma j mogoče. Celo desnioarsloi listi kakor »I n transi-geant«. »Temps« in »Information« smatrajo tako razširjenje pojma o nevtralnosti za neizvedljivo. Ka.r se tiče moralne solidarnosti s špansko vlado, ki jo omenjajo na italijanski strani, se prav tako soglasno zavrača nazi-ranije, da bi mogla predstavljati kršitev nevtralnosti. »Information« p:še, da se misli ne morejo prepovedafti, m celo »Temps«, kj pač ne goji nobeniih simpatij za špansko ljudsko fronto, pripominja, da ni nobene dipl-omatske formule, ki bi mogla preprečiti gotovo moralno stališče. Neizogibno je, da se po različnosti političnih naiziranj v posameznih državah presojajo dogodki v Španiji različno, in prav tako tudi nii mogoče preprečiti, da kaže Rusija svoje simpatije za špansko ljudsko fronto. Italija in Nemčija pa za upornike. Razburjenje zaradi rezultata preiskave o italijanskih letalih, zaplenjenih v Maroku, traja še vedno in se kaže celo v desničarskih listih. Zavzelo samo zato nri večjega obsega, ker smatra jo dogovor o nevtralnosti za važnejše vprašanje in nočejo ovirati njegove zaključit ve. V kolikor prihaja v pošte v Nemčijo, ugotavljajo lista z očitnhn za dovolj sivem, da se razburl jive vesti o nemški intervenciji v Španiji doslei niso izkazale za resnične. Seznam prepovedanih predmetov London, 8. avgusta. AA Položaj v Španiji in njegov odmev na polju mednarodne politike je predmet velike pokornosti krogov. odgovornih za vodstvo angleške zunanje politike. V zunanjem ministrstvu proučujejo sedaj francoski predlog glede mednarodnega sporazuma o nevmešava-nju v španske zadeve. Po Reuterjevem poročilu so tukajšnji politični krogi mnenja, da bi kazalo izpopolniti francoski predlog tudi s seznamom predmetov, ki bi jih morali prepovedati. Semkaj bi spadala tudi civilna letala. Na drugi strani prevladuje v Londonu želja, da bi Francija sama sestavila konični seznam prepovedanih pred- cija bo sama predlagala seznam prepovedanih predmetov in pozvala druge vlade, naj seznam izpopolnijo 8 svojimi lastnimi predlogi. Nemčija zatrjuje, da na noben način ne podpira upornikov London, 8. avgusta. A A. Nemški oprav-nik poslov v Londonu je dal snoči zunanjemu uradu poslednja štiri pojasnila: 1) Iz Nemčije ni bila poslana španskim upornikom nobena vrsta vojnega materiala, tudi bombna letala ne. niti od strani vlade niti od za-seKnikov. 2) Nemčija se obvezuje, da ne bo dobavljala upornikom nobenega vojnega materiala. 3) Nemška vlada obvešča, da so nemške vojne ladje v španskih vodah dobile nalog, naj ničesar ne store^ v čemer bi se mogel videti znak simpatij do upornikov. 4) Nemška vlada zavrača vest, objavljeno včeraj, da. je nem«ka vojna ladja »Peutsclilnnd« izkrcala v Centi vojni ma terial in da se nahajajo v Hamburgu na neki nemški tovorni ladji, namenjeni v severno Afriko, za Španijo določena bombna letala. Seja francoske vlade Pariz. 8. avgusta. w. Popoldne je bila seja ministrskega sveta. Glavni predmet razprav so bili mednarodni problemi, ki so se pojavili zaradi dogodkov v Španiji. Ministrski svet je ponovno odobril snoči skle njeno stališče stroge nevtralnosti napram Španiji. Pariz, 8. avguslta- w. Zunanii minister Delbos je danes sprejel tukajšnjega španskega poslanska Albonoza. s karterim je razprav Ijal o napetem položaju, k je nastal zaradi dogodkov Španiji. Senzacije pariškega „Joura" Pariz, 8. avg. AA. Desničarski >Jour€ trdi o dobavi 14 francoskih letal tipa »De-voitin« španski vladi, da je nastala na naslednji način: Litva je svojčas naročila v Franciji 14 letal navedenega tipa kasneje pa je naročila odložila, češ da želi naročiti še modernejša francoska letala. Francoska vlada je zaradi tega smatrala, da so ta naročila last litovske vlade in je našla rešitev, na podlagi katere jih litovska vlada proda španski vladi. S tem se je francoska vlada s pravnega stališča krila, ker sme litovska vlada po njenem mnenju razpolagati s svojo lastnino, s Jour« trdi, da namerava francoska vlada izročiti španski vladi še šest bombnikov tipa »Amio« in letalo tipa »Breguet«. Vseh teh sedem letal je sedaj na letališču v Villacoublayu in bodo odletela v najkrajšem času čez Toulouse v Španijo. Gibraltarju Največji pomorski spopad v dosedanji državljanski vojni — Novo bombardiranje maroške obale Gibraltar, 8. avgusta. d. Pomorska bitka, ki se je včeraj odigral v neposredni bližini Gibraltarja- je billa ena največjih v španski državljanski vojni. Kolikor se je moglo ugotoviti s kopnega, 9e je bitka končala z uspehom Vladnih ladij. Pričela se je zgodaj zjutraj ter je trajala do poldneva. Po odmoru petih ur so se vladne vojine ladje vrnile iz Malage ter so pričele vnovič obstreljevati uporniške obalne utrdbe v Aigecirasu. Vladno brodovje je obstojalo iz dveh križarfc ter iz dveh rušil cev. Brodovje je močno obstreljevalo tudi obailne utrdbe v Maroku. Križanka »Jaime Primero« je na svojo pest hudo bombardirala tudi Tarifo. Obstreljevanje očivdno ni ostalo brez učinka, ker so razne baterije na kopnem ustavile ogenj. Pred Aigecrrasom je »Jaiime Pri- Težave pa niso samo tehničnega, temveč tudi načelnega značaja. Ker se da iz londonskega, komunikeja z dne 23. julija t. 1. povsem jasno razbrati, da predvidevajo Anglija, Francija in Belgija v zvezi s porenskim problemom širšo evropsko konferenco, ki na.j izdela splošni mirovni (načrt za vso Evropo, nastaja komplicirano vprašanje, kdo naj se prav za prav te tako široke konference udeleži. Italija in Nemčija zagovarjata preventiven sporazum velesil, o katerem naj bi se šele naknadno razpravljalo na širši konferenci, tako da bi bile ma-le države postavljene že pred nekak diktat velesil. Kaj takega seveda male države ne bodo mogle dopustiti. Po vsem tem pa izgleda, da smo navzlic novim poskusom v iskanju miru še zelo daleč od pravega miru. Nove komplikacije so zdaj šele na vidiku. mero« zadel uporniško torpiljerko »Dato« in jo močno poškodoval. Na >Datu« je nastal požar in je komaj ušel poginu. Algeciras pa so ohstreljevafle vse štiri ladje. V Gibraltarju so bih precej vznemirjeni zaradi bombardiranja Algeciras a, kjer sta billi poškodovani tudi poslopji argen-(fjmisfidega in angleškega konzulata. Kolikor pa je znano so bile človeške žrtve malenkostne, ker so vladne vojne ladje obstreljevale upormšKe utrdbe ter so se .izogibale bombardiranju mesta. Ge so billa kljub temu poškodovana nekatera pa-slopja, je treba to pripisovati učinku granat, M so zgrešile svoj cilj. Ali je obstreljevanje Oeute ln Tarife zahtevalo večje izgube, še ni znamo. Angleške oblasti v Gibraltarju -bo protestirale tako pni španski vladi, kakor tudi pri vodstvu upornikov, špansko via-do so pozvale, naj odstrani svoje ladje iz neposredne bližine Gibraltarja, k ©t je drugače neizogibno ogražanje angleške Caotnime *n Žniljenja angleških državljanov. 70 žrtev med civilnim prebivalstvom London, 8. avgusta. AA. Po Reuterjevem poročilu iz Gibraltarja je prebivalstvo po včerajšnjem bombardiranju izpraznilo Algeciras. Med bomrnban-diranjem je bilo ubitih najmanj 20 ljudi, ranjenih pa 50. Kcdilko je bflo žrtev med mornarji in vojaki na obeh straneh, ni mogoče dognati. Veliki požari v Algecirasu Tanger, 8. avgusta. w. Potniki francoskega parnika, ki je na poti iz Marseil-la, v pretekli noči vozil skozi gibraltarsko morsko ožino, 6o izjavili, da je Algeciras ▼ plamenih. Požari so oelvidno nastali za-radi včerajšnjega obstreljevanja mesta po vladnem brodovju. Anglija zahteva nevtralni pas pri Gibraltarju Gibraltar, 8. avgusta, o. Angleške obla-sti so pripravili« načrt za zavarovanje gitaraltarslke ožne. Ustvaril naj bi se poseben nevtralni pas, v katerem bi lahko vojne in trgovske ladje tujih držav plule porvsem varno. Načrti je bit že poslan ▼ London in ga bo angleška Vlada predložila vladanna v Madridiu ln Burgoeu ter zahtevala naj se vladne ladje v tem pasu ne borijo z vstaškimi in narobe. Vladni uspehi na jugu Nalaga, 8. avgusta. Poveljnik mesta Malage poroča, da se je Cadiz pridružil vladnim četam, ki so jih podpirale mornarica in letala. Vladne čete so obenem zavzele San Femando vas t biižiou. Ca-diza. Kolona, ki nastopa okrog Granade, ;e napredova a 30 km. 120 ujetih upornikov ustreljenih Barcelona, 8. avgusta. w. Kakor javljajo iz Port Mahona, je 120 ujetnilkov, med njimi en admiral, »kušaio isveatl upor preti vladnim četam. Vsi eo btft ustreljeni. General Franco je sam prevzel komando Pariš. 8. avgusta. w. Po poročilu »Pariš Soir< je general Franco, ki ee od petka naprej nahaja v SevMli. osebno prevzel poveljstvo nad svojimi četami. Pravijo, da namerava korakati proti Madridu. Glavni stan generala De Liana sporoSa. da so uporniške čete pri Badajozu in Ca-ceresu severnno od Badajoza pognale vladne čete in rdečo milico v beg. Na fronti Sierre Guadarrame je bila vBe-raj zelo živahna letalska akcija, v kateri 00 vladne čete sestrelile dve uporniški letali. Na vladni strani objavljajo, da eo vladne čete, tki operirajo na tej fronti, dobile ojačenja in da pripravljajo napad na prelaz Leon, ki ga imajo zasedenega uporniki. Ta prelaz leži severno od Madrida in se ne sme zamenjati z mestom Leon na severnem zapadu Španije. Na fronii pri Aragonu ee vršijo boii brez vidnega uspeha za eno ali drugo stran- Alarm o madridski vladi London, 8. avgusta, o. Poročevalec lista. »Morning post« je pobegnil iz Madrida. Danes je objavil v svojem listu poročilo, da v Madridu sploh ni vlade. Španska vlada ee nahaja v Valenciji, večina ministrov pa je vkrcana na neki vojni ladji. S te ladje oddaja brezžične vesti v svet. Ta vlada pa nima nikake oblasti. Vse }e sedaj ▼ rokah komunistične klike, ki j© sestavljajo sindikalisti in anarhisti. London, 8. avgusta, o. >lfew Y®rk Chro-niele< je objavil razgovor svojega poročevalca s predsednikom španske vlade Gira-lom. Ministrski predsednik je izrazil obžalovanje, ker ee širijo po svetu vesti, po katerih naj bi bila vlada v rokah komunistov. Španski delavci se sedaj kakor največji nacionalisti borijo ra srvojo domovino. Tudi niso resnične vesti, da bi biki vlada zaplenila imetje tuiih državljanom-Nasprotno je vlada najprej poskrbela za njihovo zaščito. Napovedal je. da bo v borbi z uporniSkim pokretom padla odfofifte* že prihodnji teden. Ofenziva na Baleare Madrid, 8. anrgusta. o. Danes M je pričela generalna ofenziva vladne vo^Ee na Balearsfke ofcdke. Ofenzivo so pi^pravtja« že vefi daj. V Barceloni so koncentrirali 13.000 miličnikov, M ph sada} prevažajo z manjšimi ladjami na Baleare. Na Ba-leajrfh so velike zaloge bencina in ogromna skladišča, polna. streliva hi orožja, M leže le nefcaj kilometrov daleč od PaAme na Maltorci. Vladna letala so zmetata aa otočje mnogo letakov s pozfcl nponriSfi vojski. naj se vda Nemčija je nameravala v Barceloni izkrcati svoje vojaštvo Pariz, 8. avgusta »Oeuvre« in »Echo de Pariš« sta davi objavila alarmantne vesti o namerah Nemčije v Španiji. Včeraj je baje neki višji funkcijonar narodne socialistične stranke, ki je bližnji sotrudnik Hitlerja, telefoniral iz Berlina v London tamkajšnjemu zunanjemu ministru, da bo Nemčija v Barceloni intervenirala s svojo oboroženo silo. Ta intervencija naj bi se izvršila že danes. Nemške vojne ladje naj bi izkrcale v barcelonski luki reč oddelkov mornarjev. To intervencijo zahtevajo baje v ekstremnem radikalnem krilu narodne socialistične stranke. »Oeuvre« ima dalje iz Madrida vest, da je španska vlada zahtevala od nemške, naj odpokliče nemškega konzula ▼ San Andru, ker je z izrazi simpatij n upornike prekršil določbe o nevtralnosti. Tukajšnji vladni krogi ne izključujejo možnosti, da bodo radikalni narodni socia-. listi s svojim nadaljnjim pritiskom na nemški zunanji urad dosegli intervencijo nemške oborožene sile ▼ Španiji Vsekakor M bila ta akcija zelo opasna. Berlin, 8. avgusta, o. Politični krogi blizu vlade zatrjujejo, da je za sedaj odvr-njena nevarnost nemške intervencije v Španiji, odgovorni faktorji pa se ne bodo mogli reč dolgo upirati zahtevam nasodn>-socialističnih ekstremistov, če se bo ▼ Španiji ponovil še en sam incident proti nemškim državljanem. Načrti grških komunistov Vladni podatki o vzrokih, ki so izzvali Izjemno stanje Komunistične priprave za upor Atene, 8. avgusta. AA. Oblasti so zbrale nove podatke o izgredih, ki so jih pri prav-iljaii komunisti m s katerimi so izzvaii energične ukrepe vlade. Dognamo je, da bd se morali delavoi-komunisti v jutru 5- t. tn-zbrati v velakih množicah na glavnih atenskih trgih, nakar naij bi ae vršil ogromen miting na prostoru med Trgom narodne sloge m poslopjem notranjega ministrstva. Nato bd se morale začeti demonstracije z napadi na trgovine. Geslo je bilo. naj delavstvo nastopi protri policiji z orožjem. Po komunističnem načrtu bi se moral izvršiti opoldne napad na poslopje predsedstva ministrskega sveta, m notranje ministrstvo, na ministrstvo za delo in na ministrstvo za narodno gospodarstvo. Določeni so bili posebni oddelki, ki naj napadajo zasebne avtomobile na ulicah. Komunistični poslanci bi morali demonstrativno izjaviti drža/v-nemu podtajaiiku v predsedirištru ministrskega sveta Georgepdlusu da odklanjajo delavci razsodišče vlade in da bodo nadaljeval stavko do končne zmage. Ko je dr. žavrm podtajnik odgovoril, d-a skušajo komunisti zanesti svojo prevnatniško agitacijo v -vojsko, so poslanci izzivalno izjavili, da tega za sedaj niso storili, di bo pa tudi ■to prišlo na vrsto, če bo treba. Komunisti so sMeuBi odgovoriti na vladno razsodišče obstoječih stavkali s splošno stavko. Poročilo ravnateljstva javtje varnost-i navaja govore, ki so jih imeld v posameznih Vrednost oglasov v dnevnlldh najbolje presodite po Številu malih oglasov. Današnje »Jutro« ima 401 mali oglas. Enkratni poizkus z malim oglasom v »Jutru« Vas pouči da ima oglas dvojni- vrednost, či se javi dvojno število interesentov. delavskih organizacijah- Tu je n. pr- 0onor EvangeLiusa, ki je pozival deAarvce, naj bo njihov boj, oe je treba, krvav. Glavni tajnik združene delavske organizacije Vaar-kois je po poroaiiu javne varnosti jjovcnri o »vsegrški generalni stavki« in o »oboroženi borbi, ki naj vrže vlado«. Komunistični poslanec Teos je izjavil med drugam: »Če oni, ki nas vladajo, ne bodo obvladali svojega stališča, bomo odgovorila z vsegrrško generalno stavko, ki jo bomo nadaJjevaii •do njihovega poraza.« Poslanec je razen tega pozval delavce, naj pobijejo delavce, ki ne stavkajo, kakor naj pobijejo tudi redarje. Dejal je, de sedanje zbiranje deilarvskih množic ne bo miroljubne narave. Govonil je tudi o »obešanju na električne drogove«. Atene, 8. avgusta. AA- Vseučilaška mfcu cfma je pred vseučiliškim poslopjem zažgala letake in brošure, ki s> nh delili komunisti pred razglasriftvnjo obsednega stana. Atene, 8. avgusta, p. Ministrski predsednik Metaxas je novinarjem izjavil, da vladata po vsej državi popoln red in mir. Od vseh guvernerjev so prispela poročila, da ]e prebivalstvo zadovoljno z novim režimom- Podržavljen je vojne v Franciji Parjz, 8. avgusta. w. Senat je z vidikom sprejel zakonski načrt o nacionalizaciji oboroževalne industrije. Na seji je minister za letalstvo Cott skušal razpršiti pomisleke nekaterih senatorjev, da po nacionalizaciji letalska industrija ne bo več mogla delati v dosedanjem tempu. Na zahtevo poročevalca finančne kontfsijie Gardeya je končno vojni minister Dala-dier pristal na predttog, da se rok za na-eionalizacrfc oboroževalne industrije in za razlastitev dosedanjih lastnifkov odfeo-di od decembra 1936. do 31. marca 1937. Volitve v vrbaski banovini Vrenje v Bolgariji Kraljevo bivanje v inozemstvu ni zavrlo notranjih bojev za oblast — Nesložna demokracija in udarni fašizem Z berlinske olimpiade s Pričetek plavalnih tekem Finalisti na 100 m prosto so vsi plavali pod eno minuto — Jugoslovenska reprezentanca je počastila nemške vojne žrtve Sofija, 8. avgusta, p. Po zadnjih vesteh se kralj Boris, ki ge sedaj mudi v Berlinu, kjer je bila kraljica Ivana operirana, ne bo vrnil pred pričetkom prihodnjega meseca v Sofijo. Med tem ge je razvoj notranje političnega življenja v Bolgariji zelo pospešil. Deloma so vplivali nanj tudi zunanji politični dogodki, zlasti prevrat v Grčiji in revolucija v Španiji. Ministrski predsednik Kjuseivanov Be g svojimi najbližjimi političnimi prijatelji, notranjim ministrom Kra-gnovskim, ministrom za gradbe Genovom in drugimi zelo prizadeva, da bi spravil notranje politične razmere na Bolgarskem v normalni tir. Bati pa se je, da bodo ta nje- gova prizadevanja ostala zaman. Med šefi političnih strank se opaža zelo pospešena akcija, da bi se ustvaril močen politični blok. ki bi lahko v ugodnem trenutku postal gospodar položaja in prevzel oblast v svoje roke. Med voditelji pa doslej še ni bilo doseženo popolno soglasje. Gičev vztraja trdovratno na svojem posebnem stališču. na drugi strani pa se cankovljevci z veliko naglico pripravljajo za diktaturo. Po njihovem mnenju je diktatorski režim edini izhod iz sedanjega položaja v državi. V tem smislu piše zlasti njihovo glasilo »Slovo«, čegar direktor je sedanji prometni minister Kožuharov. Banjaluka, 8. avgusta- o. Namestnik bana vrbaske banovine Nenian Ljubisavlievič je izdal odredbo, ki bo obiavljena jutri v »Vr-baskih novinah« in s katero je na osnovi § 30 zakona o občinah ter pooblastila notranjega ministra razpisal redne volitve občinskih odborov v vrbaski banovini za 11. oktobra t. 1 (Glej tudi v »Beležkah)- Avdience pri knezu namestniku Bled, 8. avgusta, AA. Vis. knez-namest-nik Pavle je danes opoldne sprejel predsednika vlade in zunanjega ministra dr. Milana Stojadinoviča. Nato je sprejel ministra za vojsko in mornarico g. Ljubomi-ra Mariča. Predsednik vlade dr. Milan Stojadinovič je sprejel danes rumunskega poslanika na našem dvoru Guranesca in našega generalnega konzula v Dusseldorfu Dušana Pan-tiča. Berlin. 8. avgusta. Berlin je v zgodnjih jutranjih urah obiskala huda nevihta, pozneje se je pa zjasnilo in je postalo nenavadno soparno. Danes so se pričele olimpijske plavalne tekme. Zanimanje zanje je bilo ogromno, plavalni stadion, ki sprejme 20.000 gledalcev, se je izkazal za mnogo premajhnega. Toda tudi v glavnem stadionu je bilo popoldne polno, ker je bil silno zanimiv spored. Sploh je današnji dan prinese! obilico tekmovanj in se bomo morali pri poročanju omejiti le na najvažnejše dogodke. WilSan v semifinalu na 100 m V plavalnem stadionu so ob 9. zjutraj otvorili plavalne tekme predtekme gospodov na 100 m prosto. Bilo je 7 predtekov, iz katerih so se plasirali v semifinale vsi prvo in drugo plasirani ter po času najboljša tretja. Olimpijski rekord 58 sek. so že v predtekili izboljšali 4 plavači. najboljši čas je pa dosegel Tagal Fick (USA) 57.7. 2. Csik (Madž.) 58.3. v 2. predteku Yusa (Japon) 57.8. v 3. predteku French (Angl.) 1:00.7, v 4. predteku Arai (Jap.) 57.7. 2. Fischer (Nemč.) v 5. predteku Ta-jruchi (Jap.) 57.5, v 6. predteku WUfan (Jucrosl.) U00.6, v '7. predteku Lindegren (USA) 58.3. Dame 200 m prosto Tudi na 200 m prsno dame je bil v pred-tekmovanju dvakrat izboljšan olimpijski rekord 3:06.3. prvič po evropski prvakinji Nemki Genenger na 3:03.3, že v naslednjem predteku pa po Japoki Maehata na 3:01.9. V 4 predtekih bo zmagale 13 letna Soeren-sen (Danska) 3:06.7, Genenger (Nemčija) 3:03.3. Maehata (Japonska) 3:01.9, Woll-sc-hiager (Nemčija) 3:08A Madžarska : Jugoslavija 4:1 Dopoldanski plavalni spored so zaključile vaterpolo tekme. Moštva so razdeljena na 4 skupine po 4 moštva, V prvi skupini so Belgija, Holandska. USA. Urugvaj, v drugi Madžarska, Jugoslavija, Anglija, Malta, v tretji Nemčija. Francija. Japonska, Češkoslovaška, v četrti Švedska, Avstrija. Švica. Islandija. V prvi skupini je Belgija premagala Urugvaj 1:0. Holanska pa Ameriko 3:2. V drugi skupini je Anglija porazila zelo slabo Malto 8:2, Madžarska po dosedaj najlepši in najzanimivejši Igri turnirja Jugoslavijo 4:1. Prvovrstna sta bila oba vratarja Mihovilovič in Brody, najboljši igralec pa Madžar Hamonay. Jugosloveni so bili hitrejiši, Madžari pa tehnično boljši Jngoslovensko moštvo je zapustilo najbolj-* ši vtis in je proti svetovnemu prvaku pokazalo popolnoma enakovredno igro. Jugosloveni so imeli dogti ugodnih prilik, vendar so streljali previsoko. Naše moštvo ima najboljše izglede, da si pribori drugo mesto ln g tem vstop v finale, kamor prideta iz vsake skupine oba prvoplasirana. V finalu štejejo tudi tekme, odigrane v skupinah. Zopet lahka atletika V lahki atletiki so desetobojei napredovali do aedme discipline. Vodi svetovni rekorder Morris t> 5941 točkami z veliko razliko pred svojima rojakoma Clarkoin in Parkerjem, Švicarjem Guhlom in Holand-ceni Brasseijem. V predtekmovanju štafet 4x100 m so Američani v postavi Owens. Metcalfe, Dra-per, Wykoff izenačili svetovni rekord 40 sek.. 2. Italija 41.1, iz ostalih predtekov so se plasirali še Holandska 41.3, Argentina 41.9, Nemčija 41.4 in Kanada v 41.5. Prekrasno borbo, ki ni prav nič zaostajala za onimi na 5000 in 10.000 m. je prinesel finale na 3000 m z zaprekami, kjer so morali tekmovalci poleg drugih ovir preskočiti tudi visoko ograjo, za katero je bil 3 m dolg jarek z vodo. Olimpijski rekord na tej progi ima Finec Isohollo z 9:14.6. dosežen v Los Angelesu. O kvaliteti tek.rroval-cev priča, da je v današnjem teku vseh 6 prvopla8iranih teklo znatno pod olimp;j-skim rekordom. Finca Isohollo in Mnt-ilainen sta se takoj postavila na čelo, dočim se je tretji Finec Touminen držal bolj zadaj. Dva kroga pred ciljem je tudi on dosegel oba rojaka, vendar mu je bil Nemec Domipert tesno za petami. V zadnjem kolu, ko je bila zmaga Isoholla že izven dvoma, je Nemec v sijajnem spurtu prehitel Matilainena in ogrožal celo Tuom.mena. ki je pa z zadnjični napori napad odbil. 1. Isohollo (Finska) 9:03 8 nov olimpijski rekord, 2. Touminen (Finska) 9:06.8. 3. Dompert (Nemčija) 9:07.2, 4. Matilainen (Finska). 5. Manning (USA), 6. Lsrf^on (Švedska). Nov svetovni rekord Senzacijo je prineslo pred tekmovanje damskib štafet 4x100 m. Nemški štafeti, ki je veljala od vsega početa za favorita, se je namreč posrečilo, da je postavila s 46.4 nov svetovni rekord in seveda tudi olimpijski. V istem predteku je bila 2. Anglija v 47.5. 3. Italija 48.6. V prvem predteku je zmagala Amerika pred Kanado in Holandsko. Teh šest pride v finale. Komaj so končale dame so se pričeli predteki na 4x400 m. V prvem predteku je bil vrstni red 1. USA 3:18. 2. Madžarska 3:17, 3. Poljska 3:17.6. 4. Japonska 3:18.4; | v drugem 1. Anglija 3:14.4. 2. švedska 3:14.6. 3. Francija 3:15.2; v tretjem 1. Nemčija 3:15, 2. Kanada 3:15. S. Italija 3:16.6. V finale prideta obe prvoplasirani štafeti iz vsakega pred teka. Desetol>oj je sicer že končan, vendar še niso izračunali končnega stanja. Vsekakor pa je gotovo, da bo zmagal svetovni rekorder Morris, ki se je po sedmi disciplini postavil na čelo pred dotedaj vodečega Clarka. Po osmi disciplini so vodili trije Američani, in sicer L Morris 6633 to3c. 2. Clark 6480. 3. Parker 6194, 4. Bulkl (Švica) 5333. 5.' Brasser (Nizozemska) 5317. 6. Dal-gren (Švedska) 5014. 7. Plauezik (Poljska) 5037. Plavanje dam V plaivalnem stadionu se je vršilo tudi pet predtekov na 100 m prosto dame V prvem predteku je zmagala Nizozemka Mzstenbroek v času novega ofertpnjskega rekorda 1:06.4 (dosedanji 1:06.8). V semifinale so se razen omenjene p^sdrale še ArencV (Nemčija). Ravves (USA). Ouden (Nizozemska), Lacv (Avstralija), Mc Kean. (USA), Campbell (Argentina), Wagnep (USA), Wadham (AngHije) in Lenke v (Madžarska). Zojset gospodje Prva popoldanska točka je b;l semifinale na 100 m n-ros-to čosrpodje. Wilfan |e bil izžreban z?> prvi semifinale in je bil« takoj v začetku jasno. da ne bo uspel, ker je bila konkurenca premočna. V finale so se plasirali TaTuchi (Japomka) 57.9, Oifc (Madžarska 1 58-1, Fnck (USA) 58.2. F5ach«r (Nemci ia) 58.7, fe drugega semiftnala p« Yusa (J.-tponskia) 57 5. Amai (Japonska) 57-9. Hičbland (USA) 58.7 in Abai-Nemes (Madžarska). Ostali rezultati V nogometu so izpadi že je fa-vioriti, Anglija, Nemči ja in Avstrijo. Nemčija jet kakor smo že poročali, podlegla Norveški, danes je Poljska izločita Anglijo s 5:4 (2J), Peru pa Avstrijo s 4:2. V regularnem času je bil rezultat 2:2, v podaljšku 2X15 mamut pa so Peruanci zabili dva gola. V rokometu sta favorita Nemč i j« in Avstrija beieMa visoki zmagi, prva nad USA 29:1, druga pa nad Švico 14:3. V hokeju je Japonska premagala Madžarsko 3:1. V kolesarstvu se vaše dirke na dirkališču na kraifke proge, kri se jih Jugoslavija ne udeležuje- Bijejo se ostre borbe med fca-vo-riti Italijo, Francijo, Nemofjo in Nizozemsko. Dosedaj so si te države priborile ie po več zlatih in srebrnih kolajn. Dr. Rogič pri Hitlerju Nemški kancelar Hitler je danes spr^v. jel jugoslvenskega ministra za teJeeno vzgojo dr. Rogiča. Ministra je spremljal jugoslovenski poslanik dr. Cincar - Markovi6- Jugoslovenska reprezentanca Je danes z ministrom dr. Rogičem na Čelu položila venec na spomenik nemških bojevnikov, ki eo padli v vojni. Med izkazovanjem vojaških časti je vojaška godba sv i rak jugosloven-sko himno. TIpiSssi primer V zadnjem času dobivamo v uredništvo vse polno dopisov, ki nam popisujejo delo in agitacijo poedinih gg. poslancev, ki so svoj plašč obrnili po vetru. Na žalost teh dopisov, ki bi naši javnosti tako dobro poslužili nele v politični pouk, nego tudi v iskreno zabavo, po ogromni večini ne moremo objavljati. Med drugim nam poročajo od Svete Trojice v Halozah, da je poslanec Miha Brenčič zelo agilen v slikanju političnega položaja, kakor si ga. on predstavlja, ne da bi se mu posrečilo prepričati tudi poslušalce. Posebno svojevrstna so bila njegova pojasnila glede koruze, ki jo hoče imeti razdeljeno po povsem drugačnih vidikih, kakor to predpisuje okrožnica kr. banske uprave od 10. februarja 1936. Sedaj ljudje ne vedo, kdo ima prav, ali gospod poslanec, ali uradna okrožnica. Zelo originalni so tudi nazori g. Brenčiča glede telesne vzgoje šolske mladine, ki se mu zdi povsem nepotrebna. Seveda poslušalci takoj razumejo, kam pes taco moli. Ali tudi preprosti ljudje ne razumejo, kako bi moglo biti učiteljstvo krivo te in drugih »pregreh.« Niti učiteljstvo, niti občina ne predpisujejo zakonov in uredb, temveč g. Brenčič in njegovi tovariši v parlamentu. Tam naj torej g. poslanec razsaja in izposluje, kar smatra za potrebno. Če bo odpravil zakone, ki se mu ne dopadejo, bo odvezal učiteljstvo, občine in druge javne funkcionarje dolžnosti, da jih izvršujejo. Silno hud je g. poslanec tudi na jevtičevce. A baš on je bil privilegiran kandidat na Jevtičevi listi, najbolj glasen med slovenskimi poslanci, ki so g. Jevtiča proglašali za »Fiihrerja«, m najbolj vneto je trdil, kako intimne so njegove zveze s takratnim predsednikom vlade in nosilcem liste, ki je res tudi odredil, da mora gospod Brenčič zmagati (kar bi se sicer ne bilo zgodilo), sedaj pa taks kritika in taka jeza! Gospod Brenčič in nekateri njegovi tovariši so najizrazitejši jevtičevci v dravski banovini. Bolj intimen z g. Jevtičem je bil morda edino še gospod Žebot iz Maribora, ki je, kakor znano, v svojih znamenitih letakih pred volitvami v senat objavil svoj posebni »žentlemenski aranžman« s takratnim predsednikom vlade in vsemu svetu dopovedoval, da bo le tisti pokazal pravo zaupanje v Jevtičev režim, ki bo volil g. Žebota in njegove sokandidate. Rezultat senatskih volitev pa je že takrat pokazal, da so gospodje Žebot, Brenčič in ostali predstavniki Jevtičevega režima v dravski banovini v veliki manjšini. Vremenska napoved Dunajska vremenska napoved za nede-Ijo: Vremenski značaj in temperature se ne bodo bertve.no izpremenMe, pirecej oblačno, od časa do časa solnčno, kasneje možnost neviht. »Člani glavnega odbora JNS konSerirajo na Pohorju" Pod tem zvočnim naslovom poročajo beograjska »Politika« in za njo drugi listi, da so se 5. avgusta pričele v Mariboru »konference prvakov in članov glavnega odbora JNS«. Predkonferenca je bila v Rušah v vili gospoda Krejčija. Od tam so se udeležniki odpeljali v vilo dr. Lipolda na Pohorju. Poročevalec »Politike« je »dobil pojasnilo,« da se na tej konferenci sestavlja proglas J1NS in da bo na koncu izdan poseben komunike za javnost. »Politika« pravi, da ni izključeno, da bo ta komunike obsegal tudi že proglas JNS, ki bi ga v tem primeru predsednik stranke Živkovič naknadno podpisal! Poročevalec beograjskega lista je pričakoval, da bodo konference že 6. avgusta zaključene. Ali na njegovo presenečenje so se posvetovanja nadaljevala tudi še v petek. »Politika« na žalost ne more nič zanesljivega izvedeti, ker se iz posvetovanj ne dajejo nobena obvestila za javnost, dokler delo konference ni zaključeno. Vendar pričakuje, da se bodo na sestanku razčistile mnoge interne stvari, ki so na zadnji beograjski seji glavnega odbora JNS ostale nerešene. V proglasu, ki ga bo ta konferenca končno redigirala, se bo pred javnostjo objavilo vse ono, kar se še krije v vrhovnem vodstvu stranke ... Mi smo nalašč nekoliko obširnejše citirali poročilo beograjskega lista, da pokažemo, kako se danes »delajo« politične informacije. Vse, kar stoji v »Politiki« napisano, je kristalizirana izmišljotina, čista fantazija, zgrajena na edinem dejstvu, da so na povabilo dr. Kramerja nekateri prijatelji Srbi in Hrvati, med njimi tudi oba zamenika kraljevskih namestnikov gg. senatorja Banjanin in dr. Zec, napravili počitniški izlet po lepih štajerskih krajih. Pri tej priložnosti so si ogledali Mariborski teden, naredili so izlet na Pohorje, po-setili so Falo, ogledali si tvornico v Rušah -repotovali lepo Dravsko in Mislinj-sko dolino ter prebili včerajšnji dan v Logarski dolini. Izlet je trajal tri in pol dneva in gospodje so se včeraj popoldne vrnili v Ljubljano, da prisostvujejo današnji banovinski konferenci JNS. Razume se po sebi, da so bili izletniki povsod od prijateljev prisrčno sprejeti, saj so med njimi možje, ki uživajo v našem narodu največje spoštovanje. Lepota naših krajev in iskrenost naših ljudi sta napravili na nje najlepši vtis. Z zadoščenjem pa so mogli povsod tudi ugotoviti, kako trdno je prepričanje jugoslovenskih ljudi v naših krajih in kako neomajna je vera v zmago nacionalne ideje. Dočim beograjsko časopisje, iz počitniškega izleta imenovanih gospodov dela politične senzacije, je časopisje iz naše domače Kopitarjeve ulice izbralo povsem drugo metodo. Najprvo se je z vnemo, ki bi delala čast vsakemu poklicnemu detektivu, spustilo na sled in pričelo beležiti, kje se vozijo posamezni senatorji, s kom se sestajajo, pozdravljajo, govorijo. V tem oziru bi gospoda zaslužila nagrado, ako bi se njihovim vestem že na prvi pogled ne poznal pravi izvor... I Poljska dobi novo vlado Varšava, 8. avgusta, d. List »ABC« je zabeležil nove veeti o dozdevnih bližnjih izpremembah v vladi, ki jih je treba pričakovati ae pred koncem meseca. Kot kandidat za bodočega ministrskega predsednika se smatra glej ko prej sedanji kmetijski minister Poniatowski. List trdi dalje, da ko priprave polkovnika Koča za osnovanje nove vladne stranke pred zaklju-čitvijo. Predvsem namerava osnovati nov vladi prijazen kmetski pokret. ki bi se naj nato pridružil skupni vladni stranki. Govori se celo, da bi bil že v bodoči vladi tudi zastopnik te nove kmečke skupine. Obisk italijanske križarke v Kielu K=el, 8. avgusta. AA. Semka1 je prispela italijanska križarka »Goriza«. « Gora zasula dve vasi Moskva, 8. avgusta, o. Iz Kavkaza poročajo, da je zaradi hudega deževja iz. podneSio celo goro,, ki se je zvalila v nižino in zajezila gorski potok. Nas^.o je veliko 70 m globoko jezero, gora pa je zasula kar dve vasi in je pokopala pod seboj tudi vse prebivalce. Amaterski šahovski turnir v Zemunu Beograd, 8. avgusta, o. Snoči je tilo zaključeno 5. kolo amaterskega šahovskega turnirja. Oba slovenska igralca sta v obeh skupinah zavzela že drugo mesto. V prvi skupini je Lešnik matiral Zagrebčana Ma-žurana. v drugi pa Preinfalk Pavloviča iz Beograda. Po 5. kolu ima v 1. skupini Ba-jer 4, za njim pa takoj Lešnik 3 in pol točke, v 2. pa inž Poljakov 5. Preinfalk pa takoj za njim 3 in pol (1) točke- Preiskava o avtomobilski nesreči na Viču Ljubljana, 8- avgusta Tragična nesreča obeh žen iz viškega predmestja, ki sta 6noči na tako obžalovanja vreden način postali žrtvi nekega av-tomobilista, ko sta se, nič hudega sluteči, razgovarjali na hodniku za pešce v neposredni bližini znane Kramarjeve gostilne na Viču, je v vsej naši javnosti napravila najgloblji vtis. Zadnji čas so »e na naših cestah pričele množiti prometne nesreče v tako izredni meri. da se javnost skoraj ne more iznebiti vtisa, kakor da manjka instancam, ki jim je naloženo da bdijo nad redom na vseh naših prometnih križiščih, čuta prave odgovornosti, brez katerega si ne moremo misliti prosperiteie modernega prometa. Karamboli na ljubljanskih ulicah in trgih so postali v zadnjem času tako pogosti, da listi manjših nezgod že kar ne beležijo več. Tako je tudi včeraj na Marijinem trgu prišlo do manjše, a za naše razmere nad vise značilne nesreče, ki je v naglici in pod vtisom viškega karambola nismo ve« utegnili uvrstiti med poročila. Na trgu. ki velja danes za enega najidealneje urejenih prometnih vozlov v Ljubljani, je v neposredni bližini prometnega stražnika, ki ima svojo pozicijo sredi znanega »začaranega kroga«, neki avto podrl 621etnože-lezničarjevo vdovo Katarino Širokovo s Poti na Drenikov grič. Žena je dobila precej hude poškodbe po glavi, obenem pa ji je natrlo nogo. da so jo morali reševalci nemudoma prepeljati na kirurški oddeleK- Nesreča na Viču. ki H bila kmalu zahtevala življenje dveh žen, t»oproge krojaškega pomočnika Terezije Smoiejeve in delavke tobačne tovarne Ivanke Zalarjeve, pa je še posebno globokega, najširše javne pozornosti vrednega značaja. Zeni je avto zadel na hodniku za pešce, kar predstavlja v kroniki naših prometnih nesreč vsekakor svojevrstno žalosten pojav. Iz vseh okoliščin se da sklepati, da je za volanom vozila sedel človek, ki je bil brezvesten dovolj, da ni posvečal svojemu vozilu niti primitivne pozornosti. Trdi se celo, da sploh ni znal voziti!! 2e samo to dejstvo kriči po nujni potrebi, da uvedejo oblasti najstrožjo, neizprosno preiskavo brez ozira na ime in položaj človeka ki je nesrečo zakrivil. 2e v interesu vseh vestnih vozačev se mora enkrat statuirati eksenipel. Ko smo nedavno doživeli, da je neki vinjen avtomobilist na cesti od Št. Vida proti mestu čez drn in 6trn zavozil v družino sluge rudarskega glavarstva Udarja in ji ubil očeta in rednika, je vsa javnost upra- vičeno enodušno zahtevala, da se mora ves dogodek do kraja preiskati in da morajo oblastva izvajati iz tega primera vse neizbežne konsekvence. Takrat smo v našem listu ponovno pozivali poklicane instance, da je treba največjo pažnjo posvetiti zlorabi avtomobila. Uspeh poziva je bila objava nekaterih novih predpisov, ki pa so bili bolj formalnega kakor stvarnega značaja in v naš cestni režim niso prinesli nobene duhu časa ustrezajoče novosti. V izredno kratkem presledku smo 6noči doživeli drugi, v bistvu še bolj obsodbe vredni karambol. Kolikor smo mogli ugotoviti, tokrat za volanom ni sedel vinjen človek. Na policiji je, da izroči krivca sodišču, da pa obenem tudi objavi rezulta-t svoje. preiskave, ker je treba takšne primere eksem-plarično izpostaviti javni kritiki im javni obsodbi, da se v bodoče ne bodo mogli pojavljati. Smolejevo so na kirurškem oddelku z nagio operacijo sicer rešili najhujšega, vendar pa ji bodo posledice karambola ostale za vse življenje. Zalarjeva je na srečo dobila razmeroma lažjo poškodbo in je mogla zapustiti bolnišnico. Poglavje o nesreči na Viču pa seveda ne sme tati zaključeno s težkim, 6brbnim delom, ki eo ga opravili zdravniki v operacijski dvorani. Ubeglega kaznjenca so prijeli Maribor, 8. avgusta Sredi aprila je pobegnil 261etni kaznjenec Franc Zeleznik iz vinograda mariborske vinarske in sadjarske šole, kjer je bil zaposljen z drugimi kaznjenci vred. Za njim ni bilo nikakega sledu. Danes pa eo tezenski orožniki prejeli informacije, da se okrog Betnave potepa neki 6umljivi moški. Takoj so poslali tja oddelek orožnikov. Železnik se je najprej skril v grmovje, nato je pobegnil v koruzno polje, nazadnje pa jo je ucvrl mimo Betnavškega ribnika čez cesto proti vojaškemu vežbališču. Orožnika s Tezna Baiec in Ipavec sta se s koi'-soma pognala za begunom in ga prijela. Zeleznika so 6pet izročili okrožnemu sodišču. Prj zaslišanju je dejal, da je pobegnil najprej v Avstrijo, kjer ee mu je pa slabo godilo in je moral trdo delati. Zato se je spet vrnil nazaj. Svoj čas je bil obsojen na tri leta zapora zaradi neke tatvine Manjkalo mu je le še 15 dni, pa bi odsedel vso kazen. Opozorilo delegatom JNS Banovinska konferenca zaupnikov JNS. sklicana za danes ob 10. v Ljubljano, se bo vršila v dvorani Delavske zbornice na Miklošičevi cesti in ne v dvorani Trgovskega doma v Gregorčičevi ul.. kakor je bilo sporočeno na vabilih in legitimacijah. Konferenca se bo pričela točno ob 10. uri dopoldne. Udeležijo se je med drugim podpredsednika stranke senator Jovan Ba-njanir. in minister v p. Juraj Demetrovič, generalni tajnik stranke senator dr Kra-i mer, člani izvršnega odbora JNS dr Kosta i Kumanudi, Ivan Pucclj in dr. Grga Andje-! lir.ovič. Gospodje delegati se prosijo, da pridejo točno. Predsednik JNS v vrbaski banovini V soboto je prispel v Banjaluko predsednik JNS g. Peter Živkovič. Pripeljal se je iz Tesliča Pred hotelom »Pošto« ga je pričakovala množica jugoslovenskih nacionalistov, ki ga je burno pozdravila Predsednik Živkovič je ostal s pristaši JNS dolje časa v razgovoru. Iz Banjaluke odpotuje v Jajce. Pričetek splošnih občinskih volitev Na podlagi pooblastila ministra notranjih del je ban moravske banovine razpisal splošne občinske volitve v tej banovini za nedeljo 27. septembra. Istočasno je v smislu zakona dobil pooblastilo za razpis splošnih občinskih volitev tudi ban vrbaske banovine in se smatra, da se bodo volitve tudi v tej banovini vršile 27. septembra. Mandati občinskih odborov v teh dveh banovinah so potekli s 6. avgustom. Na ta dan so se namreč 1. 1933. vršile občin-ske volitve v moravski in vrbaski bano-i vini. Takrat je bilo v moravski banovini | vsega 771 občin, ki so imele čez 380.000 volilnih upravičencev. Vloženih je bilo 1576 kandidatnih list. Volilna udeležba je zna-I šala 76 odstotkov. V vrbaski banovini so j se vršile volitve v 162 občinah, v katerih je bilo vloženih 291 kandidatnih list. Volilna udeležba je dosegla 63 odstotkov. Volitve v drinski, primorski, savski in dunavski banovini so se vršile 8. oktobra. Zaključek splošnih občinskih volitev pa je bil v dravski in zetski banovini 15. oktobra. V skladu s temi datumi je računati, da bodo razpisane po enakih ali sličnih skupinah tudi letošnje splošne občinske volitve in bi torej dravska in zetska banovina prišli kot zadnji na vrsto. O dediščini bivše radikalne st?anxe Glavni organ JRiZ »Samouprava« posveča večino svojega prostora napadom na »brezpredmetno JNS« in njene voditelje. Le včasih ji ostane kak stolpec za poka-ranje združene opozicije in še to po večini le dr. Dragoljuba Jovanoviča. Vsak mesec enkrat pa se spravi tudi nad člane glavnega odbora bivše radikalne stranke ter jih prav grdo zdela zavoljo njihove politike. Tako n. pr. jim očita v petkovi številki, da so šli iz same gole ambicije za opozicijo, kjer bodo samo nadležni kibici. Po mišljenju »Samouprave« ne bodo dobili staroradikali več kakor dvajset nosilcev kandidatnih list, kar baje tudi odgovarja njihovi moči. Pri tem toži »Samouprava«: »Kaj ste napravili iz radikalne stranke, ki je imela nekoč absolutno večino v državi? Danes je samo še družabnik v volilnem bloku, kamor so jo sprejeli bolj iz usmiljenja, kakor pa iz potrebe!« List se tolaži da je »predsednik dr. Milan Stojadinovič, vedno zvest Pašičev učenec, zbral z veliko državniško modrostjo okoli sebe vse prave radikale in naslednike Nikole Pašiča in Pro-tiča, Njemu se bo tudi posrečilo ohraniti vso veliko dedščmo in pridobitve radikalne stranke. Zato je dolžnost vseh pravih radikalov, da podprejo dr. Stojadinoviča in JRZ, ki je edina polnopravna naslednica bivše radikalne stranke in njene ideologije.« Dr. Maček in ljudske £ronte »Politika« poroča iz Zagreba, da je naletela misel o ustanovitvi »ljudske fronte« v Jugo?'arv^i na zelo neugoden odmev v krogih voditeljev bivše KDK. To je tem bc«l-j zanimivo, ker zatrjujejo Slovenski poborniiki ljiudske fronte z dr. Lončarjem in Stanetom Vidmarjem na čelu. da snujejo ljudsko fromto kot pomožno organizacijo Mačikove akcije med Slovenci Po informacijah »Politike« niso niti mačk ovci, niti bivši samostojni demokrati poborni-ki za ljud?ko fronto Hrvati so zadovoljni z bivšo HSS in kolifkor jim ta ne zadošča, imajo še bwšo KDK. Ako odgovarjajo te informacije resnici, potem bo res, da ne miHi pri prihodnjih volitvah dr. Maček računati kaj posebno na sodelovanje svojih sedanrh s o venskih pobom j kov in da bo raje postavil v Sloveniji za kandidate svoje esebn? zaupnike. četud; iz Zagreba. Izvoljeni bodo bolj gotovo kakor pa današnji voditelji slovenskih mačkovcev. 3 rf7e3cTJ«, 9L SJH. W8.' tSutio živimo v Atenah Pismo slovenske rojakinje o poletju v Grčiji Atene, 7. avgusta J Da mrgoTi v grški prestolnici milijon ljudi. veste. Že ob 4. zjutraj brnijo prvi avtobusi v središču, ki se imenuje trg Sloge, po grško Omonoia. Siromaki so prvi na nogah, potem kmalu ves trgovski, občinski, politični in vladni svet. Toliko je vrvenja v središču mesta, kakor v vsakem evropskem velemestu. In zdaj poleti veselo pri-greva solnce. O ljubi Atenci, koliko trpite, kadar ob vročem dnevu samo pogledate na ulico! Sodila sem izprva, da so Grki vajeni vročine, pa sem se zmotila. Ob vsakem vročem dnevu ne čuješ drugega kakor: Poli žesto — zelo vroče ... Popoldne ob dveh zapro trgovine in urade. Kakor da je zaspalo vse mesto. Počitek vlada, dokler se re začne solnce umikati daleč na zapad. Potem pa valovanje po ulivah ne poneha pozno v noč. Eni delajo, drugi veseljačijo. Ce je zidanih solnčnikov 10, mora biti tudi 10 zavodov. Letos imajo zelo prikupno ravnateljico, ki vodi nadzorstvo, da se v velikanskih medeninastih kotlih kaj dobrega skuha, da vsi majhni bolniki hitro okrevajo, da se zdrava dcca po mili volji zabava in'se potem sladko naspančka. Mesec sveti zvečer v njihove v njihove izbe, posrebre-ni valovi šepečejo kodrastim glavicam: Lahko noč! — Na živilskem trgu v Atenah vam je izbira sadja in zelenjave, sira, oliv, jajc in rib. Pa Evropec še z vse večjim zanimanjem opazuje grški temperament. Po trotoarju je prerivanje, na sredo ceste pa ne smeš, da te ne povozijo. Dalje onkraj živilskega trga zaideš med starinarje. Pravcato židovsko razpoloženje. Od tod pa lahko ogleduješ Akropolo z nedostopne strani. Tu so nočne špelunke, kamor menda ponoči ni Trije mladi Atenci, sinovi slovenske matere in grškega očeta : Angel, Apolon in Ivan iDve najmodernejši vzporedni ulici od središča mesta do parka Zapiona sta polni lepih Grkov, pa tudi ženske so privlačne, nepozabno koketne, črnih kodrastih glavic, obrazi pa so beli, in to nasprotje ustvarja dadovito privlačno lepoto. Če še povem, da se znajo umetniško barvati in lišpati in elastično hoditi, se ne boste čudili, da Ko-rint že iz zdavnine slovi zaradi ženske nevarnosti. Še hodijo milonske Venere po atenskih ulicah! Tujci prihajajo občudovat stare umetnine, pa se marsikateri zaljubi v živ kip. Ni res, da so današnji Grki samo še odcedek nekdanjih klasičnih plemen. Marsikaj živega še spominja na davnino. Poleti hiti premožnejS! domači In tuji rvet iz mesta v krasno okolico k morju, v kopališča, zabavišča na sijajno urejena posestva. Vrtovi so tam polni cvetlic, najlepših, kar jih je mogel človek vzgojiti. Vile očitujejo prebrisano konkurenco učenih arhitektov. Niti ena stavba ni podobna drugi, čeprav so vse enako krite z ravnimi strehami, okrašene z balkoni in terasami Ne verjamete, kako lepo je v teh stanovanjih. Videla sem dragocenosti da bi si lastnik vile napolnil vrečo z zlatom, če bi prodal vse svoje premičnine. To je užitek bogatega sveta v Orientu: če lahko roke tipajo po blesku, po marmorju in zlatu. Ladje vse pomorskih držav pristajajo v Pireju ali Faleronu. Dovajajo bogate radovedneže v deželo ali vsaj take, ki so dolgo štedili, da lahko enkrat pridejo pogledat Silni Atlas na Akropoli klasično Helado. A sam bog vedi kam gre njihov denar, da so med domačini takšni socialni prepadi. Eni tonejo v bogastvu, drugi pa noč in dan tolčejo trdo siromašči-no, kakor malo kje drugod na svetu. Iz zadnjih časov poznam samo enega človeka v Grčiji, ki je uvidel, da je treba narodu pomagati. To je g. Filon, eden najuglednej' ših mogotcev v današnji Grčiji. Za mejami je njegovo ime malo komu znano. Sam živi kraljevsko, a za narod je storil najlepše delo, ko je ustanovil prekrasen zavod za mladino, in sicer v Vulji, nedaleč od Aten. Ko poleti zagori mesto v polni solnčni pripeki. hite vsake tri tedne avtobusi k morju polni otročičev. MX) otrok prepeljejo na sijajno urejeni polotok, d a se mladina tam nasolnči in osveži. Na izdatke ni treba misliti. Tam jih že čakajo vseh vrst oblek-ce, katerih barva odgovarja velikanskemu zidanemu solnčniku, pod katerega se zatekajo v senco ob najhujši pripeki. Spančkat gredo v svoj zavod. In to ni malenkost. Kurja očesa, trdo kožo in zarasle nohte Vam odstranimo brez bolečin, ter strokov-njaško zmasiramo noge v naši pedikuri. Obiščite nas, prepričajte se! Nega nog Din lo.- Ljubljana, Šelenburgova 7. preveč varno stopiti. Oni dan me je zanesla pot ob rob starega gradu in videla sem ljudi prebivati v brlogih kakor v kakšnih slovenskih kurnikih. Otročad je šla za menoj in moledovala žalostna in potrta, da so mi solze zalile oči. Ne, s te strani Akropola ni veličastna. Je kakor oblastna gospodarica nad četrtjo sužnjev. Grki so trgovci, a orientalski trgovski svet ne pozna usmiljenja. Če veš to, boš prav razumel grški značaj. Telesna lepota Palača akademije umetnosti, ki stoji (z univerzo in knjižnico vred) v najlepši atenski ulici in lepota duše se tu ne skladata. Zahrbtno-sti je dovolj, maščevalnosti še več. Z oliko tu nc opraviš mnogo, s šibkostjo še manj. Bolje, da imaš v roki motiko in na jeziku grebost. Samo tisti, ki pozna velikanski prepad med bedo na eni strani in zlato jame na drugi, bo razumel neprestane puntar-ske dogodke v Grčiji. Pri Grkih je žena vedno sama. Dobro se godi samo le priležnicam. V Sloveniji hodimo ženske svobodno, pušimo cigarete, lahko sedimo v kavarni. Na glavnem trgu v Atenah, kjer so vsenaokrog velike restavracije, kavarne in vabljive slaščičarne, pa se giblje le moški svet. Ženske tiče doma, ko gospoda sreba črno kavo in si polni želodce. Atenski gospodje govore samo o trgovini, o politiki, o ljubicah, le redko kdaj o domu. Do otrok pa goje vse posebno ljubezen. Pri črni kavi se sestajajo, tu se ra/.pleta vsa trgovina in politika, znanja pa lahko sklepaš preko priporočil in prijateljskih zvez. Na resnico se ne zanašaj. Beseda »jutri« (avrio) je zlagana, čeprav je sleherni dan čuješ tisočkrat. Nikdo ni nikomur odgovoren, vetrovi so jih znesli sem od azijskih dežel do peloponeškega konca. Lišpajo se radi vsi. Zato so večerne promenade za Evropca zelo zanimive. Človek, ki nima z njimi nobenih poslovnih in drugih stikov, ne bo tajil simpatij do Grkov, a ponavljam: še posebno všeč so mične Grkinje lepo razvitih grudi, s kitami ovitimi okrog glav in s črnimi očmi. Noblese je mnogo, gizdalinstva še več. Da pa človek prav spozna atenske razmere, ni dovolj, če se po-mudi v Atenah samo nekaj dni in še takrat le največ v evropskih hotelih. Treba je tu preživeti daljšo dobo pa se mu Grčija odpre kakor knjiga, polna lepe zgodovine, a burne sedanjosti. A. G. Spomenik Viteškega kralja v Gornjem gradu »Jutro« je poročalo o lepi nacionalni slavnosti v Gornjem grada, kjer so 19. p. m. odkrili spomenik Viteškemu kralja ob navzočnosti vseh kulturnih organizacij iz sreza in številnih predstavnikov s kraljevim odposlancem na čelu. Udeležba je bila nad pričakovanje častna. Na sliki je kraljev spomenik v trenutku, ko ga je odkril zastopnik kralja in kraljevskega doma podpolkovnik g. Budimir Martinovic iz Celja, ob njem pa predsednik akcijskega odbora in Narodne odbrane g. dr. Ervin Mejak. V skavtskem taboru ob Bohinjskem jezeru Mladina je letos posebno zadovoljna, gostje pa tudi Bohinj, 8. avgusta. Vsi ljubljanski skavti so si izbrali za svoje letošnje taborjenje tihotni Bohinj. Ob beli cesti, ki se vije ob jezeru, ležita sredi bujnega gozdu dve prostrani zeleni jasi, za Belvijem in na Naklovi glavi. Tu so se uta-borili skavti, razdeljeni v dve skupini, vseh skupaj petinsedemdeset, kar kaže v treh letih po preustanovitvi lep razvoj tega društva. Z njimi je še nekaj skavtov iz bližnjih mest. Skozi zelenje so se zabelili številni šotori, postavljeni na lesene poviške, z visokih jamborov so zaplapolale zastave in iz kuhinj v senci se je začel plaziti proti nebu vabljiv dim. Pet in sedemdeset mladih, zdravih in navdušenih življenj se je za en mesec strnilo s samo prirodo, da se v njej navžije čistih moči. Zgodaj zjutraj že zatrobi rog in kliče v nov dan, ko se megle še niso razpršile z jezera. In ko sonce nekoliko zagreje, so že vsi pri delu — eni skrbe za kuhinjo, drugi se vežbajo v skavtskih posebnostih, tretji hite na bližnje vršce kar po divjem. Veseli se vračajo k tečnemu kosilu ali pa pod mrak na zasluženi počitek. V vročem dnevu pa jim nudi krasno kopel peščena obala sredi samega zelenja. Valovi, gnani od letos, tako nemirnih vetrov, se zaganjajo v pesek in razvesele igro na vodi. Tujci — Angleži, Francozi, Nemci — se sprehajajo ob jezeru in stopijo pogledat »prirodnjake«. Divijo se urejenim taborom in urejenim šotorom in urejenemu življenju. Všeč jim je, da je to mednarodno društvo. In zvečer pridejo znova na zabave k tabornemu ognju — ugaja jim neprisiljeni humor nastopajočih skavtov; tako imajo tudi v Bohinju vsaj nekaj »svetske« zabave, morda najbolj primerne. Na teh taborih so se združili vsi v prijetnem sožitju: starejši in tudi najmlajši. Enajst volčičev (komu je bolj hudo, mamicam po njih ali narobe?) vztraja junaško ves čas veselega obraza in dobre volje. Lica so jim okrogla in rdeča od veselja in gibanja. A tudi oni imajo svoj »program«. Dve novi edinici ljubljanskih skavtov pa taborita tu prvič: III. četa Triglavska in IV. četa vodnih skavtov. Prva je dobila s tem svoj zalet v novo in navdušeno delo — polnoštevilno je šla na vrh Triglava, kjer so novi člani polagali skavtsko obljubo, da je njihova himna orila v sončnem jutru. Četa vodnih skavtov pa je že doma na vodi. Njihovi lahki čolniči z lahkoto zmagujejo valovje, jadrnice pa se smelo predajo besnemu vetru. Tako v polnem življenju prehitro teko dnevi. En cel mesec na leto si tako naši mladi skavti sami urejajejo svoje življenje — skrbe zase in uživajo nepokvarjeno prirodo. K temu si nanizajo še svoj skavtski program — in kdo bi se čudil, če jim kdaj prekipi srečna kri, da odjekne od resnih sten okoliških hribov razigran krik in vik. da pa spet koj zamre v veličastiu večerne narave. A že gre mesec h kraju. Zadnji ogenj vzplapola, da si pri njem prisežejo bratstvo, zadnji dim se dviga pod zvezde s pogorišča, ob katerem straža čaka dneva odhoda. Šotori padejo, m že je tabori- šče prazno — z lepimi spomini odhajajo gotovo vsi, in z željo, da to ni bilo zadnjič. Ponosni, da so tako razmahnili svoje tabore, se razidejo, da se kaj kmalu spet* snidejo v jeseni pri novem skupnem delu. Janezu Hiengu v spomin Čakamo, Janez, še vedno čakamo, kdaj se vrneš z Rakeka, z dopusta, kamor si odšel pred mesecem dni a vzel si svoj poslednji dopust, s katerega ni več po. vratka. AM je mogoče, da Te več ne bo, da ne bomo več slišali Tvoje govorice, Tvojih zanimivih pripovedi in šal? «■ Pred pošto smo ae shajati rs ako jutro. Gibčen si skočil s tramvaja, ln komaj si razposajen in nasmejan stopil v krog svojih tovarišev, si nam že povedal kak vesel doživljaj. Bil si predstojnik, kakršnih je malo. Blaga duša, kakršen «i bil, Janez. si pozna! samo eno: pomagati — in vsakomur si želel najboljše. Zapustil si polno nedovršenega dela, a svoje lepe ideje si vzel s seboj. Vodil si vse interne socialne institucije zavoda- za vsako koristno delo ai zastavil svoje velike spo-sobncxrti in svoj trud. V vsem Tvojem občevanju s kolegi- z višjimi in nižjimi, se je odražala visoka inteligenca. S strankami si občeval v povs?m dovršeni obiki, ustrežljiv, prijazen, fin, preprost. a vedno šaljiv. »Golant gospod«, so rekali Ižanoi. Imel si cel kader svojih klijentov, ki sd jih trdno navezal na zavod. Spominjajo se Te in ne morejo pozabiti, kako si j'in zabaval s pripovedmi v vseh mogoih narečjih. Zvonijo po telefonu, prihajajo v banko in ne morejo doumeti zagonelke, da Te je tako zdrave-ga in veselega zgrabilo, da si za zmerom obnemeil v sfnem obmeju. Kaj si veljal kot družabnik, ve vsakdo povedati, ki je bil samo enkrat v družbi s Teboj. A ka^j Tvoja družnica? Vsak dan sta v banko prihajala Janez in Drej- TERPENTINOVIM MILOM Pere res bela! V* ček raportlrat t atleti o svojih šo!«k1*i uspeh-h, zdaj pa tatka ne bo več. Prekrili in pretežek Je udarec usode, a zmerom si izbere najboljše. Janez, dragi Janez, zdaj smo ostali sami. Združeni v tako lepi harmonični celoti smo delaJi zato se globoko zavedamo, kaj .smo izgubili a Teboj. Tvoja osebnost in dobrota nam bosta svetel, navenljtv pomnik. Zbogom, dragi Janez, hvala Ti za vse, kar si nam storid dobrega. Naj Ti bo sladek večni »en. Tovariši. Obupal je nad življenjem Na Zaloški cesti se je obesil brivski mojster zaradi finančnih tezkoč Ljubljana- 8. avgusta. Na Zaloški cesti 27 je ime1! svojo delavnico 55-letni poročeni brivski mojster Josip stanujoč na Dolenjski cesti 13 in pristojen v št. Rupert pri Krškem. Vedelo se je sicer o njem, da je v denarnih stiskah, etudi potožil je včasih o tam, vendar nii nihče iz njegovih besed sklepal, da so mu šle te težkoče preveč resno na srce. Ko je danes za opoldanski odmor zaprl delavnico, ni njegov poimočnfik Franc Tormažič niti najmanj sfcrtii da je v njegovem mojstru dozorel utoupeo. Sklep. Ko se je namreč Tamažič ob pol 14. vrnil na dello, Je našel mojstra visečega na kljuka za vratmi in že mrtvega. Iz položaja Je bHo razvidno, da rt Je nesrečnik nadel zanjko iz debele vrvce na vrat, postavil spodaj pod kljuko pručiko, stopil nanjo, pritrdil vrvico na MJuko in nato pručko i spodmaknil. Kaže, da Je izvršil samomor kmalu po odhodu pomočnika Tamažiča iz delavnice. O samomoru je bila takoj obveščena policija, ka je poslala v delavnico komisijo, Bv.stojeoo iz poJflčijsfaega Edrtmmilka g. dr. L/UŽarja in dežurnega uradnika g. Ketteja. Komisija je ugotovila dejanski stan in zdravnik g. dr. Lužar je odredil prevoz trupla v mrtvašnico k Sv. Krištofu. Nesrečni pokojnik je pustil v delavnici pismo v odprti kuverti z nastopno vsebino: »Ljuba žena! Oprosti mi moj korak. Vsega je kriv ta Hrvat, ki me je zapeljal.« je bal namreč poprej z nekim bivskkn mojstrom v kompaniji, a sta prišla v denarne težave, ki so nesrečnega privedla do obupa. Otroška tragedija v Savi Utonil je 11 letni gimnazijec Stanko Brusnec Ljubljana, 8. vvguata. V poznih popoManSkJh arah je Sava na Ježid terjala včeraj novo žrtev. Tokrat so valovi zagrn^i v svoje mrak) naročje avfljenje mCadc®el, simpaltjjčaieiga* tafl emitiranega gfhnmazista, lllefcnega prvošolca Stanka Bruunca, sinčka upokojenega železniškega strojevodje Iz Lepodvorske ulice v fiiški. Okoliščine, v katerih je prišlo do nesreče, so enako tragične kakor značilne. Stanko je prišel na Savo v spremstvu svoje starejše sestre, a si je kmalu poiskal druščimo, nekega kopalca svojih let, ki je Stanka povabil, da bi šla merit Savo od brega. M*adi Brumec je bil dober plavalec, a ko je zabredel v vo_ do, mu je na lepem zmanjkalo tal — prišel je očitno do globoke kotanje v strugi, nad katero je suikljal močan vrtinec. V hipu je voda nesrečnega fanta pogoltnila vase- Ko je njegov tovariš opazil, kako je Sftamko izginil v valovito, je preplašen zbežal na breg, a v pekočem strahu si izprva ni upal ostalim kopalcem, ki nesreče niso takoj opazili, zaupati, kaj se je zgodilo, šele čez čas je nekomu v družbi pešepetal, da je šel Stanko v vodo in ga ni več nazaj. Brž so kopa'ci Improvizirali majhno reševalno eikspedicdjo, ki Je preii^lcala dobršen del struge od kraja, kjer je Stanko utc*r3, navzdol v trdni veri, da so ga valovi 4e pooeaffi • seboj. Ve« njihov trud pa je ostal zaman. Končno so nekateri plavalci pohiteli nazaj do mesta, kjer je bil Stanko šel v vodo, in nedaleč od brega ao v resnici opazili kako se vrtinci nad kotanjo poigravajo z nesrečnim madim plavalcem. Brez odlašanja so ga prenes>li na breg, in ker je bilo telo še toplo, so »i jrfje z umetnim dihanjem prizadevati, da ga zdramijo k zavesti. Po daljšem trudu jim je uspelo, d« je Stanko zadihal in odprl oči. Medtem je prihitel reševalni avto, ki je Stanka odpeljal proti bolnišnici. A že med potjo je mladi ponesrečenec vnovič izgubil zavest lin v nekaj minutah umrl. Tako Je avto krenil v Mestni dom, kjer so truplo položiti na začasni oder in poklicali policijsko komisijo, v kateri .cta bila zdravstveni svetnik dr. Lužar in dežurni uradnik Kette- Kmaliu Je v Mestni dom prišel tudfi Staj ukor oče, ki se je ob pogledu na »novo truplo grenko razjokal — njegova izguba, Je bila pač še toliko večja, ker mu je pred 10 leti smrt na enak način ugrabila prvega sina. Zdaj čaka nesrečen Stanko na mrtvaškem odru v mrtvašnici pri zavetišču Sv. Jožefa na Vidovdan«k1 oesti, da ga popeljejo na poslednjo pot. škofjeloški gasilci so proslavili 60letnico škofjeloška gasilska četa je preteklo s-v-bolo in nedeljo proslavila GOletnico obstoja V soboto zvečer je vodil dolgoletni predsednik škofjeloških ga«ileev g. Ivan Kavčič v novem Gasilskem domu slavnostno sejo, kjer je bila prečitana drušlvena spomenica in so bile razdeljene diplome. O. Kavčič sam je bil izvoljen za častnega člana. Sprevod. ki je krenil po seji z godl>o po mestnih ulicah, je bil povsod živahno pozdrav-ljan: ustavil se je pri stanovanju polkovnika g. Ivana Markulja, ki je imel visoko dolžnost zastopstva Nj. Vis. kraljeviča Tomisla-va, pokrovitelja gasilskega slavja. Slavje se j je nadaljevalo v nedeljo z budnico, ki ji je sledila gasilska služba božja v župni cerkvi. | V teku dopoldneva 6la Šli delegaciji na sta-roioisko in škofjeloško pokopališče in je imel g. Pecher Jože spominske nagovore umrlim tovarišem, katerih spomin so počastili tudi z enominutnim molkom. Vse dopoldne so prihajali novi gosti, saj je bil hkratu zlet kranjske gasilske župe, tako da je bil popoldanski sprevod prav veličasten. Za godbo so nosili štiri prapore, crPomozi Bog, gasilci!« je gromko odieknilo >Bog ti pomogao'« Gasilski zbor so nadalje poazdravilj župan g. Matevž Ziherl, za zajednico g. Zdravko Mi-kuž. za župo pa njen vodja g. Križnar. Z burnim odobravanjem je bila sprejeta pozdravna brzojavka visokemu pokrovitelju. Po odsviraniu državne himne je bil mimohod. ki je zelo lepo uspel. Zabava v vseh prostorih novega doma in okrog njega je zaključila praznik naših gasilcev. Naročniki ponedeljskega „J u t r a" prejemajo revijo »Življenje in svet44 zastonj. Gospodarstvo Sporazum o plačilnem prometu z Grčijo Kakor smo že včeraj poročali, so se predstavniki naše Narodne banke vrnili iz Aten, kjer so sklenili s predstavniki Grške banke sporazum glede bodoče ureditve plačilnega prometa, tako da bo sedaj mogoče zaključiti trgovinska pogajanja, ki so bila sredi junija prekinjena. Težkoče v plačilnem prometu z Grčijo izvirajo še iz leta 1934. ko je 1. avgusta stopil v veljavo sporazum, ko katerem nam je Grčija plačevala za uvoženo naše blago 50% v kompenzacijskih bonih, 20% v devizah, 30% pa z vplačili na poseben blokiran račun pri Grški banki. Nameravano je bilo kompenazirati te terjatve na blokiranem računu tako, da nam Grčija prepusti ustrezajoče terjatve nasproti tretji državi (tripartitni kliring). Med tem so se pa razmere docela spremenile in je končno ostal na tem blokiranem računu pri Grški banki znaten znesek 45 milijonov Din. Da pomaga našim izvoznikom, je Narodna banka odkupila te terjatve, toda dolg Grčije je ostal in problem s tem ni bil rešen. Tudi o priliki lanskih pogajanj ni bilo mogoče glede teh blokiranih t&rjatev doseči sporazuma. Predvidena je biia sicer delna poraba teh terjatev za nekatera naša plačila v Grčiji, vendar efekt ni bil velik in nam Grčija nadalje dolguje po tem blokiranem računu okrog 40 milijonov Din. Pač pa je bil lani urejen plačilni promet za nove posle, in sicer tako. da nam Grčija plača 35% v svobodnih devizah, 65% pa v kompenzacijskih bonih. Po tem lanskem sporazumu se je plačilni promet pričel ne- K posofilts sa s2t©biIizacIfo iJssMiattsk® Mestae fc^asillmse Kakor smo že včeraj obširno poročali, je Državna hipotekama baraka odobrila nvstni občini ljubi jamski posojilo v višini 30 milijonov, ki bo s luž lo izključno za odplačilo dolga mestne občine pri Mestni hranilnici. Kakor sedaj doznavamo, so pogoji posojila nekoliko ugodnejši, ka/kor smo včera-j poročali. Obrestna mera posojila znaša namreč 7% in ne 8%, kakor so se glasile prvotne vesti, amortizacijska doba pa je dolečena na 15 let, tako kakor smo že včeraj navedi!!. Tudi smo že poročali, da bo v okviru akc;je za vzpostavitev normalnega poslovanja pri Mestni hranilnici Ijubljansiki izdala me tna občina še posebne komunalne zado'žniice. Pogoji te emisije še niso znani, ker bodo šele določeni in bo o tem še sklepal mestni svet. Tudi še ni določeno, ali Se bodo te komunalne za-do:žmce lahko vpisovale izključno s hranilnimi vlogami prsi Mestni hranilnici, ali pa le deloma. Tudi ost a1 i pogoji glede amortizacijske dobe teh zadolžnic in višine obrestne mere bodo pozneje določeni.« Zboljšanje položaja pri hranilnicah v Slo. Zveza jugoslovanskih hranilnic v Ljubljani je sestavila pregled o razvoju vlog pri vseh 29 slovenskih hranilnicah v prvem letošnjem polletju. Iz pregleda se vidi. da so vloge v tem polletju nazadovale le še za 29.3 milijona Din, kar je v primeri s prejšnjimi leti znaitno zboljšanje. Treba pa je poudariti, da pri tem niso upoštevane narasle obresti, ki se pripišejo h glavnici, tako da bo s pripisom obresti končna vsota vlog ostala skoro nespremenjena. Značfno je, da belež'jo nekatere hranilnice zopet prirastek vlog. "V juniju je bilo 7 takih hranilnic, kjer so vloge v teku meseca narasle. Pred vsem se opaže naraščanje pri vlogah v tekočem računu in je tudi število tekočih računov pri hranilnicah v dravski banovini od januarja do konca junija naraslo od 6999 na 7026. Pri nekaterih hranilnicah se opaža tudi naraščanje števila izdanih hran'1-njih knjižic. V juniju je po dolgem času naraslo skupno število vlagateljev na knjižice pri vseh hranilnicah v dravski banovini od 142.909 na 143.038. Položaj pri hranilnicah se polagoma boljša. Treba pa bo še mnogo ukrepov- da se posflavanje docela normalizira, da bodo hranilnice lahko znova pričele vršiti svojo glavno nalogo, to je kreditiranje gospodarstva. Preokret na našem žitnem trga Ko so bile prejšnji mesec določene cene, po katerih mora Prizad odkupovati našo pšenico, je bila cena na inozemskih tržiščih nekoliko nižja, tako da trgovci izvozniki za izvoz pšenice niso prišli v poštev. Odkupna cena je bila določena razmeroma visoko, ker ima Prizad možnost izvoziti pšenico po preferenčnih carinah v Nemčijo in Češkoslovaško, eventuelna izguba pri izvozu pšenice bi pa šla na treme države. V zadnjem času pa se je položaj na našem žitnem trgu docela spremenil. Cene v inozemstvu so se dvignile in je danes izvozna pariteta že za malenkost višja, nego znašajo cene, po katerih kupuje pšenico Prizad. Tako državi najbrž ne bo treba za žitni režim nič doplačati. Po uredbi iz leta 1934 lahko z odobre-njem trgovinskega ministrstva izvažajo pšenico tudi producenti. zadruge in izvozniki, in sicer na predlog posebnega žitnega odbora pri trgovinskem ministrstvu. V načelu je bilo že prej sklenjeno, da se dajejo izvozna dovoljenja producentom, zadrugam in trgovcem za izvoz v vse one države, kjer nimamo preferenčnih kontingentov, docim je izvoz po preferenčnih kontingentih pridržan Prizadu. Dočim je bilo lani zanimanje izvozne trgovine za izvoz pšenice minimalno in je ministrstvo vse leto izdalo takih dovoljenj le za 102 vagona, so se v zadnjem času številni interesenti obrnili na trgovinsko ministrstvo za tako odobrenje. Po vesteh iz Beograda je trgovinsko ministrstvo doslej izdalo že 70 takih odobrenj za skupno količino 30.000 vagonov pšenice Kakor se zdi, bo vloga Prizada pri izvozu pšenice stopila v ozadje, ker bo izvozna trgovina pri sedanjih višjih cenah lahko koliko bolje razvijati, vendar je pri nas v prometu še vedno za okrog 43 milijonov Din drahem takih kompenzacijskih bonov, ki še niso uporabljeni za plačilo grškega blaga. Določbe novega sporazuma o plačilnem prometu bodo stopile v veljavo najkasneje ob koncu avgusta. Po tem novem sporazumu nam bo Grčija plačevala kakor doslej 35% v svobodnih devizah, 65% pa v kompenzacijskih bonih, vendar veljajo za nekatere vrste blaga izjeme in nam bo Grčija za uvoz takega blaga plačevala večji odstotek v devizah. Tako nam bo Grčija plačala za konopljo in les za zaboje 60% v devizah, za nekatere cerealije 70%, za koruzo 80% in za žito 90%. Kompenzacijske bone, ki se v načelu porabijo za plačilo uvoza, bomo lahko porabili tudi za oskrbne stroške naših ladij v grških lukah, kakor tudi za izdatke naših potnikov v Grčijo, in sicer po 6000 drahem z« vsakega potnika, ki ostane v Grčiji najmanj 5 dni. , Za postopno likvidacijo blokirane ter- [ jatve pri Grški banki v višini 40 milijonov Din pa so predvidene določene transakcije, ki jih bosta vzajemno izvedli obe novčanični banki v svrho zmanjšanja salda. Vrhu tega se bo naša terjatev pri Grški banki lahko še uporabila za stroške potnikov in turistov v Grčiji (po 3000 drahem za osebo), za plačilo uvoza grškega blaga po superkontingentih in za plačilo grškega blaga, ki ga bomo kupili za ponovni izvoz v druge države. Grčija nam bo torej del tega dolga blaga odplačala v blagu, ki ga bomo potem prodali v druge države. vrste. Dokler ne bomo pristopite k tem načinu proizvodnje tipiziranih vin, je nr izvoz vina v večjem obsegu nemogoč. inž. I. T. izvršila izvozni posel- Trgovci že dane3 plačujejo pšenico po nekoliko višjih cenah nego Prizad, ki bo v letošnji kampanji nakupil najbrž le ono količino, ki je potrebna za izvoz po preferenčnih kontingentih, to je 15.000 vagonov, in 6icer 10.000 vagonov za Češkoslovaško in 5000 vagonov za Nemčijo. To pšenico pa bo moral Prizad kupiti po cenah, ki ustrezajo svetovni pariteti. Kakor znano, se je Češkoslovaška obvezala odkupiti od nas 10.000 vagonov pšenice. Ker pa te pšenice ne potrebuje, bo Prizad sam na račun Češkoslovaške to pšenico prodal v druge države in nam to Češkoslovaška za to količino priznala p referenčno razliko. K reviziji carinske tarife Kakor smo že poročali, je bil nedavno poslan gospodarskim korporacijam v izjavo načrt novega zakona o splošni carinski tarifi. Iz Beograda sedaj poročajo, da je bil v tej zvezi iznešen v gospodarskih krogih predlog, da bi se po vzorcu tarifnega odbora prometnega ministrstva ustanovil poseben carinski odbor. V takem odboru, kjer bi bile poleg predsrtav-n/ikov gospodarskih rafintstritev zakopane vse gospodarske panoge, bi se lažje obravnavala vprašanja revizije naše carinske tarife, kakor pa če se posamezne gospodarske korporacije pozovejo, da dado k načrtu svoja mišljenja, ki sa bodo gotovo v marsičem nasprotovala. V takih vprašanjih je bolje, da 6e skuša doseči kompromis med prizadetimi gospodarskimi stanovi, kakor pa da se prepušča odločitev uradnikom posameznih ministrstev. Kako naj se organizira izvoz vina v ČSR Češkoslovaški poslanik, minister Girsa, ki se je ogledal Mariborski teden je na prijateljskem sestanku gospodarstvenikov v okrilju mariborske češkoslovaško-jugo-slovanske lige izjavil, da Čehoslovakom pnija naše vino bolj kakor francosko, toda le če ga pijejo pri nas. Naše vino, ki ga pošiljamo v Češkoslovaško pa ali ne vzdrži vožnje, ali pa je slabo konzervirano, kajti na Češkoslovaškem se naše vino poslabša. V tem leži vzrok, zakaj naše vino ne gre v Češlkosilovaško. Drugi vzrok leži pa v tem, da nimamo standardiziranega vina in naše kletarske im vinarske zadruge nemorejo izvažati velikih količin tipiziranega vina. Pri nas dma vsak vinogradnik svojstveno vino, ki je dobro. Toda z majhnimi količinami vina ene vrste, četudi je izbome kakovosti, se ne da voditi izvozna politika. Gospod poslanik nam priporoča, naj ti dve vprašanji uredimo in na to stopimo v neposredno zvezo s češkoslovaško Kooperativo- Prvo oviro, ki na i bi obstojala v tem, da naša vina ne prenesejo vožnje v ČSR. je lahko odpraviti, kajfti dokazov imamo več kot dovoli, da naša vina vožnjo v ČSR prenašajo. Takšna vina, kii jih naši vinogradniki neposredno pošljejo svojim prijateljem Čehom, tudi v ČeškosVvaski sijajno prijajo. Vzrok, da postanejo naša vina slabša torej ni v sposobnosti naših vin za prevoz, temveč nekje drugje. V katerem garnu tiči ta zajec, si lahko vsak misli. Da odstranimo to prvo hi drugo ovito, bi biilo potrebno, da osnujemo s pomočjo češkoslovaške Kooperative jugoslovensko-češkoslovaške kletarske zadruge v vseh naših vinskih okoliših, na isti način kakor je Nem čim organizirala v Vojvodini zadrugo »Oleum« za pridelovanje konoplje, lana in oljaric. Naše vinorodno področje je v strokovnem smislu razdeljeno v 10 glavnih okolišev, od katerih so trije razdeljeni še v manjše okoliše, z ozarom na terenske razlike in prilike. To so: 1) Pohorje: a) Pekre, b) Razi van je—Fram—Slovenska Bistrica, c) Vin ari je-Kon jic e. 2) Kozjak in Gornje Slovenske gorice. 3) Srednje Slovenske gorice. 4) Ormožko—ljutomerske gorice. 5) Gornje-radgonske gorice. 6) Prekmurske gorice. 7) Haloze: a) Spodnje Haloze, b) Srednje Hailoze, c) Gornje Haloze, č) Obrobno pogorje. 8) Šmarsko-ro. gaškikozjanski okoliš. 9) Drameljsko savinjski okoliš. 10) BizelJski okoliš. V teh vinskih okoliših, predvsem v okoliših pod 1 do 5. 7 in 10 se morajo ustanoviti velike jugoslovensko-češkoslovaške vinske kleti. V teh kleteh bi se na i sprejemal mošt. ki bi ga vinogradnik moral pripeljati v teku 24 ur, ko je grozdje spre-šal. Strokovnjaki bi v teh kleteh iz mošta lahko naredili nekaj tipiziranih vin. tako da bi vsaka takšna klet lahko dala 100 in več vagonov enakega dobrega vina ene Gospodarske vesti = Izgledi za izvoz v Italijo. Kakor smo že poročali, je Italija pripravljena s sank-cijskimi državami skleniti začasne aranž-mane in dovoliti tem državam do konca septembra manjše uvozne kontingente na podlagi kompenzacij. Po informacijah italijanskih trgovcev bo Italija dovolila za čas do konca septembra sankcijskim državam uvozne kontingente v višini 10 do 15% one količine, ki je bila v tretjem četrtletju 1934. iz posameznih držav uvožena v Italijo, to pa na podlagi istočasne predložitve kompenzacijskih kupčij za izvoz italijanskega blaga. Glede izvoza lesa v Italijo je situacija Se vedno nejasna, ker novi sistem uvoznih dovoljenj ni pričel še funkcionirati. Kakor znano, je bila pred meseci ustanovljena v Italiji posebna družba za uvoz lesa, h kateri so prestopili skoro vsi italijanski uvozniki lesa. Zaenkrat se še ne ve, ali bo razdelitev kontingentov za uvoz lesa vršila ta nova družba, ki ima nekak monopolni položaj. Kakor se zdi, kontingentov ne bo delila med uvoznike ta uvozna družba za les, kajti federacija italijanskih industrijcev lesa in federacija italijanskih lesnih trgovcev sta sklenili, da ustanove poseben skupni odbor za administracijo in razdelitev kontingentov, ki bodo v bodoče dopuščeni za uvoz. Ker je v tretjem četrtletju leta 1934. znašal italijansk uvoz iz Jugoslavije okrog 200 milijonov Din, bi predstavljal kontingent v višini 10 do 15%, ki naj bi bil dovoljen do konca septembra, vrednost 20 do 30 milijonov Din. = Devize, ki ne izvirajo od Izvoza, je treba ponuditi Narodni banki na odkup. S posebno okrožnico opozarja Narodna banka vse denarne zavode, ki trgujejo z devizami, na člen 14 deviznega pravilnika, po katerem se morajo devize, ki prihajajo iz inozemstva z namenom, da se ustvarijo svobodne dinarske terjatve, nadalje devize, ki izvirajo od posojil v inozemstvu, in vse druge devize, ki pridejo v našo državo po kakršnikoli osnovi, v celoti ponuditi Narodni banki na odkup. Iz te določbe izvira dolžnost denarnih zavodov, da ponudijo vse devize, ki ne izvirajo od izvoza (šalterske devize), v celoti Narodni banki na odkup. Narodna banka oprašča zaenkrat denarne zavode glede obvezo ponujanja na odkop šalterskih deviz, ki se glasijo na nemške marke, rumunske leje, bolgarske leve, grške drahme, avstrijske šilinge, češkoslovaške krone in madžarske penge, kolikor te devize niso svobodne (v tem primeru se morajo ponuditi na odkup). Nadalje oprašča Narodna banka denarne zavode obveznosti ponujanja na odkup glede onih šalterskih deviz, ki jih odkupijo od inozemskih potnikov in turistov odnosno od naših izseljencev. 0 vseh teh odkupljenih devizah morajo denarni zavodi poslati Narodni banki pismena poročila ob koncu vsakega meseca. Pri vseh ostalih šalterskih devizah reflektira zaenkrat Narodna banka na eno tretjino zneska, dočim smejo zavodi ostanek prodati na domačih borzah, toda le za legalne potrebe naših uvoznikov. — Doslej so ni strogo postopalo po predpisa člena 14. deviznega pravilnika in so pooblaščeni »vodi vse devize, ki ne izvirajo od kvoza blaga, v celoti prodajali preko borze. — Anketa o socialnem zavarovanju nameščencev. Glede na pooblastilo, ki ga je dobil minister za socialno politiko v § 89. finančnega zakona za razširjenje pokojninskega zavarovanja nameščencev na vso državo, nadalje glede na pooblastilo, ki ga je isti minister dobil v § 90. zaradi teritorialne razmejitve med obstoječimi privatno društvenimi bolniškimi blagajnami in končno glede na pooblastilo istega člena, po katerem sme minister za socialno politiko z uredbo uvesti dopolnilno zavarovanje za višje dajatve pri okrožnih uradih za zavarovanje delavcev, je centralni sekretariat delavskih zbornic v Beogradu na poslednji seji sklenil, prirediti posebno anketo, ki naj bi proučila probleme, ki so v zvezi z razširjenjem pokojninskega zavarovanja nameščencev m » organizacijo bolniškega zavarovanja nameščencev. Organizacija ankete je poverjena zagrebški Delavski zbornici. Nameščenski odsek te zbornice je sklenil, da se bo anketa sklicala ob koncu avgusta odnosno v začetku septembra t L v Zagrebu. — Sprememba voznega reda avtobusnih podjetij. Kralj, tanska uprava dravske banovine poziva v »Službenem listu« avtobusna podjetja, ki nameravajo za vinsko sezono spremeniti svoj vozni red, da pred-lože novi vozni red v odobritev do 25. avgusta v 10 prepisanih in ustrezno kolkova-nih primerkih. Novi vozni red bo potem stopil v veljavo 5. oktobra. = Konknrs je razglašen o imovini Jnste Zidarjeve, neprotokolirane trgovke v Litiji 21 (upravnik mase Anton Javornik. knjigovodjah Ljubljani, Hrenova 19; prvi zbor upnikov pri sreskem sodišču v Litiji 13. avgusta ob 9., prijavni rok 2- septembra, ugotovitveni narok 10. septembra). = V trgovinski register se je vpisala Centralna transportna družba z o. z- s sedežem v Ljubljani in s podružnicama^ v Zagrebu in Beogradu. Družba bo vršila spedioijske posle in trgovinske posle, ki so s špedicijo v zvezi, nadalje vse v carinsko stroko spadajoče posle, vskledišče-nje blaga, inkaso povzetij in bremen ter bo ustanavljala in vzdrževala javna skladišča (osnovna glavnica 250.000 Din; poslovodje: Sveitozar Hribar, trgovec v Ljubljani, Gradišče 7, Ivo Stancer, posestnik v Zagrebu in Bruno Schuster, zasebni uradnik v Beogradu.) — Pri Prometni banki d. d. v Ljubljana sta biLa vpisana kot upravna svetnika inž. dr. Ivo Ribari č, univ. docent v Ljubljani in Josip Ohip, hišni posestnik in trgovec v Ljubljani. — V Beogradu se je vpisala tvrdka »Avtoprodaja« Andra Ristič in komp-, komandiitna družba (javna družabnika sta inž. Andra Ristič iz Beograda in Josip Benko ml. iz Murske Sobote). = Hotel Union v Ljubljani zvišuje gla-nico. Po sklepu izrednega občinskega zbn. ra delničarjev bo družba »Unionc, hotelska in stavbinska d. d. v Ljubljani z odobritvi jo banske uprave zvišala glavnico za 1 milijon 800.000 Din na 5,124.000 Din. in sicer z izdajo 1800 novih delnic po 1000 Din, = Tivar zvišuje glavnico. Tekstilna lustrija Varaždin (»Tivar«) bo z upora-o rezervnega fonda in posebnega fonda za krizo zvišala glavnico od 12 na 24 milijonov Din. Delničarji dobe na vsako staro delnico eno zastonj, le proti plačilu takse. = Dobave: Direkcija drž. železnic v Ljubljani sprejema do 12. t. m. pismene ponudbe za popravilo torbic za vlakovodje in sprevodnike ter za popravilo čepic za od-bojnike. Komanda mornarice v Zemunu sprejema do 12 t. m. ponudbe za dobavo 200 m2 inipregniranega in 300 m* neim-pregniranega platna; do dne 26. t. m. za dobavo cevi in drugih predmetov iz gume; do 29. t. m. za dobavo požarnega avtomo-taia, do 3 septembra za dobavo raznega materiala iz medi, in do 15. septembra za dobavo motorne barkase (čolna). Uprava 1. oddelka vojno-tehničnega zavoda v Sarajevu sprejema do 13- t. m. ponudbe za dobavo električnega materiala ter 50 komadov žarnic, do 18. t. m. za dobavo kalcini-rane sode in do 27. t. m. za dobavo kemikalij in fotografskih potrebščin. Dne 10- t. m. bo pri garnizijski upravi v Ljubljani zaključna ofertna licitacija za prodajo »bu-reka« po vojašnicah v Ljubljani. Dne 13. t. m. bo pri štabu IV. armijske oblasti v Zagrebu ofertna licitacija za niletev ca 2 milijona 5- Pred nastopom Z dnaSnjtn diwui Je naša vrsta prenehala s režbanjem. Dva dni bodo aaoirsft, v ponedeljek pa se prične zares. Pt> lastnih izjavah manjka naši vrsti tiste zadnje politim®, ki daje visoki blesk, so pa tudi tako homogeno sestavljeni, kakor doslej še nobena naša mednarodna tatondn vata. Se Aps, tri stvari, ki sem jih frikimgfsds opasfl v ©fiinpijBki vasi. Edino pred Mb naših telovadcev bob opasfl tedbofriice m kačJ tekli Izpod dosedanjega olimpijskega rekorda, M ga je držal doslej Ttalijan Bee-cafi s 8:51.2, isti, ki se je danes moral sprijazniti s tretjim mestom za Američanom Cunnighamom. Še nekaj podobnega se je dogodilo pri metu kopja. Olimpijski in svetovni rekord Finec J&rvinen je bil slabo razpoložen. Kaj je 69.18 m nasproti njegovemu najboljšemu uspehu 76.66 m. Rekordov mu to pot iri nihče vzei, pač pa so vse tri kolajne odnesli po vrsti Nemec StOok z 71.84, srebrno Finec Nikkanen. bronasto pa njegov kolega Toivonen. Nič kaj posebnega ti rezultati, venda.r Nemci niso opustili prilike, da po daljšem presledku zopet manifestirajo svojo novo »zlato«. V takem čaščenju ne poznajo mere in predsodkov. Nas uspeh na 110 m zapreke Nič ne bo odveč poudariti, da smo v 110 m zapreke daleč pred Italijani. Nemci, Avstrijci Madžari, Cehi in še 40 drugimi narodu ki se tukaj pehajo za uspehi. Priboril se je v tej disciplini med 12 najboljših tekačev na svetu Ivanovič. Tekel je v drugi skupini semifinala ter je pustil za seboj Nemca Wegnerja in Afričana Lawerya. Četrto mesto ni več zadostovalo za finale. Preveč bi od njega zahtevali teči v izenačenem svetovnem rekordu (14.2). kakor je tekel Towns, ali izenačenem olimpijskem rekordu, kakor sta tekla Finlev in zamorec Packard (14.4), ki je podrl tri zapreke Dietrich-Eckardtbiihne, kjer bodo jutri nastopili prvič naši Sokoli vsem mestu, v kateri ne bi bilo najti profte sobe. Stanovanj, obstoječih od 1—10 sob ne oddajajo kakor doma z malimi listki na vratih, temveč kar z velikimi plakati. Tu se kljub temu velikemu presežku prostih stanovanj še vedno mnogo gradi, posebno v zunanjih okrajih. Lepo število stanovanj so izpraznili Zidje, drugi so se naveličali velikomest-nega šundra in si žele miru v okolici. Stanovanj je po mojem mnenju še sedaj toliko na razpolago, da pride v Berlin brez skrbi slovenska druščina, kar nas je po naših mestih, in vsi bomo pod streho. Hrano pa imajo naši ljudje v veliki restavraciji Siid-End. 10 minut od bolnice. Ta restavracija je tudi nekaj boljšega. V lepo urejenem parku je več zgradb z ribniki in raznimi športnimi napravami, lastnim streliščem itd. Ob suhem vremenu je za vse goste pogrnjeno na prostem pod starim košatim drevjem. Hkrati morejo po-streči 2000 gostom. Naši se prinesli skoro vsa potrebna živila seboj in kuhajo v velikih kuhinjah s svojimi kuharji. Posodo in pribor ter pomoč pri postrežbi imajo od podjetja, za kar pa so za par dni olačali od LjriHJana Omnibosi, b katerimi je neprestana zveza, vozijo po možnosti 80 km na uro. vendar je vožnja zamudna zaradi velikega prometa, ki včasih vendar zaostane. Posebno na križiščih je včasih treba čakati po 5 in še več minut, križišč pa je nič koliko. Kar tako v olimpijsko vaei seveda ni mogoče. V sprednji veliki zgradbi ima vsaka država svoj oddelek z olimpijskim atašejem in častno službo, ki jo za vsako državo posebej opravlja po en gardni častnik. Imel sem smolo, da v oddelku ni bilo inž. Borisavljeviča. našega atašeja. Častnik pa je bil radoveden. kakoT nas eden. Dal sem pa vendar legitimacijo, s katero so me cerberi spustili skozi edina vrata. V »Erfurtu« sem dobil dr. Piohlerja in dr. Murnika. Kako in kaj? V torek zvečer so prispeli, kakor sem poročal. Prvi vtisi imenitni! Koj na meji so jim dali Nemci na razpolago več. kakor so doma brez uspeha skušali doseči: vagon r oddelki I. in H. razreda. To se iim ie Dri- odraslim in otrobom ^ENEKGIN" se dobiva v lekarnah ▼ poi-litrskih steklenicah za Din 55.— Po poBtl razpošilja laboratorij „ALGA", Sušak. Plavalni basen, kjer se se včeraj pričela tekmovanja Berlin, T. avgusta. Pri včerajšnjih lahkootletskih tekmah so ■s po dosedanjSi uspehih Nemci najslabše •drezali Za sklok ob palici sploh na balo * njima računati. Tega so Američani in Japonci med seboj opravili Tudi za 50 km bojo so biH precej prepočasni Za kratka proge telesno našo pravilno grajeni kakor Je nesrnSka znanstvena glava pogruntaia glede zamorskih uspehov. Zato jih po vseh pravilih ni bilo prepustiti po lavorike na 200 m. Ker pa nikdar in nikjer nd nobenega pravila brez izjeme, so za Owenso«m in Eobfcsoootn pobrali vsa mesta do šestega gatai boksi Be md zdi, da težka nemška in s tem priSei ob marsikatero dragoceno desetinko sekunde. Lovelock je za vse novo ima Kdo vs v kakšni samoti se je ta neznani Novozelan-dec pripravljal na svoj veliki dan. Rekordi padajo kar tja v en dan. 8:47.8! Za celo sekundo »boljšali svetovni rekord. Tu pomeni že vBaka desetinka velik uspeh, kaj še popolna sekunda. SplCh se te prednje proge čudovito naglo bližajo spri n torek i m progam. Treba je služiti le enemu bogcu. Pri nas doma smo preveč vsestranski, zato nam tudi veliki uspehi uhajajo izpod nog. Zanimivo je, da so tudi naslednji štirje te- Berlin, 7. avgusta. Zjutraj so prispeli semkaj naši zdravi in dragi Slovenci. Bilo jih je kar za dva polna vlaka, nekaj glav ma.nj ko 800. Izstopili so na kolodvoru Lichterfelde Ost. da so imeli bližje v svoj kvartir na južni periferiji mesta, imenovani Lautvritz. V bivši židovski bolnici, ki pa ji je po znanih dogodkih zmanjkalo bolnikov in je že delj časa prazna, ima.jo svoje sobe, prav snažne in idealne. Bolnica ima več objektov in more sprejeti preko 1200 gostov. Prav prijetno bivanje bodo imeli tu, saj je poleg zgradb velik vrt, večji ko naša >Zvezda«. Sila, ki so jo Nemci delali zaradi stanovanj, ni bila prav nič potrebna. Skoro ni hiše v okrog 80.000 Din odškodnine. Pa nič stra-hu »nur die Menge mac,ht's!« Jutri si bodo razgledovali znamenitosti in nove športne olimpijske naprave, pojutrišnjem se pa odpeljejo v Hamburg na kratek izlet, nakar ostanejo v Berlinu še tri dni. Doslej so vsi zadovoljni in zdravi, če se še prav taki vrnejo, je podjetje uspelo. Od Kranja do Ljubljane Ker sem že pri Slovencih-: obiskal sem Sokole v olimpijski vasi. Zato pa sem moral opustiti poset vsake športne prireditve M nič posebnega za berlinske prometne razmere, da leži vas od mesta kakor Kranj vvoksm drog«, edino naši teforadeL, ki imajo tako neenake trening^diese, da iri nfkomur primerno, najmanj pa vrsti, ki zastopa našo držafvo. Priznati pa moram, da imajo sicer najlepše obleke Inned vseh zastopstev in so dečki r njih, kakor bi jih »vlil«. Tudi beli telovadni dresi so krasni. Pri taki konkurenci bi mojster Zi-gon z velikim naskokom odnesel zlato kolajno. V mraku sem zapuščal idealno naselbino. Caplja ob jezeru je že skrivala glavo pod peroti, Finci pa so še vedno skakala fc vroče m soparne »samne« v mrzlo vodo. Pri izhodu bi rad še koga vprašal, kako bodo čez 10 dni zamenjali naslov visoko na por-talu- »Der Jugend der Weht«. Da, le še 10 dni... Jutri dopoldne bodo Jugosloveni položili venec pod spomenik slave Unter den Lm-den. C. S. Pogled na »Reichsportfeld« narava ne more zapopasti kako bfitro Je treba privzdigovati pete, da tečeš n. pr. 300 m 20.7. Tu duh zaree nič ne pomaga. Dane« pa »o Neancd s svojo telesno močjo ■vendar nekoliko os pob. Začeli so dopoldne s 400-metrskimd tzto* fflnimi teki in popokfce ob 15. nadaljevali Za jutrišnji pol finale so Be vzposobili: trije Američani SmaJlwood 48.6, Williams 48.00, in Ln Valle 47.6, trije Angleži Roberta 47.7, Brown 48.S in Rampling 48.00, Italijan Lanzi 48.7, Nemec Rlazejezak 48.2, Kanadčana Fritz 48.4 in Loa.rmg 49.3. Argen-tinec Anderson 48.7 ter Francoz Skawin-aky 48.00. Zmagoviti Japonec se joka V tnoskoku pa nd balo nobenega pravega, da bi preprečil tisti dve veliki krvavi piki na belem polju, ki sta se poleg avstralske zastave dvignili na najčastnejših drogovih v stadionu. Taktika teh žilavih možicev je. da dado šele pri svojih zadnjifo poizkusih. vse k sebe. In Metcalfe, ubogii John Patrick je moral na lastne oči gledati kako brezobzirno so mu Japonci zrušili njegov olimpijski in svetovni rekord, ki ga je imel od lani Sam se Je moral zadovoljiti le s tretjim mestom s 15.50 nasproti Hara-dovemu 15.66 ozir. Tajimovemn s 16 m, novo svetovno znamko. Zmagovalca je uspeh zrušil. Po opravljeni olimpijski ceremoniji je komaj še stopil z odra, potem pa je zaplakal kot otrok in podpreti so ga morali da ni padel skopaj. Japonci imajo * vsakim dnem več simpatij s strani občinstva, morda prav zato, ker so tako odkrito ganljivo navezani na deželo vzhajajočega eolnca, ki ji hočejo za vsako ceno priboriti slavo in kolajne. Sedaj ee je pričelo, ampak prave može bodo postavili šele v vodi Naš Mikič se je preril skozi izločilne boje preko zahtevanih 14 m, je pa v nadaljnjih bojih opešaL Dosegel je po vrsti le 13.71, 13.45 ln 13.90 m. Prvič „Giovinezza" Prrič je danee zadonela »Giovinnezza« in *&-ne srajce«. 80 m * zaprekami je Valla upravičeno odnesla, čeprav se morejo tudi naslednje tri pobahati z njenim časom 11.7. Nemci so jo dobro pogruntali z avtomatično filmsko kontrolo cilja. Zvočnik je naznanil da so Časomerilci za vse določili isti čas 11.7 in je bil vrstni red po soglasnem mnenju: Valla, Testoni, Steuer, Tavlor. Cez uro pa je razviti m projicirani film pokazal ta le vrstni red: Valla, Nemka Steuer (halo, halo!) in Tavlor (Kanada). Italijanka Testoni je g 4. mestom ostala nanagrajena. Vsega je zmanjkalo • • • Danes se je dogodilo pri poslednjih oHu*- pfjskih počastitvah proti večeru tudi nekaj smernega. Prvič je zmanjkalo lovorjevih vencev za zmagovalca drugič sta izginili dve od treh belo-oblečenih devic, ki so zmagovalce dekorirale z zelenj«n tn od treh oficielnih sivolasih gratulantov Je ostal le še eden na polju. Poleg teh mafth nerodnosti takrat niti vsi zmagovalci niso bali navzoči in pri prvi počastitvi za uspehe v dviganju uteži srednja teža, je veiiki nap® imenoval popolnoma druge zmagovalca kakor one, ki so stala že na odru in čakali počastitve. Velika glava, ki k neke centrale vse redigira, se je za malenkost nmotila v kategorijah. Sedaj je prifilo naj-mučnejše: zmagovalci z gracijo in gratu-lantom so čakali, da se napis spremeni napis pa je čakal, da pridejo na oder imenovani borci. To je trajalo par minut in je bilo toliko bolj mučno, ker so biH v častni loži poleg Hitlerja, njegovih štirih ministrov, desetih poslanikov, mnogih visokih državnih glav tudi še bolgarska kralj Boris in italijanski prestolonaslednik. Vem, da bo danes nekaj ljudi slabo spalo. Nič kaj rad ne bi bil v koži tistih, kft jim bo firer jutri glavo odrezal celo pri nogah. Te dni bom poizkušal udret.i .v olimpijsko vas k našim ljudem, posebno k Sokolom Vhod je tudi novinarjem zabranjen. Se bom zamislil v vlogo >boljšeCorregidor« iz Solnograda. ki • je bil najavljen za 11. t. m. ob 19. uri. Odpovedati sta morali ta prenos zaradi previsokih prenosnih tantijem, ki jih zahteva UNI: VERSAL - EDITION A. G. na Dunaju. Na sporedu Radio Ljubljane bo ob; 19.30: Nacionalna ura. 19 50: Harmonika solo (Stanko Avgust) in 20 30: Tamburaški orkester. * Poziv vsem natakarjem In ugostltelj* skim uslužbencem dravske banovine. Pozivamo vse natakarje in ugostiteljske uslužbence v dravski banovini, da se čimprej, a najkasneje do 1. avgusta ti. prijavijo sekciji Zveze ugostiteljskih nameščencev Jugoslavije v Ljubljani, Šelenburgova ulica 6. zaradi ureditve zadeve procentnega sistema. plač, kvalifikacije in starostnega zavarovanja, ki nam jo v bližnji bodočnosti prinese nova uredba. Apeliramo na stanovsko zavednost, da se . vsi oprimejo svoje organizacija. Vsak prijavljenec prejme nato podrobnejša navodila, glede pristopa v organizacijo. — Zveza ugostiteljskih nameščencev Jugoslavije sekcija Ljubljana. * Požar na Dravskem polju, v petek pč-noči okoli 22. ure je v Starošincih na Dravskem polju pri posestniku Štefanu Mesari-eu nastal na gospodarskem poslopju ogenj, ki se je zaradi silnega vetra razširil na sosedno gospodarsko poslopje posestnika Franca Pulka. Gospodarske stavbe obeh posestnikov z vsemi poljskimi pridelki so do tal pogorele Škoda znaša 100 00« Din, ven- Fini bukovi PARKETI se ugodno dobe v tovarni Remec G Co, Kamnik dar sta posestnika nekaj zavarovana. Na pogorišču so se trudili gasilci iz Cirkovcev in iz Ptuja Preprečili so razširjenje ognja na druga poslopja, za kar jim gre hvaia in priznanje. * Žalostna smrt mlade žene. V Ni^u se je vrgla ponoči pod vlak mlada žena Maja, soproga bogataša Adama Z von a rev i ča. Bila je študentka zagrebške filozofske fakultete in je v Nišu slovela po svoji lepoti in eleganci. Njen zakon je bil modern. Zadnji čas je zaradi njene nezvestobe prišlo med zakoncema do prepirov. Naveličana življenja je mlada mati pripravila svojo hčerkico do spanja, nato se je podala v smrt. Dognalo se je. da je gojila ljubezen do sreskega načelnika iz Debia. česar ji mož ni mogel oprostiti. * Smrt zaradi pobeglih kaznjencev. Drset kaznjencev iz kaznilnice v Lepoglavi je bilo na polju na delu. S pogledi so se dogovorili za beg. Toda pobeg je uspel samo trem. ki so razorožili paznika, mu odvzeli puško z 20 naboji in bajonet ter pobegnili na goro Ivanči^o. Ostalih sedem so pazniki polovili Orožniško patruljo za begunci je vodil gozdar Josip Hranič. Ko se je v gozdu oddaljil od patrulje, ga je 7 druge strani opazila patrulja iz Lepoglave. ki je mislila. da ima pred seboj begunca. Oddanih je bilo 16 strelov, ki so gozdarja Hraniča podrli. Zapustil je štiri otroke, ženo in "0-letno mater. * Svetovni pustolovec iz S"N)t'ce prijet v Montevideu. Šef policije v Montevideu je z letalsko pošto poslal policiji v Subotici dopis, naj mu obširno opiše preteklost svetovnega pustolovca Adalberta Berenija. Mož je še mlad. a ima burno preteklost Svojčns je bil mornariški podčastnik, za kratke komune v Budimpešti pa je bil poglavar mesta in si je nabral ogiomen plen. ki mu še sedaj omogoča najdi žnejše pustolovščine. Bereni se pojavlja v Ameriki v uniformah najrazličnejših narodov. Ima bogato zbirko znamk in je lani hotel ogoljufati samega angleškega kralja Jurija. Novinarji pa so ga pravočasno razkrinkali, nakar je pobegnil v Argentino. Povsod ga aretirajo, a nikjer ga ne obsodijo. V tem je njegova spretnost in uspeh njegovih pustolovščin. OBČINSTVO VLJUDNO VABIMO na veliko obrtniško V 15. avgusta ob 4, * Z leseno palico je vršila splave. Nska 191etna želarjeva hčerka s Plitvifikega vrha je zanosila. Po petih mesecih pa se ;e zatekla k neki ženski, ki je izvršila splav. Za to je izvedelo tudi orožnišivo in prijelo kočarko Julijano iz Lomanoš, ki ima že nekaj splavov na vesti. Julijana je priznala, da se je v štirih primerih usmilila siromašnih deklet, ki so jo za to izrecno prosila. Ta posel je opravljala navadno na svojem domu na zelo primitiven način. Rabila je leseno palčico. napravljeno iz lesenega ročaja kuharske žlice, ki jo je na koncu zaostrila. Za svoj trud baje ni zahtevala posebnega plafila, ker 60 bile njene pacientke navadno le iz siromašnejših slojev. Zadovoljevala se je s prostovoljnimi prispevki. Sodišče v Gornji Radgoni je uvedlo strogo preiskavo. KINO IDEAL Magda Schneider, W. A. Retti in Theo Lingen v glasbeni komediji MAČEK V VREČI Danes ob 15., 17., 19. in 21.15 uri. * Avtoizleti: 5.—9. septembra na Dunajski velesejem, 6.—8. septembra v Benetke in Padovo. Prijave: Izletna pisarna Okorn, Ljubljana, hotel Slon, tel. 26—45. ♦ Kot dopolnilo Intimnega ženskega koledarja je te dni prišla iz tiska miniaturna brošurica »v krizi materinstva; Pomoč za-koncen in zaročencen«. ki na jasen nazoren način dopolnjuje navodila in tabele Intimnega ženskega koledarja in tako v vzorni obliki posreduje občinstvu načela Knaus-Ogino-ve metode. Kakor koledarček, se tudi dopolnilo naroča pri ge. Kati Vode, Ljubljana VII, Medvedova cesta. SPECIALIST ZA ZOBE ~~~ MUDr. KRAIGHER ZOPET ORDINIRA. Beethovnova 9. Telefon 38-30 * Brezplačne nove ilustrirane prospekte razpošilja staršem, dijakom-interesentom enoletna privatna trgovska šola. znani Chri-stofov učni zavod, Ljubljana. Domobranska 15. Pišite ponje! šolnina 120 Din. * Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne Franc Jožefove grenčice. * Enoletni trgovski tečaj pri Trgovskem učnem zavodu, Kongresni trg 2/11. v Ljubljani ima edini pravico, da izdaja izpričevala, ki služijo kot dokaz dovršene vajeniške dobe in poldrugega l*ta pomočniške prakse v trgovinski obrti. Na njem poučujejo profesorji trgovske akademije. Šolnina 230 Din (oziroma 110 Din). Vpisovanje dnevno od 9. do 12. ure in od 15. do 18. ure. Vsa pojasnila daje vodstvo zavoda brezplačno. ■ Udeležite se Putnikovega dnevnega avtobusnega izleta Opatija-Sušak za 60 Din. * Vpisovanje v Ant. Rud. Legata enoletni trgovski tečaj v Mariboru je vsak dan od 10. do 12. dopoldne v šolski pisarni, Vrazova ulica 4. Tudi ob nedeljah in praznikih. Šolski program se dobi brezplačno. Znižanje šolnine. Lastni dijaški internat. * Pri zaprtju in moinjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne Franc Jožefove grenčice. * Tovarna ,T0S. REICH sprejema mehko in škrobljeno parilo v nailepSo izdelavo * Eno srce — ena radenska... Iz Ljubljane u_ Naši westfalski rudarji pridejo v domovino na obisk. V petek je z večernim mr nakovskim brzovlakom prispela v Ljubljano večja skupina naših izseljencev iz Westfa-lije. ki so se bili odločili, da letošnji dopust prebijejo v domovini. Prišlo je okrog 50 naših Westfalcev, ki jih vodi g. Rogina iz Buerhassla. Na kolodvoru eo rojake pozdravili predstojniki naših izseljenskih organizacij ter zastopniki banske uprave, ravnatelj izseljenskega urada Fink. Deloma še istega večera, deloma pa v teku danalnje-ga dne so se Weetfalci razšli po svojih domačih vaseh Naj pri tej priliki opozorinio javnost, da prispe 15 t. m. nova večja družba naših \Vestfalcev Dod vodstvom g. Bolhe. u— Pred zaključkom šentviške obrtne razstave. Kakor obe dosedanji, je tudi letošnja obrtniška razstava v St. Vidu v moralnem, pa tudi v gmotnem pogledu dosegla prav lep uspeh. V teh tednih si je izdelke šentviških mojstrov, med katerimi so po pravici deležni največjega občudovanja in pohvale pač izdelki mizarske stroke. ogledalo več tisoč obiskovalcev, med njimi tudi prav lepo število gostov iz bolj oddaljenih krajev. Nekatere pohištvene komplete, ki so v resnici od leta do leta popolnejše mojstrovine in ki so jim cene zadnji čas obenem občutno padle, so razstavljale! kar po večkrat prodali. Razstava bo odprta samo še teden dni. MODNI ATELJE „V E R A" NEBOTIČNIK V L nadstr. NE DELA od 10. avgusta do 25. avgusta u— Narodna čitalnica v Šiški bo praznovala letos 60ietnico obstoja. Dovolj je znano nje obširno prosvetno delo (čitalnica, knjižnica, pevski zhor) v že zdavnaj miuilih letih, ki je pa blagodejno vplivalo na razvoj šišenskega, svojčas precej nemškutar-skega predmestja Ljubljane. Kot uvod v proslavo priredi marljivi, na novo organizirani pevski zbor v nedeljo, 9. t. m. izlet na Golnik in Tržič, kjer bo koncertiral z lepimi, nekaterimi dokaj težkimi skladbami skladatelja Adamiča, Bučarja. Deva, Foersferja, Mirka, Novaka, Pavšiča. Preiov-ca, Ravnika. Svetka in Zajca. Dirigent Ivan Rupnik. u— Regulacija Janežičeve ceste. Pred nekaj leti so v šentjakobskem okraju odprli in podaljšali Janežičevo cesto, ki teče od prulskega mosta do Karlovške ceste. V njenem zgornjem delu je ta cesta tako strma, da po njej težko prideš s količkaj težkim vozom, pešci se je pa naravnost iz-ogibljejo. Sedaj hočejo Janežičevo cesto splanirati in jo primerno nasuti. Izenačen bo na ta način zelo strmi klanec, saj leži Karlovška cesta skoro dva metra više od ceste s Pral. Mestni delavci so pričeli te dni že kopati kanal do Sokolske ulice. Za nasipanje te ceste bodo potrebovali nič manj ko 400 kubičnih metrov zemlje, ki jo bodo izvozili iz bližnje Ljubljanice. V ta namen bodo že prihodnje dni izpeljali iz struge poseben tir, na katerega bodo polo-čili tračnice, pripravljene že na prulskem bregu. Vozičke bodo vlekli iz dna kar konji, kakor so to prakticiraii pri regulacijskih delih v Malem grabnu. u— Vojaški obvezniki — konjeniki, ki morajo po zakonu imeti lastnega jezdnega konja z v6o opremo, se obveščajo, da spa-da k opremi tudi platnen napajalnik, ka-terega nudi vojaška oblast za 50 Din. — Kdor še nima predpisanega napajalnika, naj se najkasneje do 26. avgusta zglasi v mestnem vojaškem uradu na Amroževem trgu štev 7-A. soba 3. u— Opozorilo rezervnim častnikom ter voj. uradnikom. Vsi častniki y rezervi, v pokoju ali v ostavki ter vsi vojaški uradniki, ki žive v Ljubljani, pa doslej še niso prejeli častniške legitimacije, naj pridejo brezpogojno ponje k poveljstvu ljubljanskega vojnega okrožja v Mišičevo vojašnico v Maistrovi ulici v sredo, dne 12. avgusta. Vsi rezervni častniki in vojaški uradniki, ki žive na teritoriju ljubljanskega vojaškega okrožja in doslej še niso oddali svojih starih legitimacij in fotografij za napravo novih legitimacij, naj te takoj dostavijo poveljstvu ljubljanskega vojaškega okrožja. — Vsi rezervni častniki in vojaški uradniki s teritorija ljubljanskega vojaškega okrožja, ki ne bi prejeli novih legitimacij. naj najkasneje do 20. avgusta 1936 ob-veste o tem poveljstvo ljubljanskega voja-škega okrožja. u— Spet nesreča na cesti. Včeraj so pripeljali- v bolnišnico 70-letnega poljskega delavca Franceta Kušarja iz St. Pavla pri Dobrunjah, ki ga je bil na cesti proti Hrušici podrl neznan voznik in mu zlomil nogo. u— Avtomobilska nesreča sušaškega trgovca na meji. v petek popoldne je vozil po državni cesti iz Trsta proti Ljubljani ugleden sušaški trgovec N. Pirotič, ki se je bil v družbi svoje hčerke in se nekega prijatelja, prav tako trgovca s Sušaka, namenil. da prebije par dni na Bledu. Ko se je avto med Postoino in Planino bližal državni meji, je Pirotič, ki je sedel za volanom, med vožnjo segel v žep. da poišče ključe od kovčega, v katerem so bili shranjeni dokumenti. Želel je namreč, naj bi bila urad- OCESNI ZDRAVNIK — SPECL%LIST Dr. RAJNER BASSIN Gledališka ulica 4 (nasproti opere) NE ORDINIRA DO 30. AVGUSTA Dr. Drago švajger ne ordinira do 1. septembra Dr. PIC E J. JOŽE zobozdravnik v Slovenjgradcu NE ORDINIRA do 15. AVGUSTA 1936. SPECIALIST ZA NOTRANJE BOLEZNI DR. H. HEFERLE zopet redno ordinira od 8. — 4 v Gledališki ulici 14. — Telefon 28-59. Muholovec AERQXOM polovi vse muhe! Kdo pozna A e r o x o n, ne kupuje drugega muholovca. Zahtevajte izrecno // Aeroxon" na procedura na meji čim hitrejše opravljena, pa je naročil hčerki, naj pripravi vse po.rebne reči. A medtem, ko je iskal ključe po žepu, se mu je volan za trenutek izmuznil iz rok, kar bi bilo skoraj povzročilo hudo katastrofo. Avto je v precejšnjem tempu zavozil s ceste v kanal ln se z močnim sunkom prevrnil. Vsi trije potniki pa so na srečo dobili le manjše poškodbe, samo Pirotič se je nevarnejše poškodoval na nogi. Sreča v nesreči je bila, da tudi avto ni utrpel večje škode in so se ranjenci lahko brez odlašanja prepeljali v Ljubljano, kjer je Pirotič po operaciji ostal v oskrbi Leonišča, medtem ko sta njegova sopotnika lahko že po prvi zdravniški pomoči odšla iz zavoda. u— Dr. Igor Tavčar od 8. do inkl. 19. t m. ne ordinira. u— Knjigovodstvene in računske stroje popravlja strokovno in poceni Boris V. Si-mandl, Ljubljana. Kolodvorska 11. teL 24-37. u— Danes popoldne bo javni letni telovadni nastop sokolskega društva na Ježiei-Pripadniki in prijatelji sokolstva vljudno vabljeni. Sodeluje godba >Sloga«. Pričetek ob pol 16. uri Priredite? bo ob vsakem vremena. Iz Maribora a_ Danes zaključek Mariborskega tedna. Na sporedu današnje nedelje kot zaključnega dne letošnjega jubilejnega Mariborskega tedna je 16 raznih športnih in družabnih ter kulturnih prireditev. Pričakuje se velik naval tujcev. Posebno zanimanje je med Mariborčani za brezmotorni letaUki miting na Teznem ter za brezmotorni letalski let od Mariborske koče v Maribor s pričetkom ob 14- uri. a_ Znani madžarski arheolog v Mariboru. V Maribor je prispel znani madžarski arheolog vseučiliški profesor dr. Andrej Alfoldi iz Budimpešte, ki bo tu ob meji raziskoval arheološke najdbe. Včeraj se je z vseučilištkim profesorjem dr. Sario iz Ljubljane napotil k Rujki koči na Pohorje- a_Medmestna šahovska tekma Graz-M/u ribor na 20 deskah bo danes od 9- do 1H. in 14.3o do 16.30 v spodnji kazinski dvorani. Več avtobusov s kibici pride iz Gradca. Gostje imajo odlične igralce: Krassnig, prvak Giradca in član avstrijske olimpijske ekipe, Schenkerzik (štajerski deželni mojster 1935), Berghofer (avstrijsiki zvezni amaterski mojster 1931), dir. Zschock (štajerski deželni mojster 1931). Scherbau-m, dr. Hartstein. Fink. Winkler, dr. Stein, SchimpL R. Milller itd- Naši: Vasja Pire, državni prvak 1936, Poljanec. prof. Stupan, Kramer, Konič. Kukovec, Ostanek, Savli Babič itd. Prijavite se v Enoletni trg. tečaj HERMES Maribor — Zrinjskega trg 1. Tu dobite solidno trgovsko izobrazbo. — Vpisovanje dnevno od 10. do 11. ure. Nizka šolnina. Pišite po prospekt. a_ 25Ietnica mature. V idilični Angelski grabi nad Št. Petrom pri Mariboru v vinogradu gostoljubnega tovariša Zivka Janka, šoL upravitelja na Pobrežju, so se zbrali te dni k proslavi 251etnice mature maturanti mariborskega učiteljišča leta 1911 tovariši Živko Janko. Požar Vinko, Pejcha Ignac, Kovačič Oton. Mejovšek Branko in Luknar Franjo ter v dobrem razpoloženju s prisotnim profesorjem g. Druzovičem obujali prijetne in šaljive spomine iz dijaških let. Končno so si obljubili, da se po petih letih zopet snidejo in pozivajo tudi one tovariše, ki sedaj niso bili prisotni, k proslavi 301etnice. Sestanek je dokazal staro prijateljstvo in tovarištvo kljub mnogim življenjskim neprijetnostim, zlasti v vojnem času, ki so jih preboleli in pretrpeli tovariši tega letnika. a_ »Žena v obrti« na Mariborskem tednu. Žensko društvo v Mariboru je priredilo v okviru Mariborskega tedna razstavo »Žs-na v obrti«, ki naj javnosti pokaže, v katerih panogah obrti se lahko žena dane3 udejstvuje, kaklni so njeni proizvodi in kje je še dana ženi možnoet eksistence. Pod si- lo razmer se je žena lotila dela, ki so ga dosedaj opravljali izključno moški. Tako imamo danes žene z mojstrskimi izpiti za mesarje, sodarje, peke. soboslikarje, lončarje itd. Posegajo pa tudi že v optiko, urarstvo, zlatarstvo in krznarstvo. Statistika nam dokazuje prvovrstno izdelavo. Zelo lepe so razstave oblačilne stroke, ročnih del in razstava vrtnic, združena z zbirko keramičnih izdelkov. Istotako so zastopani izdelki jedilne stroke. Poleg poklicnih obrtnic razstavlja tudi odsek za pospeševanje doma« obrti, ki še prav posebno propagira domače peoke vezenine, ter obrtna šola zavoda »Vesne«, ki ie istotako pokazala krasne uspehe. V isti sobi razstavlja tudi gdč. Boža Simčičeva, gojenka šole za umetnostno obrt na Dunaju, prav zanimive modne osnutke. »— Preizkusna vožnja novega avtobusa. Mariborska mestna podjetja (mestni av.o-busni promet) so obogatila svoj vozovni park z -novim udobnim in lepo opremljt-nim avtobusom, ki se je v petek zvečer preizkusil za prometno službo na progi glavni kolodvor—vojašnica kralja Petra. Karoserijo novega avtobusa je izdelala domača tvrdka Franc Pergler, medtem ko je m»l,>r dobavila tvrdka MAN. Celotni nabavni stroški novega avtobusa, ki je opremljen z Din- eelovim strojem, znašajo približno 180.000 dinarjev. V izdelavi je tudi karoserija še drugega avtobusa, ki bo vozil na progi št. 1, ter avtokara, ki to služil za vožnje na deželo m za izlete. a— Veslaških tekem ne bo. Zaradi pr;-malega odziva tekmovalcev je vodstvo odpovedalo za danes napovedane veslaške tekme na Dravi. a— Razveljavljen odlok l>anske uprave. Po banski upravi razrešeni občinski odbor Mala Nedelja je proti temu odloku uprave vložil pritožbo na upravno sodišče, ki je pritožbi ugodilo ter razveljavilo zadevni odlok banske uprave. Razrešen je le en član občinskega odbora, ki se smatra za dobavitelja. a— Zatvoritev Meljske ceste. Od ponedeljka 10. t. m. naprej se bodo vršila dela za polaganje električnega kabla na Meij-ski cesti in bo cesta med Aleksandrovo in Trstenjakovo ulico po potrebi zaprta za vo-zovni promet. Omogočen pa bo promet k tovornemu kolodvoru ln h carinarnici. a_ Dograjeno. Novi magdalenski šolski kompleks je že popolnoma dograjen in se pravkar do vršil jejo zadnja dela. Vsekakor izgleda, da se pouk z novim šolskim letom še ne bo mogel vršiti v novih šolskih poslopjih. a— Avto 7 obcestno jablan. Mariborčan Artur Barbaš, stanujoč v Moiherjevi ulici, se je napotil s svojim avtom proti Celju. Na odprti cesti mu je pripeljal nasproU v biižini Frama neki kolesar. Barbaš se .je hotel kolesarju izogniti, ie pa pri tem z vso silo zadel ob obcestno jablan, da jo je posekal na dvoie. Prednji de! avta se je zdrobil, medtem ko je šofer Barbaš zadobil !e lažje poškodbe. Tudi njegova sestra Marta in industrijec Josip Dojc iz Zagreba, ki sta se z njim vozila, sta bila le lažje poškodovana. Prvo pomoč je nudil ponesrečencem framski zdravnik dr. Bohm. Barbaš trpi zaradi razbitega vozila 1600n Din škode. a_ železniško poslopje zgorelo. Pri postajališču Orehova vas-Slivnica je požar upepelil gospodarsko poslopje, ki je last železniške uprave. Zaradi suma požiga je bil aretiran neki 51 letni I. C. a— Prvič z reševalnim avtom na vrh Pohorja. Včeraj malo pred poldnem so bili mariborski reševalci pozvani na vrh Pohorja, kjer se je pri gradnji Kobičeve vile blizu Pohorskega doma ponesrečil 31-letni pomožni delavec Jakob Meglic, ki je padel s stavbe in si /lomil nogo. Avto se je povzpel po novi avtomobilski cesti do Kopa, kamor so prinesli Meglica, ki so ga rcševalci nato prepeljali v bolnišnico. a— Pri belem dnevu ie onečasftil v Studencih na ulici neki 191etnik štiriletno deklico! lOletnik je prijavljen tukajšnjemu državnemu tožilcu. E_ Tatovi — pirati. Pri mlinu na Muri pri Veržeiu so ukradli še neizsledeni tatovi g. Lukaču okoli 800 Kg zrnja, ki so ga na ladji odpeljali po Muri v smeri proti Ižakovcein. Orožniki vršijo poizvedbe. Iz Novega mesta Iz Celja e— Kje se naj otroci igrajo? Ker je otro-žko igrišče v mestnem parku premajhno, nepraktično in premalo sončno, se otroci pod nadzorstvom staršev ali drugih oseb zelo radi igrajo na travi med promenadno potjo na Masarvkovem nabrežju in Savinjo. V zadnjem času pa neki moški goni otroke s trave, češ da je košnjo izlicitiral od mestne občine. Ker je trava zaradi poplav itak slaba in občini ne nosi mnogo, prosijo starši, da bi občina dovolila otrokom igranje v tem predelu, ki je miren, sončen in oddaljen od prometa. e— Poroka. Včeraj se je v St. Pavlu pri Preboldu poročil g. dr. Slavko Perko, se-kundarij celjske bolnišnice, z gdč. Alenko Prekorškovo, hčerko narodnega poslanca g. Ivana Prekorška v Celju. Priči sta bila g. Mirko Gruden, ravnatelj Kreditne banke v p. v Ljubljani, za nevesto in g. Anton Manfreda, ekonom umobolnice v Ljubljani, za ženina. Mlademu, simpatičnemu paru iskreno čestitamo! Cenj. občinstvu naznanjam, da sem otvorila novo TRGOVINO z manufakturo, galanterijo, usnjem in čevljarskimi potrebščinami v CELJU, Razlagova ul. 8. (v hiši g. Stdssl). V zalogi imam veliko izbiro vseh vrst blaga za dame in gospode, kakor tudi vsakovrstnih ostankov po zelo nizkih cenah. Blagovolite me posetiti in prepričali se boste sami o nizkih cenah. Priporočam se cenj. občinstvu za obilen ebisk. Pavla Rabič, e— Cvetoča jablana. Gosp. Aleksander Dragar iz Celja je prinesel včeraj v naše celjsko uredništvo sveže, popolnoma razvite cvetove jablane, ki jih je bil utrgal z bohotno cvetoče jablane v sadovnjaku svojega strica posestnika g. Mihaela Dra-garja na Lipi pri Teharju. Za avgust gotovo redkost! e— Nesreča na celjski postaji. Ko je nesel 37-letni svetilničar Franc Čakš z Zg. Hudinje včeraj zjutraj ob 5.30 svetilke čez tračnice pri skladišču celjske železniške postaje, je prezrl, da se bliža tovorni vlak. Lokomotiva ga je zadela in odbila. Čakš si je nalomil desno roko v komolcu ter dobil rano tudi na desnem podlaktu in dve rani na glavi. Prepeljali so ga takoj z reševalnim avtomobilom v bolnišnico, od koder so ga po zdravniški pomoči poslali dopoldne v domačo oskrbo. e— Umrl je včeraj v Celju (-Cesta na grad 6) v starosti 66 let znani kamnoseški mojster g. Vinko Čamernik. Pokojni je živel več desetletij v Celju in je bil vedno odločen narodnjak. Bodi mu ohranjen časten spomin! e— Kino Union. Danes ob 10. matineja. Danes ob 16.15, 18.30 in 20.45 ter jutri ob 16.30 in 20.30 velefilm »V džungli« in zvočni tednik. PROTI PREKOMERNI DEBEOTV1 uporabljajte neškodljive Slatinske tablete za shujšanje, katere izdeluje lekarna Mr. Bahovec v Ljubljani iz naravnih mineralnih soli in rastlinskih ekstraktov. Zahtevajte v lekarni samo prave neškodljive Slatinske tablete Mr. Bahovec. 50 tablet Din 24.—, 100 tablet Din 39.—, 200 tablet Din 69.—. Reg. br. 2C8 11/1 1034. Dr. MIlan Žiga červinka, primarij banovinske ženske bolnice NE OKDINIRA od 10. — 23. AVGUSTA Iz Škofje Loke šl— Odlikovani gasilci. Za gasilske 7.a-sluge je prejel časi no diplomo predsednik škofjeloške čete g. Kavčič Ivan. spominske diplome pa člani gg. Franc Primožič, Piškur Franc, Logonder Simon. Langerholc Ivan. šober Ivan. Sušnik Ivan. Gaber Janez. Papa Franc in Pogačnik Franc. šl— Za veliko obrtniško tombolo, ki bo danes popoldne v škofji Loki, je izredno zanimanje. Glavni dobitek je 10.000 Din, ostale tombole so spalnica iz trdega lesa, voz za par konj. mlin. za sadje, bakreni kotel za žganjekuho. moška obleka po meri, radijski aparat in drugo. Iz Tržiča č_ Tržifanom priporočamo današnji koncert pevskega zl ora Narodne čitalnice iz AiSke. Dirigent ie g. Ivan Rupni.k- Zbor bo zapel vrsto precej težkih skladb domačih skladateljev. Iz Ptuja j— Poslovilni večer. Iz Ptuja odhaja agil-ni in splošno priljubljeni vodja tukajšnje ekspoziture OUZD g- Vadnjal Stane, ki je premeščen v Ljubljano. Bil je agilen predsednik podružnice Narodne strokovne zveze, tajnik krajevne protituberkulozne lige in delavec v drugih društvih. NSZ mu je priredila v petek poslovilni večer v Narodnem domu, kjer so bili navzočni številni njegovi znanci. Starosta dr. Šalamun se je poslovil od njega v imenu Sokola, g. Bla-žek pa v imenu članstva NSZ. Naša društva ga bodo zelo težko pogrešala. G. Vad-njal je zaslužen tudi za ekspozituro OUZD, ki ima po njegovem prizadevanju zdaj prav primerne prostore. Na novem mestu mu želimo obilo zadovoljstva. j— Stražnika so napadli. V torek ponoči je mestni stražnik Ludvik Pestotnik stopil v neko gostilno v Prešernovi ulici in naletel tam na družbo petih sumljivih ljudi. Zato je zahteval od njih, da se mu legitimirajo. Ko je imel stražnik delavske knjižice v rokah, je zahteval, da takoj gredo z njim na stražnico, kar pa jim ni bilo po volji. Ker je stražnik videl, da je v nevarnosti, je poslal tam navzočega delavca Koletnika Janeza na policijo po pomoč. Med tem pa se je petorica premislila in izjavila, da pojde na stražnico. Vsi so zapustili gostilno, a med potjo so zlikovci napadli stražnika, da je padel na tla. Eden izmed postopačev jc tedaj pograbil nož in stražnika petkrat zabodel v hrbet in vrat. Pestotnik jc hitro zgrabil za pištolo in oddal dva strela v zrak, zaradi česa* so nasilneži hitro pobegnili. Stražnika so vsega krvavega spravili na policijo, kjer mu je mestni fizik dr. Brumen nudil prvo pomoč, nato pa so poškodovanca prepeljali v bolnišnico. Tam so dognali, da je ena izmed petih ran zelo nevarna. Na enem mestu je manjkalo samo en centimeter do žile odvodnice. Če bi bila prerezana ta žila, bi bil stražnik takoj mrtev. Alarmirano orožništvo je aretiralo dva izmed pe-torice, in sicer Jankoviča Rudolfa iz Trbovelj in Suknajica Josipa iz Klanca na Hrvatskem. Ostale tri rokovnjače. to je 22-letnega Antona šprajca, 24-letnega Franca Legata in 21-letnega Antona Remiha, pa so naslednjega dne prijeli v Mariboru, kjer so z noži obdelali nekega železničarja. Iz življenja na deželi DOL pri HRASTNIKU. Prost, gasilska četa se najtopleje zahvaljuje p. n. tvrdkam in gg. trgovcem za darovane dobitke kakor tudi vsem, ki so bodisi gmotno ali moralno podprli njeno prireditev tombole dne 2. avgusta t. 1. ter prosi še nadaljnje blagohotne naklonjenosti. HRASTNIK. Gasilska četa v Hrastniku priredi 15. avgusta veliko tombolo, katera bo pač ena največjih tombolskih prireditev te sezone v Sloveniji. Kdor je videl veliko in okusno razstavo dobitkov v Gasilskem domu, bo to radevolje priznal. JESENICE. Zvočni kino Radio predvaja danes pol 21. in ob 15. uri velefilm »Skrivnosti varieteja«. Med dodatka Merkurjev (Univerzum) in Paramountov zvočni tednik. — Sledi velefilm »Zlato jezero«. JURSINCI PRI PTUJU. Pred dnevi je slavil 80'etnico upokojeni uradnik finančne kontrole g. Leopold Šalda, oče bivšega šolskega upravitelja pri Sv. Lovrencu v Slov. goricah. Jubilant ie še duševno in telesno zdrav in čil in zaradi svojega neizčrpnega humorja splošno priljubljen. Dobremu možu želimo, da bi mu bila usojena še dolga vrsta let! KAMNIK. Kino Kamnik predvaja alpski velefilm »Boj za Matterhorn«. Kljub veselici mestne godbe v parku danes obe filmski predstavi. moravče. Moravska godba bo danes slovesno proslavila lOletnico obstoja. Godba se je ustanovila kot odsek gasilske čete iji domuje v Zadružnem dortiu, ki je malica vseh naprednih moravških društev. Instrumente so nabavili iz prispevkov ustanovnih članov. Godbeniki, ki so vsi kmečkega in obrtniškega stanu, posečajo vaje redno in marljivo. Od ustanovitve so vodili godbo kapelniki gg. Orehek Franc. Plevane Maks in Cerar Tone. v dobah, ko je bila godba brez kapelnika, jo je vodil predse 1-ni godbenega društva g. Toman Janko. Sedanjega |>ožrtvovalnega kapelnika g. Cerar-ja Toneta zasluga je, da nastopa v zadnjih letih daleč izven mej moravške doline. Godbenikom in kapelniku želimo še mnogo uspehov! POLŠNIk PRI LITIJI, v zadnjem času je tudi nas začelo obiskovati čedalje več izletnikov in ji mje naš hriboviti kraj postal zelo priljubljen, saj imamo krasne izletniške točke v neposredni bližini z lepim razgledom proti Ljubljani, na Kamniške planine in proti Dolenjski. Da izletniki ne bodo pogrešali zabave, so se naši vrli gasilci odločili prirediti na praznik 15. t. m-letno veselico, na kateri bo preskrbljeno za dobro zabavo in okrepčilo. Poleg domačega orkestra bosta pokazala svoje znanje tudi dva majhna harmonikarja, učenca prof. g. Rančigaja. Pridite! pragrrsko. Zadnjo nedeljo je bilo na Sp. Polskavi žegnanje. v gostilni pri Mo-horku so imeli godca, ki je privabil mnogo mladine. Ko pa je fantom vino stopilo v glavo, so se sporekli domači fantje in fantje iz Leekovca in vnel se je 6plošen prelep 8 koli in noži. Na bojišču je obležal En- gelbert Soba, livarski pomočnik iz Sp. Pol-skave, s prerezano levo roko. Tudi drugi so jo izkupili, a njih poškodbe so neznatna. Gostilničar trpi občutno škodo, ker so mu polomili več stolov in pobili mnogo šip. Ranjenca so spravili k tukajšnjemu zdravniku g. dr. Klasincu. ki ga je poslal v mariborsko bol hišnico. — Tukajšnjemu skladiščniku Beli \Veidmanu so neznanci v no»i na četrtek s kamni razlili ši[>e na njegovem stanovanju Zadevo preiskujejo orožniki. — Pragerska železniška progovna sekcija je odpustila 00 sezonskih delavcev. Kar je hud udarec za prizadete, ki so sami siromašni ljudje brez sredstev. _ Društvo za olepšavanje in tujski promet priredi v nedeljo 9. t. m. nagradno kegljanje v Stanip-flovi gostilni na Pragerskem. RAJHENBURG. Resnici na ljubo in v odgovor znanemu »plankarskemu« dopisniku »Slovenca« iz Rajhenburga (mogoče sta bila tudi dva na pezornici) sledeče: Glede opisovanja zabave ie navadna izmišljotina in sad bujne fantazije, rojene v zavisti in nevoščljivosti- Rudarska godba s Senovega nti vžigala peta, temveč le onemoglo jezo par širokoustnih in zahrbtnih ovaduhov. Kako je delavska godba igrala, bo dopisnik »Slovenca« čital v Del. Politiki. Glede klicev: »Dol s Korošcem!« pa kar mi postrežemo z imenom. Poznate ga vsi onstran plank, saj je vsaj simpatizer, če že ne pristaš JRZ, — g. Dolfe P. Možno ie pa tudi to, da je ta gospod le igral vlogo provokaterja, ker je že precej dobre volje proti koncu prišel na vrt za plankami z namen >m, da bi dosege! svoj cilj. Zdaj naj bo še g. doraisnik »Slovenca« tako ba-haeast, da se podpiše. Vsa lepa srtran dopisnika v »Slovencu« se pa kaže v njegovih »orgijah«, katere je menda gledal v kakem velemestnem zaikotnem baru in je mogoče tudii kake orgije doživel, da se n i nje tako rad spominja. Pa so spet tisti presneti hudobneži rekli, da je baje hotel le napisati »orgle«. Resni in mirni Raj-henburžani sploh ne vemo tega, kaj so orgije. Vsak pameten človek pa obsoja tako grdo klevetanje, posebno pa še lažnivo ova. duštvo- Tistega, ki ie nisa| o orgijah v »Slovencu«, pa gotovo še ožji prijatelja ne prištevajo med resne ljudi. Te »orgije in izzivanja« bo pa imel dopisnik »Slovenca« priliko reproducirati pred sodiščem, sai ga poznamo vsi ikot konajžnega inoža za p'an-k- mi. TR2IČ. V kinu danes Ramon Novaro v krasnem filmu »Lotosov cvet.« Sokol 25 letnica domžalskega Sokolskega doma Domžale. 8. avgusta. Zadnjo nedeljo je naš Sokol proslavil 25-letnioo otvoritve Sokolsikega doma. Kmalu popoildnc so se zbrali vsi oddelki pred domom in nato s tremi prapori ii,n z godbo odkorakali na postajo k sprejemu gostov iz Ljubljane- Po sprejemu je krenil sprevod po drevoredu in Ljubljanski cesti pred dom. kjer je staroslta br. Anton Skok pozdravil vse brate jn sestre, posebno pa župnegia starosto dr. Pipenbachenja in oficirski zbor, ki se je mudil v Domžalah. Po ■pozdravu j« sta.roria orisal vse težkoče, s katerimi se ie moral boni ti gradbeni odbor, da je zgradil za tii«lte čase tako lep dem, ki je poba. Kamnika. Radtfcnelj in Krašnje pa nji! hov j staroste Grmek, Toman, Urbančič, Kuhar. Gnus. dr. Potoka.r in Klopčrič. Sredi popoldneva se je začela telovadba-Najprej je nastopilo z župnimi prostimi vajami 24 članov. 35 naraščajnic in 63 otrok, naito domača vrsta članov na krogih. za njimi 24 naraščajirkov in 20 člane, nato pa dve vrsti članov na bradlji in na drogu in dve vrsti naraščajnikov na konju in skokih. Za zaključek je šestnajsrto-rica domačih članov rn članic lepo izvedla Vidmarjevo »,Tugos'avijo«. Po telovadbi ie bila narodna zabava. Sokol v Mojstrani je imel prejšnjo nedeljo javni nastop, združen s skupinskim nastopom jeseniškega okrožja. Ob 15. eo društveni funkcionarji s podstarosto majorjem Dežmanom na čelu sprejeli na postaji goste sosednih društev in jih ob koračnicah jeseniške godbe v sprevodu odvedli na telovadišče. Sledila je telovadba. Strumno je prikorakala ženska in moška deca in dobro izvedla proste vaje. Sledili so vsi oddelki s saveznimi prostimi vajami, nato pa eo z raznoterostmi lili deležni obilnega aplavza Siškarji (ki so taborili trj tedne v Mojstrani). Pri orodnem nastopu na krogih in drogu smo videli prav dobre telovadce iz vrst gostov in domačinov Najbolj sta ugajala nastop vojakov in točka »Soči«, konijK)-zicija br. Berdajsa. načelnika šišenskega Sokola na Gregorčičevo pesem, šiškarji so nastopili še z novo točko br. Berdajsa, »Trubadurjem ki je svoj krst dobro predal. Po nastopu se je razvila prijetna zabava. 1'rednjački zbor Sokola Ljubljana - Šiška obvešča svoje članstvo, naraščaj in deco, da se prične redna telovadba 10. t m. dalje po naslednjem urniku: Člani ponedeljek, sreda, petek od 20. do 2*2. ure, moški naraščaj ponedeljek, sreda, petek od 19- do 20- ure, moška deca ponedeljek, sreda, petek od 18. do 19. ure. Članice torek in četrtek od '20. do 21. ure. ženski naraščaj torek in četrtek od 19. do 20. ure. ženska deca torek in četrtek od 18. do 19- ure- Starejši člani ponedeljek, petek od 20. do 21. ure. Telovadba se vrši na letnem telovadišču. Sokolskj gledališki oder na Viča se marljivo pripravlja na svoj praznik, na katerem bo v soboto 15. in v nedeljo 16. t. m. uprizoril na letnem telovadišču na Glincah Kroftove »Celjske grofe.« Režijo je prevzel br. Stane Sever, ki je že ob proslavi jubileja viSkega Sokola 1. 1934. izvrstno režiral »Tugomera.« Opozarjamo na uprizoritev članstvo in prijatelje vl-škega Sokola, da obe predstavi posetijo v velikem številu. Vstopnice bodo v prihodnjih dneh v prodaji pri br. Je'očn:'ku v Rožni dolini' in v SokoUkem domu. ŠPORT Vienna pride danes opoldne in igra proti moštvu Ljubljane — Začetek glavne tekme ob 17*30 — Postavi moštev Vvenna je letos druga v tablici. V tako močni konkurenci, kot je med nogometnimi klubi na Dunaju, je pač malo razlike med moštvi, ki zavzemajo vrh tablice. Zsito lahko Vjenno mirne duše postavimo točno ob bok Admiri, ki je igrala pred par dnevi v Ljubljani in navdušita gledalce s svojo dovršeno igro. Razen tega imenujejo Vienno, ko nanese pogovor na dunajski nogomet- vedno v isti sapi z Admiro, Rapidom, Austrio, torej z elito dunajskega nogometa. Gotovo bo torej tekma na isti višini, kot je bila torkova. Le s to razliko, da se bo takrat igralo po dnevi, torej normalno. Saj imajo tudi nočne tekme svoj čar in svojo privlačnost, pravi in navdušeni nogometni gledalec pa se bo le odločil za dnevno tekmo, če ima izbro. Med tedmom so nočne te'čiii»tvo. da se vrši motociklistična dirka na Ljubelj na praznik 15. avgusta ob 10.30 dopoldne. Dirkalna proga bo zaprta točno ob 10. Auto-Uisi bodo na razpolago direktno iz Ljubljane. seveda le ob zadostnem številu pred-prijav. Tudi bodo pri jutranjem fcuristovskem vla- DVOJNI "UŽITEK IZDELEK BONBONI UNION, ZAGREB ku v Tržiču na kolodvoru autobnsi na ra®-polago do Sv. Ane. Prijave so zaključene ter bo jutri izšefl dirkalni katalog s popolno startno li6to ki obsega: 21 tekmovalcev iz dravske banovine in 17 inozemcev. Pričakovati je torej zelo napeto borbo za rušenje dosedanjega rekorda in za prvenstvo dravgke banovine. Istotako razpisuje Motoklub Ilirija kluboko prvenstvo. T. t. BATA razpisuje 3 nagTade in p i cen po Din 30O0. 2000 in 1000 za najboljši čae dosežen pri dirki na pneumatikih BATA, brez ozira na kategorije motorjev. Prijavljeni dirkači naj brezpogojno in takoj dvignejo pri tajništvu kluba dovoljenja za trening. Zunanjim dirkačem so bila ista že odjKJsIana. Za žejo v poletni vročini, pri in po kosilu za zboljšanje prebave, za mešanje z vinom in sadnimi soki, vedno je ROGAŠKA SLATINA idealna, ker zraven prijetnega okusa krepi tudi prebavne organe! Vašim odjemalcem boste najbolj koristili, ako jim nudite vedno v prvi vrsti ROGAŠKO SLATINO! Tekme za prvenstvo LPP. V kopališču mestne občine v Kamniku bodo danee dopoldne in popoldne podsavezne plavalne tekme za prvenstvo dravske banovino. Za častni naslov prvaka ljubljanskega plavalnega podeavev.a se bodo potegovali Ilirija in Jadran iz Ljubljane, Maraton iz Maribora in Kamnik. Za barve vseh štirih klubov se bo borilo okrog 70 plavačev. Tekme se prično danes dopoldne ob 10. popoldne pa ob 15.30. Popoldne je na nogometnem igrišču ob kopališču tudi brzoturnir nogometnih klubov kamniškega okraja za prehodni pokal mestne občine. Športniki, danes v Kamnik! SK Ljubljana. Reditelj! ln blagajniki naj bodo najkasneje ob 1515 na Igrišču. Istočasno moštvo, ki igra proti Amaterju. Prvo moštvo naj bo točno ob 17. v garderobi. DanaSnj! spori v Celju. Zjutraj bo priredil Klub slovenskih kolesarjev v CeJju 14. zvezdno propagandno kolesarsko dirko v Celje na progah Zagreb—Celje, Ljubljana—Celje, Maribor—Celje, Varaždin.—Celje, Prevalje — Celje, Slovanjgradec — CeCje, Konjice — Celje in Celje — St. Peter v Savinjski dolini—Celje. Ob 16.30 pa se bo pričela na OUmrpovem igrišču v Gabcrju finalna kvalifikacijska tekma med Slav-amom iz Ljubi jame ta celjskim Olimpom. Ob 15. bo predtekma med Žalcem in rezervo Olimpa. Službeno jz LNP. Na mesto zadržanega se Ochsa se delegira za tekmo Olijtmp—Slovan R2m,prcobt, rezerva Veble; za tekmo Bratstvo—Korotan Erlloh, za Litija—Grafika Soiesz. Pet let letnega iča v Rušah Ruški diletanti hočejo spet presenetiti javnost in potrditi sloves ene iz.med naj-marljivejših družin v dravski banovini. V proslavo petletnice letnega gledališča uprizori danes 9. t m. ob 15. Vekoslava Janka ljudsko igro s petjem v treh dejanjih: »Od pohorskih pavrov vam hočem zapet...« V njej nastopijo izbrani pohorski tipi, kakor ogljar, žnidar, ki hodi k pavrom v štero, kmetje trdne korenine in pijanci, lovci, hlapci in dekle. Igra je pisana v domoljubnem smislu in nalašč na kožo nekaterim priznanim ruškim diletantom, ki imajo že lep sloves. Prav posebno pridejo na račun tisti, ki hočejo masažo za trebušno prepono, kajti za smeh poskrbijo ogljar Lenart (Janko Fridolin-Krjavelj v »Desetem bratu«), žnidar Iglic (Sornik Franjo-Tonček v »Divjem lovcu in deseti brat v »Desetem bratu«) in hlapec Tijek (Toplak Lojze). Igra. je dobro pripravljena in režiser je imel lahko delo z igralci, ki so silno ambiciozni, zlasti ker gre za uspeh krstne predstave domačina, ustvaritelja in režiserja svojega letnega gledališča. Ruško letno gledališče je prvo in edino stalno podeželsko gledališče te vrste v naši državi, zato zasluži pozornost vse javnosti. L pati je, da bodo v nedeljo vsi ljubitelji tega gledališča spet kakor prejšnja leta pohiteli v Ruše. Nova tajna lepote: PRENOVITEV POČRNELIH ZOB. Tisoče oseb je opustilo neučinkovito metodo čiščenja in prevzelo čiščenje s KOLYNOSOM. Zadostuje majhna količina Kolynosa na suhi ščetki. Takoj izginejo madeži, mikrobi, ki povzročajo kvarjenje, so takoj uničeni, a Vaši zobje se bleste kot biseri. Negujte svoje zobe s Kolynosom, in oni zadobe nov blesk in naravno belino, ki polepšuje Vaš nasmeh. KOLYNOS PASTA ZA ZOBE Reorganizirajmo bednostne fonde v sklade za obrambo našega gospodarstva Denarne podpore brezposelnih, zaposlitev brezposelnih pri javnih delih na račun bedno s r-ni-b fondov, kakor tudi zaposlitev brezposelnih intelektualcev v javnih službah, se je izkazala za povsem nezadostno sredstvo v reševanju tega tako perečega socialnega in gospodarskega vprašanja. Brezposelni delavci, kakor intelektualca so danes, če ne delajo, parasiti na narodnem gospodarstvu, toda po sili razmer in ne po lastni krivdi. Preživljati jih moramo z javnimi sredstvi, ki močno obremenjujejo naše narodno gospodarstvo, ne da bi imeli zato od njih kakršnekoli koristi. Z bednostnimi fondi, iz katerih podpore črpamo, pa to socijalno in gospodarsko zlo le še podpiramo in gojimo. Da se mora 8 podporami pomagati takim, ki zaradi bolezni ne morejo delati, materam. ki ne morejo preživljati svojih otrok, osiroteli deci. ki nima staršev, da bi za nje skrbeli, to je naša človeška moralna in socialna dolžnost. Podpirati delazmetžne pa je 7, narodno gospodarskega stališča povsem zgrešeno. Ne podpor, temveč delo se mora nuditi tem ljudem. Za to delo pa jih moramo tudi primerno nagraditi. Miloščina jemlje zaupanje v samega sebe, vzbuja občutek manjvrednosti ter mora sčasoma vplivati demoralizujoče posebno na slabot-nejše značaje. Dosedanji način zaposlitve brezposelnih z deli na račun bednostnih fondov je tudi ostal brez vidnejših uspehov ter ni prinesel ne delavstvu, ki ga skrajno izkorišča. ne narodnemu gospodarstvu vidnejših koristi. Reči moremo, da je prej Škodoval, kot pa koTistil. Škodljive posledice zgrešenega gospodarstva z bednsstnimi Sondi Dokler niso oblasti plačevale na račun teh bednostuih fondov zaposljenim delavcem in intelektualcem mezde po 2 do 3 Din na uro in plače 300 Din do 500 Din na mesec, so se te v privatnih podjetjih držale na gotovi višini, ali pa so le polagoma padale. Ko pa so privatna podjetja videla, da plačujejo banovine in občine ljudi tako sramotno nizko in se borijo prosilci celo za tako slabo plačano delo, potem je jasno, da tudi ona niso mogla imeti moralnih pomislekov ter so začela medsebojno tekmovati v znižavanju mead in plač. To zniževanje plač je privedlo delavstvo tako daleč, da sega danes po skrajnih sredstvih samoobrambe, po štrajku, ki narodnemu gospodarstvu vse prej kakor koristi Po pravici pa eo smatrala zasebna podjetja te plače na račun bednostuih fondov kot oblastveno priznane minimalne plače. Res je, da prvotna zaposlitev posebno intelektualcev ni bila popolna. Kmalu pa ni bilo v tem oziru nikake razlike več. Te razlike trajno tudi ne more trpeti nobeno podjetje in noben urad, če noče s tem demoralizirati ostalih nameščencev in delavstva. Čim je v obratu med delavstvom nekaj takih, ki ne delajo v polni meri kakor ostali in se delu odteiTujejo, mora trpeti tempo celega dela in obrat zastaja. Noben delovodja ne more dovoliti, da bi delavec, četudi slabše plačan. počasneje in manj delal kakor drugi sodelavci. Noben šef pisarne, ne more trpeti. da bodo prihajali nekateri nastavljene! (na račun bednostnega fonda) v pisarne ob 9 ali 10. uri namesto ob osmih, ko se delo začne. Tudi ne more dovoliti, da bi ti nast.ivljenci s postopanjem motili ostale pisarniške moči. Ob takem stanju je skrajno krivično, da se njihovo delo plača z y2 ali }'z tega. kar dobe ostali za isto delo. Ko pa so začele oblasti izvrševati na račun teh bednostnih fondov še javna dela, so bili s tem ponovno prizadeti in oškodovani interesi zasebnih podjetij. Tako so na primer številna javna dela, ki bi se morala izvršiti iz rednih državnih, banovinskih in občinskih proračunov od zasebnih podjetij, prevalila na bednostne fonde !n so se nekatera od teh izvršila celo v lastni režiji pri sramotno nizkih mezdah in plačah delavstva. Imelo pa je to ravnanje še dnine slabe posledice za zasebna podjetja. Gradbene oblasti so izdelale za ostala javna dela proračune in kalkulacije na podlagi plač in mezd, ki jih one plačujejo rz bednostniih fondov ter njihovih režijskih stroškov. Ker pa zasebna podjetja do zadnjega niso plačevala svojega delavstva tako mizerno in je njihova režija plačevanja davkov, taks i. t. d. mnogo višja, niso moda prevzeti teh del pod pogoji, ki so bili navedeni v razpisih. Tako so ostale številne licitacije, kljub splošnemu pomanjkanju dela. brez ponudnikov. Če pa so podjetja kljub temu prevzela razpisana dela za cene, s katerimi so kal-kulirale oblasti, potem so imela ali izgubo, ali pa so dela tako slabo izvršila, da so bila popravila že po par letih potrebna. Skrajno krivična je tudi zakonodaja v tem pogledu, da za delavstvo in name^čenstvo na račun bednostnih fondov ne veljajo isti predpisi glede odpovednih rokov, bolniškega. zavarovanja itd. kakor za vse ostalo delavstvo. Tudi se smatra v podjetniških krogih delo. izvršeno na račun bednostnih fondov v las'ni režiji, za šušmaisko delo. Ta dela iz- PRI MOTNJAH V PREBAVI, NAPIH-NJENOST1, VZPEHANJC IN ZGAGI, povzročeni po trdi stolici, je najbolje vzeti zvečer pol čaše naravne FRANŽ • JOSEFOVE grenčice in zjutraj na tešC želodec isto količino. Prava FRAN?: - JCISEFOVA voda se je vedno Izkazala za popolnoma zanesljivo sredstvo za Iztrebljanje črevesja. Ogi Mg. a br. 15485/38 vršujejo v veliki meri strokovno malo ali povsem neizvežbane moč L Brezposelni so danes v prvi vrsti nekvalificirani, slabotni in bolehni delavci, ki ne morejo konkurirati zdravim in izučenim. Mladi pa so brez praktičnega znanja. Gradbeno vodstvo pri teh delih vrši često tehnično uradništvo gradbenih, oblasti, po večini mladi tehniki in inže-njerji, nastavljeni na račun bednostnega fonda, katerim tudi manjka praktičnega znanja ter nimajo za vodstvo gradbenih poslov potrebne rutina Organizirajmo delavske čete! Uporaba bednostnih fondov in zaposlitev brezposelnih na račun teh fondov naj se izvrši v bodoče z organizacijo »narodno gospodarskega sklada«, ki naj vzdržuje in izvede organizacijo »obrambnih gospodarskih kompanij«. Organizacijo teh gospodarskih kompanij moremo izvesti le s sodelovanjem oblasti države, banovin in občin. V ta namen mora država z zakonom uvesti obveznost dela za vsakega državljana. Delovni rok v gospodarskih kompanijah mora postati obvezen za ves naraščaj, tako delavski kakor inteligenčni in za vse one, ki ne morejo najti zaposlitve sami. Delo v gospodarskih kompanijah pa se ne sme smatrati za manjvredno. poniževalno ali celo sramotno. Kakor je danes vsakemu državljanu razumljiva obveznost vojaške službe in obrambe države z orožjem, tako mora postati za ves naraščaj obveznost službe v gospodarskih kompanijah državljanska dolžnost za obrambo našega narodnega gospodarstva. Zavedati se moramo, da je le gospodarsko močna in neodvisna država sposobna tudi močne vojaške obrambe. Zato ne smemo zamuditi nobene prilike in možnosti moč našega narodnega gospodarstva okrepiti in se gospodarsko čim bolj osamosvojiti. Najboljše sredstvo za dosego tega cilja je organizacija narodno gospodarskega sklada, organizacija gospodarskih kompanij in obveznost dela. Z dolžnostmi aktivnega dela- v gospodarskih kompanijah. pa morajo biti združene gotove pravice, oziroma pred pravice. Dolžnosti in pravice obvezancev obrambnih gospodarskih čet Vsak državljan mora, ko dovrši svojo učno dobo bodisi kot duševni ali ročni delavec kakršnegakoli obrta in poklica odslužiti delovni rok v obrambnih gospodarskih kompanijah. Vsak državljan, ki ne more dobiti dela sam, se mora priglasiti k gospodarski kompaniji. Nihče ne sme v bodoče dobiti zaposlitve ne v javni, ne v privatni službi, kdor ni brez tehtnega razloga odslužil delovnega roka za obrambo narodnega gospodarstva. To zaposlitev morajo vsi delodajalci priznati v poznejših službah kot odsluženo delovno prakso in jo morajo v vsakem primeru všteti v službeno dobo. Zaposlitev po odsluženem roku izven kompanij se izvrši avtomatično in po vrstnem redu. Prvenstvo bi morali imeti poročeni z otroki.1 Nihče ne bi mogel in ne smel preskočiti prednika. Protekcionizem bo s tem v bodoče tudi v zasebnem gospodarstvu močno omejen. Zaposlitev obrambnih gospodarskih obvezancev pa mora odgovarjati poklicu, katerega si je posameznik izbral in izučil. Delovni čas ne sme presegati 40 ur tedensko. Vsak obvezanec dobi za dobo delovnega roka vso opremo in oskrbo. Prehrana, obleka in nastanitev mora biti enotna, toda diferencirana po kategorijah. Vsak član kompanij ima pravico do brezplačne zdravniške oskrbe in mora biti nezgodno zavarovan. Poleg primerne plače v denarju ima pravico do znižanih vo-znin na vseh prometnih sredstvih, do gledaliških in filmskih predstav, koncertov. Poleg dela in telesne oskrbe se mora nuditi vsem obvezan-cem brezplačna teiesna in duševna vzgoja s športom, predavanji, knjigami. Predvsem pa se jim mora nuditi čim večja strokovna izpopolnitev in izobrazba. Pri tem se bo treba izogibati vsakemu diletantizmu in amaterstvu. Vsaka sentimentalnost in igračkanje s prosveto, kulturo in umetnostjo se mora izločiti pri duševni vzgoji, katero morajo nuditi zgolj strokovnjaki po gotovem programu in sistemu. Veliko paž-njo pa bo treba polagati na telesno vzgojo s telovadbo, športom in vežbanjem v orožju. Zavest enakopravnosti bi znatno pripomogla, da bi posebno naraščaj preživljal ta delovni rok v kompanijah s polnim razumevanjem, veseljem in navdušenjem. Poleg teh gospodarskin kompanij pa bi se morale ustanoviti tudi delavske kompa-nije za kaznjence in delomržneže. Tudi ti so danes parasiti na životu našega narodnega gospodarstva in to po lastni krivdi. Zato bi morale biti te kompanije ločene od ostalih ter se jih mora smatrati kot kazenske ustanove. Toda tudi v teh kompanijah bi se morala priznavati vrednost dela. Z delom bi se dala kaznjencem motnost, da si zaslužijo povrnitev zaradi prestopkov odvzetih državljanskih pravic. S sličnimi ustanovami so doseženi v inozemskih državah vidni uspehi tako v gmotnem kakor moralnem pogledu. Obrambna moč gospodarsko obrambne organizacije Za povzdigo in obrambo našega narodnega gospodarstva bi se dala na ta način organizirati armada 300 000 do 500.000 de-lazmožnih, katere bi lahko v kratkem času vzgojili v disciplini ter jih telesno utrdili z delom in športom. Ta organizacija bi spet moralno dvignila vse one, ki danes obupujejo nad življenjem, zakoni in družbo. Za- vest, da služijo državi, da branijo naše narodno gospodarstvo, da so spet koristen, polnovreden in važen član v organizmu družabnega reda, bi dvignila zaupanje v samega sebe in zaupanje v druge. Vsak narod skuša danes vse svoje razpoložljive sile zbrati in pripraviti za čim večji razvoj in čiim boljšo obrambo svojega narodnega gospodarstva in za obrambo svoje države. Z organizacijo gospodarskih obrambnih kompanij bi pridobila naša država armado 300.000. do 500.000 dobro izvežbanih in discipliniranih delavcev in inteligentov, katere bi mogla v 24 urah mobilizirati in priključiti svoji vojaški sili. Njihova gospodarska sila Iz statističnih poročil je razvidno, da je v teku letošnjega leta izpadlo 1 in pol milijarde dinarjev samo na plačah in mezdah, ki bi jih imeli prejeti brezposelni, če bi delali. Niso pa v tej vsoti računani izpadli dohodki podjetij, ne obresti investiranega kapitala. Škoda narodnega gospodarstva n« leži v tem, da delavci niso imeli zaslužka, temveč v tem, da je ostalo toliko delovne sile neizrabljene in da se ni izvršilo s temi močmi pozitivno delo. S tem, da tovarne niso obratovale, da podjetja niso gradila, da delavci niso delali, je bilo naše narodno premoženje prikrajšano v enem letu za proizvodnjo dobrin, ki bi danes predstavljale vrednost najmanj treh milijard dinarjev. Če pomislimo, da. znašajo vsi kmečki dolgovi 1 in pol milijarde, potem vidimo, da predstavlja ta vsota le polovico one škode, ki jo utrpi naše narodno gospodarstvo r enem letu in da bi se dalo z organizacijo te delovne sile v pol leta ozdraviti krizo našega celotnega kmetijstva. Delovni program Gospodarske kompanije bi izvrševale pred vsem le ona javna dela, za katera ni kritja v rednih proračunih države, banovin in drugih samoupravnih oblasti, ki pa so zaradi nujnosti neodložljiva. Dela bi obsegala: regulacije rok in potokov, izsuše-vanje močvirij, pogozdovanje goličav. gradnje cest, kanalizacij vodovodov,- gradnjo delavskih kolonij, cenenih stanovanj, obdelavo zemlje, L t d. Te kompanije bi nudile tudi pomoč pri vseh elementarnih nezgodah: požarih, povodnjih, potresih itd. Po teh nezgodah porušene kraje bi pomagale kompanije znova zgraditi, obdelati polja, sploh pomagati pri njihovi obnovi Te kompanije bi izvrševale dalje tudi dela vseh ob rtov in poklicev, v kolikor bi jih rabile za oskrbo in nastanitev svojega moštva ter za izvrševanje navedenih javnih del iti naprav. Kako moremo Izvesti organizacijo gospodarskih čet Vsako podjetje, ki vsled pomanjkanja dela ali vsled pomanjkanja denarnih sredstev ne more obratovati, dalje vsako podjetje, ki je prišlo v plačilne težkočev, v konkurz ali likvidacijo, bi se moralo socijalizirati na ta način, da bi ga prevzele obrambne gospodarske kompanije. Te bi vzdržale in vodile obratovanje v polnem obsegu do končne ureditve njihovega pravnega in gospodarskega položaja. Vsi delavci z nameščenci vred bi postali za to dobo avtomatično člani teh kompanij z enakimi dolžnostmi in pravicami. Polovica proizvodov., ki bi jih v tem času podjetje produciralo, bi šla za kritje potreb gospodarskih kompanij, ostala polovica pa bi šla na trg. Obratni kapital za dobo socializacije podjetja bi prispeval gospodarski obrambni 6klad, v katerega bi 8e morali stekati vsi viri da^ našnjih bednostnih fondov, dohodki prevzetih obratov in številni drugi dohodki iz celokupnega narodnega gospodarstva. Iz tega sklada bi kompanije tudi plačevale najemnino za prevzeto podjetje v obliki mesečnih odplačil. Višina teh odplačil bi morala odgovarjati mesečni amortizačni kvoti, obrestim v podjetje uloženega kapitala in dobičku na proizvodnji za časa socializacije obrata. S to najemnino bi se odplačevali v prvi vrsti zapadli davki in druge obvezne dajatve, dalje obresti in posojilo denarnim zavodom in onim, ki so podjetje finansirali. Na ta način bi se dalo vzdržati podjetja v obratu. Pri tem pa bi ostalo delavstvo zaposljeno, sacer pod drugačnimi, toda znosnimi pogoji in še to le za omejeno dobo. Tako bi tudi delavstvo pripomoglo k sanaciji podjetja in s tem po stalo družabnik. Čisti dobiček, vključen v najemninskih mesečnih plačilih bi ostal last vsega delavstva podjetja kot vplačan delež skupne glavnice, kar bi tvorilo prvi korak k nadaljnji socializaciji podjetja. Samooskrba kompanij bi se na ta način močno olajšala in poenostavila, ker ne bi bilo potreba v ta namen ustanavljata novih podjetij in investirati novega kapitala. Čim bi bilo gospodarsko stanje urejeno, bi prešlo podjetje zopet avtomatično v privatno last, istočasno pa bi bili razrešeni obveznega dela v gospodarskih kompanijah tudi vs! delavci in nastavniki d etičnega podjetja. Ta način sodelovanja gospodarskih komipanij in delavstva na sanaciji podjetij bi znatno zbližal delavstvo in podjetnike. Številna socialna vprašanja bi se mogla sporazumno s podjetniki in delavci hitro in za obe strani zadovoljivo rešiti. Enako gradbenim in industrijskim kom-panijam, bi prevzele kompanije poljskega delavstva začasno v svojo upravo kmetije, ekonomije in veleposestva, ki vsled pomanjkanja denarnih sredstev ne morejo voditi urejenega gospodarstva ter ona, ki stoje pod rubežnijo. Vse delavstvo teh gospodarstev, bi postalo avtomatično člani kompanij istotako z vsemi obveznostmi in pravicami. Vsi pridelki teh posestev bi se porabili za prehrano moštva. Gospodarsko obrambni sklad bi nndS tudi r teh slučajih vsa denarna sredstva, ki so za ureditev m poslovanje gospodarstva potrebna. Za prevzeta posestva in kmetije bi prejemali posestniki mesečno najemnino. Od te bi se zopet odračunali zapadli davki in obresti na posestvu vknjiženih dolgov ostanek pa bi se porabil za odplačevanje dolgov. Na ta način bi se dalo zboljšati marsikatero kmečko gospodarstvo. Kmetom samim je to danes nemogoče izvesti, ker jim primanjkuje denarja in so posestva že tako prezadolžena. Glavno in temeljno načelo te obrambne gospodarske organizacije bi moral biti ta. da njihova delavnost ne sme konkurirati privatni podjetnosti. Njena dolžnost bi bila, da v kritičnem momentu priskoči podjetjem na pomoč in jih tako reši poloma, delavstvu pa zaslgura delo in znosne eksistenčne pogoje. Organizacijo teh kompanij bi morali izvesti postopno, začenši v mestih in industrijskih središčih, kjer je največ brez.poeelnega delavstva. Najprej bi morali organizirati administrativni aparat, ki bi sestavil točne Statistike in uredil kartoteko vseh brezposelnih po strokah, starosti, spolu itd., pozneje tudi vseca deloobveznega naraščaja. Zatem bi prišla na vrsto organizacija oddelkov za prehrano, za nastanitev in sanitarno službo. Začasno bi se mogla vršiti prehrana v ljudskih kuhinjah, katere bi prevzele te kompanije takoj v svojo oskrbo. Zdravstveno službo bi mogel vršiti začasno tudi okrožni urad. Med prvimi bi se morali organizirati gradbeni oddelki, ki bi v začetku preurejali ol>stoje5e zgradbe za nastanitev delavstva, pozneje pa bd gradili lastna taborišča, delavske kolonije, itd. Organizacijo bi morali izvajati na ta način, da bi postopoma vpoklicali v službo le toliko delavcev ni intelektualcev od vsake stroke, kolikor bi se jih potrebovalo. Sčasoma pa bi se raztegnila zaposlitev na vse obrt«, vse stroke la pokftoe. Tako H prevzele ali na novo organizira le kompanije svoje delavnice in tovarne xa obutev, obleko, perilo, mizarske, ključavničarske ta druge delavnice in podjetja vseh vrst. Organizacija in sestava kompanij bi morala sličiti organizaciji naše vojske i vbo-mi šaržami od težaka, kvalificiranega delavca, preddelavca, polirja, delovodjo, mojstra, i. L d. do najvišjih šarž: poslovodjo stavbenika, arhitekta, inženjerja in ostale. Vodstvo bi tvorili osobje z akademsko nao-brazbo, strokovnjaki na gospodarskem polju itd. Vodstvo teh kompanij bi moralo biti več ali manj stalno, enako oficirskemu kadru, toda v staležu aktivnih kompanij. K vodstvu bi smeli biti pripuščeni le oni z večletno prakso. Organizacija sličnih gospodarskih ustanov (delavskih kompanij) je v nekaterih državah že tako izpopolnjena, da bi se dalo ta ali oni sistem, osvojiti ln prikrojiti tako, da bi odgovarjal našim prilikam. Stremljenje celotne organizacije (njenega notranjega ustroja) bi moralo iti za tem, da se povsem osamosvoji ter postane neodvisna v izdelavi in pridelavi vb figa. kar za svojo oskrbo in delovanje potrebuje, da pa izdela in pridela poleg tega še toliko, da lahko priskoči in pomaga našemu narodnemu gospodarstvu takrat in tam. kjer ir kadar je sila in potreba na jvečja. Kompanije za obrambo našega narodnega gospodarstva bi tvorile v bodočnosti nor stan v sodobnem družabnem redu. Ta stan bi bil samostojen organizem, zmožen življenja iz lastne moči, ki bi s svojim požrtvovalnim delom, kot prva legija pomagal pri obnovi in obrambi našega narodnega gospodarstva in kadar bi bila sila hrami tudi z orožjem to naše gospodarstvo, to našo državo. Inž. Rado Kregar Nagradna križaljka Jadranske straže Krajevni odbor Jadranske straže v Ljub- j Ijani razpisuje 30 nagrad za pravilne rešitve ! nagradne križanke JS v korist mladinskega ! sklada Viteškega kralja Aleksandra I. Uedi-! nitelja. 1. nagrada; brezplačna vožnja Ljub- 1 Ijana—Split—Korčula in nazai s šestdnevno brezplačno oskrbo v hotelu »Sava< v Splitu i in »Bon Repos< na Korčuli, 2. nagrada brezplačna vožnja z avtobusom Ljubljana— 1 2 3 4 5 6 7 8 9 » 10 11 12 18 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 87 38 39 40 41 1- 43 44 45 46 47 48 49 50 j ■ Sušak ki nazaj e tridnevno brezplačno oskr- i bo v hotelu »Kontinental« na Sušaku, 3. nagrada: štiridnevna brezplačna oskrba v hotelu »Miramar« ali >Therapia< v Crikvenici, 4. nagrada: brezplačna vožnja z letalom Ljubljana—Sušak in nazaj, 5.—10. nagrada: i brezplačna vožnja i avtobusom Ljubljana— Sušak in nazaj, 11.—18. nagrada: slika »Čuvar Jadrana« v okviru, 19,—24. nagrada: knjiga »Naše moriec, 25—30. nagrada: brezplačno štirinajstdnevno letovanje na morju z brezplačno vožnjo rx Ljubljane in nazaj. Nagrade 25—30 so namenjene samo Podmiad-karjem JS. Navodilo: NarlM primerno veliko križanko po tejle sliki ki na številke nalepi kolk« JS tako, da pomenijo besede vodoravno; 1 eoglasnik, 2—4 otok na gornjem Jadranu. 5—9 mesto v Malmaeiji v itaL posesti, 10—12 otok na gornjem Jadranu. IS—19 oznaka se člana JS, 20—23 kraj nc otoku Pelješae, 23—26 kraj na gornjem Jadranu, 27—26 otok na gornjem Jadranu, 30—33 kraj na gornjem Jadranu, 34—38 kraj na gornjem Jadranu. 39—41 otok južno Splita, 42—50 mesto v dravski banovini; navpično: 1—40 pridevna oznaka za člana JS. AAAAAAAAAA BBBDE6 II J j J J kkkllnnn OOPRRRBRRS sssttuvvz2 Nagrado morejo dobiti t&mo pravilne Sitre članov JS ali Podmladka JS. ki so poravnali članarino do julija 1936. Žrebanje nagrad ae vrši 17. avgusta 1936 ob 18. uri. v pisarni kraj. odbora JS v Ljubljani. Re-Sitve je poslati kraj. odboru JS t Ljubljani, Tvrševa 1, do 18- ure 17. avgusta 1986. Kolki JS in obrazci ae dobe pri veeh cgrankih JS in po trafikah po 15 Din za serijo. Člani in prijatelji JS! Izkoristite to redko priliko. Za samih 15 Din brez dnigih stroškov in malo sreče morete potovati brezplačno na oddih v Split, Korčulo, Crilrvenico in na Sušak s avtobusom in letalom ali dobiti drugo lepo nagrado. Jadranska straža, krajevni odbor Ljubljana. Postani in ostani član Vodnikove družbe ! a o Točne sporede vseh domačih in inozemskih oddajnih postaj na kratkih, normalnih in dolgih valovih najdete v ilustrirani tedenski reviji za radio gledališče, film »Naš val«. Mesečna naročnina Din 12. Zahtevajte brezplačno in brezobvezno na ogled en izvod. Uprava: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Nedelja, 9. avgusta. Ljubljana 8: Cimermanov trio. 8.45: Čas, poročila, spored. — 9: Maurice Ravel: Valček, simf. pesnitev na ploščah. — 9.15: Prenos cerkvene glasbe iz trnovske cerkve. — 9.45: Verski govor (p. dr. Gvido Rant). — 10: Koncert pevskega zbora »Sava«. — 10.45: Reproduciran citraški koncert. — 11.15: Operni spevi in odlomki. Poje g. Marjan Rus s spremljevanjem Radio orkestra — 13: Čas, spored, obvest-la, — 13.20: Plošče po željah. — 17: O poskusih z oljnatimi rastlinami in njiliov pomen za Slovenijo (inž. Fr. Mikuž). — 17.20: Notranjski trio igra lahko glasbo. — 18.10: Gabriel Faure: Balada za klavir in orkester (plošče). — 18.30: Otroška ura: Kotičkov striček kramlja. — 19: Čas. vreme, poročila, spored, obvestila. — 19.30: Nac. ura, — 19.50: Plošče. — 20.30: Pevski koncert g. Stjepana Marčeca, vmes igra Radio orkester. — 22: Čas. vreme, poročila, spored. — 22.20: Koncert lahke glasbe-Radio orkester. Ponedeljek 10. avgu"ta Ljubljana 12.: Beethoven, Krcutzerjeva sonata (plošče)'. — 12.45: Pero ii]a. vreme. 13: Čas. spored, obvestil— 13.15: Koncert Radio orkestra— '14: Vreme, borza.— 19: Čas, vreme, poročila, spored, obvesti«. — 19-30: Nac. ura. — 19.50: Udovičeva in Lovšetova pojeta na ploščah.— 20.10: Zdravniška ura: Zdravje an spont (dr- Ivo Pire).— 20.30. Klavirski koncert ge- Marte Orterc—Val jalove, vmes samospevi ge. Viide ValjaJove.— 22: Čas. vreme, poročila, spored — 22.15: Prenos iz Berlina: Poročilo o poteku olimprskih tekmovanj (g-Ciril Soukal)— 22.30: Koncert Radio or-kc^trfl Beograd 17.20: Orkestralen in pevski koncert.— 19: Plošče— 19.50: Narodne pesmi — 20-30: Rossinijeva opera »bevrilj-skn brivec« na ploščah. — 22: Olimpijska reportaža— Zagreb 20: Puccinijeva opera »Tosca« na pl šcah— 32: Olimptjska reportaža — 22.30- Laihtka in ple-na muzaka. Prana 19.10: Glasbene uganke— 19.45: | Koncert £>vofai!covie glasbe. _ 20-10: Orfoe- i straina glasba— 2035: Sp&votigma.— 21-20: i Plošče— 21-45: Oiiirnrpiiijisika reportaža iz Berlina.— 22-15: Plošče,— Varšava 1930: Pevski in klavirski koncert— 21: Vojaška godba.— 22: Olimpijska poročila.— 22-35: irkkdbe za violo.— 23: PJošče.— Dunaj 11-25: Kmečka glasba na ploščah.— 15.15: Reportaža z berlinske olimpijade-— 16.10: Iz starih in novih zvočnih filmov.— 16.50: Pevstai koncert.— 1730: Arije in pesmi.— 19-10: Kmečka svatba.— 20: Pester večer-21: Poročila z olirrypija.de. — 21-10: Hert-mann: Simfoničen koncert za rog in orkester.— 22.15: Lahka godba orkestra,- 23-15: Plesna glasba na ploščah.— Nemčija 19: Olimpijski odmevi-— 20.10: Stara in mm. derna plesna glasba.— 21: Handlov orafto-riij »Heraklej«-— 22.10: Olimpijska poro-č:Ja.— 22.45: Koncert orkestra rn solistov.. 23: Nemške narodne pesmi.— 23-30: LaJv, ka in plesna muzika.— 0.50: Noond koncert na ploščah- Torek 11. avgusta Ljubljana 12: OJrnevri z ruskih po!>jan (plošče).— 12.45: Poročila, vreme.— 13: Čas. spored, obvestila. — 13-15: Koncertni plesi na ploščah,— 14: Vreme, borza.— 19: Prenos iz S^zbu-rga: Hugona Wodffa opera »Oortretoi flor«-, dirigent Brnmo Walter. V odmoru ob 20.06: Čas, vreme, poročila. spo_ red, obvestila.— V odmoru ob 21: Glasbeno predavanje.— 21-30: Pesmi za ples na ploščah— 22: čas. vreme, poročila, spored.— 22.20: Narodne pesmi poje kvartet Stritar. Beograd 17.20: Violinski koncert- 17450: Tamburaškii zibor— 19: Plošče.— 19.50: Pesmi.— 20.20: Lahka glasba na ploščah--21: Zvočna igra.— 21.30: Narodne pefmd— 22: Reportaža z oHmpijade— 22.20: Lah. ka in plesna muzika.— Zagreb 19.05: Kakor Ljubljana.— 22: Olimpijska poročila iz Berlina.— 22.30: Plesna muznka.— Praga 19.10: Koncert vojaške godbe— 2030: Plošče— 21.05: Beethovnov godalmi kvartet v cis-rraolu. — 22.15: Plesni orkester. — Varšava 19: Gertnarieva opereta »Visoki parter«.— Koncert orkestro in solistov-— 22: Olimp i i ske vesti.— 22.35: Plesna glasba na p^čah-— Dunai 12: Koncert orkestra. — 13.15: Olimnn-itsVa re:i>OTt. — 15-30: Otroške pesmi.— 16.05: Lahka glasba na nloščah.— 17-20: Koncertna ura— 19.05: Prenos H. Wolfove onere »Oorregidor« iz Solzbur^a.— 22.10: OlVrorvijsika reportaža.-22.30: Koncert avstrijskih skladateljev-— 24: Dunajska glasba— Nemčija 19: Offim-prijski odmevi — 20.10: Koncert orkestra in »oiKsfov— 22.10: Olimpijska pomočila.— 22-45: Lahka in plesna murika — 0-50: Nadaljevanje koncerta.— 1.00: Odkesitralna glasb« na ploščah.- Nagrade za točne davkoplačevalce Finančna uprava Mandžukua skuša na .originalen način vzbujati vnemo davkoplačevalcev. Naznanila je, da postanejo vsi, ki so do konca letošnjega prvega polletja v redu plačali svoje davke, deležniki loterije. Dobitki znašaja skupaj 2000 dolarjev, glavni dobitek 200 dolarjev, drugi 100 itd, do najmanjših dobitkov po 10 dolarjev. Ta ideja je imela uspeh, mnogi neredni davkoplačevalci sedaj v redu vrše svojo dolžnost v upanju, da bodo dosegli kakšen dobitek pri naslednji loteriji. Jedilni list za živalske vrtove Lipski zoolog Krumbiegel je sestavil kuharsko knjigo za živalske vrtove, ki vsebuje naljubše jedi vseh živali v najboljši pripravi. Japonski črički imajo n. pr. najrajši mandarine in drugo sadje v koščkih, osla j en klej iz moke in kašo iz muh, razen tega pa jim ugaja kuhana in nastrgana mrkev, kuhan riž in kuhan krompir. Neka opica zahteva kot glavno jed vrtnice, druge opice pa je bolje privaditi na ribe, nego da hi jim dajali preveč orehov in banan. Jahta angleškega kralja Priprave za odhod na jadranske otoke - Zgodovina ladje - Prav-Ijični komfort - Kihard Levjesrčni je tudi bil v naši Dalmaciji Na jahti >Nahleen«,ki je bila zasidrana na reki Itchen v Southamptoau, je vladalo te dni pravo vrvenje. Premog in živila so izginjala v trebuh elegantne ladje, okna. kovinske obloge, srebrno in zlato posodje so drgnili na močni lesk, tu in tam so obnavljali barvo sten. V nekoliko dneh bo sprejela ta iahta angleškega kralja, da z ene sune številke lista »Diario di Roma« i datumom i 2. avgusta 1828 Nič več nežnih rok Angleški draguljarji izjavljajo, da so postale ženske roke v zadnjih letih nenavadno velike. Pred dvema pokolenjima J« imel poročni prstan za ^»ske priličn« premer 1 do poldrugega ptuca, danes znaša ta premer povprečno že 2 do 2 in pol palca. To spremembo ženskih rok spravljajo * zvezo s tem, da se ženske čedalje bolj bavi jo s športom, posebno avtomobilski šport avtomobilizem in golf so tega krivi. Tudi rokavičarji izjavljajo, da že težke spravijo kakšno majhno številko ženskit rokavic v denar, kajti roke današnjih de klet so za lep košček večje nego so bile n> ke njih babic. Požiralec megle Ameriški inženjer Hobbes Je zgradil pripravo ,ki naj bi ladjam omogočila plovb« skozi najbolj gosto meglo brez nevarnosti Ta priprava, ki jI je dal ime »požiralec megle«, izstresa droben, električno nabil pesek v smeri vožnje. Peščena zrn ca povzročajo, da se megla zgosti v vodne kapljice, ki se zlijajze kol dež, tako je prdko večjega prostora pred ladjo razgled prost. Dosedanji poskusi sa pokazali, da zasluži nova priprava v polni meri svoje ime. Steklene podmornice Uprava ameriškega kopališča Palm Beacha je dala za izlete kopaliških gostoi na razpolago dve stekleni podmornici. Steklene stene teh podmornic omogočajo pod morsko gladino razgled na vse strani. Ker plavata podmornici v globinah, kjei so svetlobne razmere še ugodne, se proži Izletnikom čudovit razgled na krasne podmorske »gozdove« s čudnimi rastlinami, ribami! ln drugimi prebivalci globin. Zaznamovani kiti V novejšem času zaznamujejo poleg ptic ta rib tudi kite, da bi dobili vpogled v njih potovanja. Neka angleška znanstvena družba je pred kratkim zaznamovala na ta način 900 kitov. Na podlagi dejstev, ki si jih bodo nabrali na račun tega »obročkanja« nameravajo izdati natančne odredbe glede zaščitnih dob, ko lov na kite ne bo dovoljen, da ae ohranijo zadnji ostanki teh morskih velikanov. Televizija v angleškem radiu Angleški radio še ni začel oddajati slik pr> brezžičnem potu. to pa zaradi tega, ker aparature še niso dovoJj popolne in tudi stvar nd dovolj organizirana. Strokovna listi menijo, da tudi na veliki londonski brezžični razstavi televizija še ne bo zastopana. pač pa računajo s tem. da bodo kronanje kralja Edvarda VUL že oddajali v slikL Walton in Jeffree sta pravkar izdelala nov televizijski prejemnik, ki uporablja navadne žarnice. Kolporter — srečni dedič 75-letni novopeštanski kolporter Tomaž Dekker je po svoji sestri, ki je umrla v Su-botici, podedoval okroglo 800.000 pengdv. S svojo 73-letno ženo je stanoval doslej v kletnem stanovanju in je živel često od podpor oblasti in zasebnikov. Vedno si j« želel enosobnega stanovanja z velikim dvoriščem, v katerem bi stalo senčno drevo. Sedaj si bo lahko privoščil še kaj več. Habsburžanka pribežala iz Španije na Dunaj Na Dunaj je pripotovala habsburška nadvojvodinja Asunta, hči nadvojvode Leopolda Salvatorja. živela je doslej kot nuna v nekem samostanu v Barceloni. Samostan so med zadnjimi nemiri napadli in nune pretepli ter jih zaprli. Nadvojvodinji Asun-ti je še uspelo, da se je preoblekla v civilno obleko in zbežala. Pribežala je na avstrijski konzulat, kjer so jo poslali na nekem italijanskem parniku v Genovo in od tam na Dunaj. ANEKDOTA Ko je bil Billroth opravil svoj doktorski izpit in je prakticiral na neki kliniki, je stanoval pri nekem krojaču, ki mu je delal tudi obleke. Nekega dne je prišel ta mož k njemu na zdravniški pregled. Billroth ga je natančno preiskal in je nazadnje menil: »Veste, dragi prijatelj, ne najdem prav ničesar napačnega na vase »Saj mi tudi nič ne manjka«, je menil krojač. >toda že tako dolgo ste moj Hienfc, pa sem si mislil, da bi tudi vam dal malo zaslužka«. VSAK DAN ENA »Vedno tolj se vidi, da se staramo!« »Tako?« j-Da. Prej so me dame zmerom vprašava, zakaj se ne poročim.« >In zdaj?« >Zdaj me vprašujejo; Zakaj pa ee niste poročili?« Kraljestvo mode Za male In najmanjše gospodične C Na planinah Sedaj v avgustu je najlepši čas za bivanje v gorah: prekrasna planinska flora je v polnem cvetu, snežišča, ki morejo ovirati manj izkušenega turista, skopnijo do najmanjšega obsega in tudi temperatura ozračja je najbolj blaga-. Seveda so najsrečnejši tisti, ki si morejo po počitnicah »b morju privoščiti še kratek oddih. Takšne »kombinirane« počitnice sicer več stanejo, pa so zato tudi neprecenljive vrednosti za telo in za živce. No, tudi oni, ki prebijejo ves oddih samo na planinah, se pošteno okrepčajo, bivanje v naših planinskih kočah pa je tako ceneno, da si ga tudi manj premožni lahko privoščijo. Seveda imajo počitnice v planinah kaj smisla Ie za tiste, ki ljubijo naravo, uživajo v sprehodih po dehtečih planinskih pašnikih in podvzamejo tudi večje izlete v veličastni gorski svet- Druge zabave bivanje v tej višini skorajda ne nudi, toda če vprašate ljudi, ki prebijejo vsako leto več časa v gorah, vam bodo dejali, da je to najlep-Sa in najbolj zdrava zabava. Tako visoko vpliv mode komaj da seže, obleka za hribe zato tudi mi v pravem pomenu besede modi podvržena. Če je praktična in iz trpežnega blaga, jo lahko nosite tudi deset let. Toda vsaki izpremem-bi tudi planinska garderoba ne uide in čeravno so vse te izpremembe bolj praktičnega., kakor modnega značaja, jih vendar izkoristi moda, da vtisne tudi turistični obleki nekaj modnega »pečata«. Najbolj tradicionalni komad ženske planinske garderobe jo športno krilo iz trpežnega in neobčutljivega volnenega blaga, ki ima vložene tako globoke gube, da omogočajo tudi najširše korake. Pod takšnim krilom nosimo navadno temne hlačice iz trikoja z gumijasto zadrgo. Jako praktična je jopica iz istega blaga, ki ima znotraj všite naramnice, da jo nosimo pri turi na hrbtu kakoT nahrbtnik. Važni del planinske garderobe so tudi lahke pralne bluze, ki jih nimamo nikoli dovolj. Ker zavzamejo v nahrbtniku jako malo prostora, jih vzamemo več s seboj, da jih po potrebi lahko menjamo. Tip udobne in zračne bluze je bluza s kratkimi kimono rokavi in okroglim izrezom brez ovratnika. Izrez obkvačkamo t luknjičastimi zobčki in ga potem zadrgnemo z živobarvno vrvic-o. Ta bluza je tako preprosta, da jo vsaka izmed vas brez posebnega znanja lahko sama izdela. Tudi originalen platnen pas, pošit z narodnimi motivi je takšno domače ročno delo, ki jo sicer učinkovito, a zahteva malo truda (1. skica). Nekaj dobrega pa je le moda zanesla v planine in to je praktično in lepo hlačno krilo! Hlačno krilo h volnenega blaga ali tudi iz grobega platna ima vse prednosti hlač, ne da bi pri tem učinkovalo kakorkoli izzivalno, kakor mnoge druge hlače na ženskem telesu. Zato se je ta decentno elegantna in praktična noša vsem ženskam, ki se udejstvujejo v športu, tako priljubila, da si popolne, ženske športne grade robe skoraj ne moremo misliti brez hlačnega krila. KREPI GjtlVtVlV J MANUFAKTURA K poletnem hlačnem krilu spada lahka bluza iz hladnega platna, z zanimivimi lesenimi gumbi, odprtim ovratnikom in dvema žepkoma (2. skica). _____ Za vroče dneve, ko ne podvzamete večjega izleta, potrebujete na planinah lahko, pralno obleko Planinskemu okolju najboljše odgovarja ljubka dečva iz rožastega, večbarvnega blaga, ki se na njem ne pozna vsak madež. Takšna dečva ima bogato nabrano krilo in je brez rokavov, seveda pa jo nosimo v zvezi z belo bluzo, ki z na^ branima rokavci in nagubanim sprednjim delom poudarja kmečki značaj te obleke. Obleka na naši skici ima originalen pas v obliki malega steznika, ki ga zadrgnemo z živobarvno vrvico (3. skica). Planine pa so tudi kraj vremenskih presenečenj: najlepšemu vremenu nepričakovano sledi nevihta in občutno ohlajenje ozračja. Pred nenadno planinsko nevihto nas ščiti zložljiv dežni plašč, ki ga moramo imeti s seboj na vsaki turi, ob hladnem vremenu pa oblečemo toplo pleteno obleko, ki se ne zmečka., četudi jo še tako tesno preganjeno potisnemo v nahrbtnik s planinsko garderobo. Obleka na naši skici je iz gladko pletenega tvoriva, le ovratnik, vložek na životu, pas in manšetti so patentno pleteni. Po dva mala žepka na životu in na krilu zapnemo z lesenimi gumbi (zadnja skica). je posebno pripravna obleka iz pralnega, pikčastega blaga. Pikčasto tvorivo, ki je letos jako moderno, dobite v vseh barvah in je že samo po sebi dovolj ljubko, da ne potrebuje posebnega okrasja. Dve takšni obleki, ki imata široko, zvončasto krilo, vidite na naši skici. Večja deklica ima ovratnik in pas zavezana, v vozel, kakor ga vežemo na rutah, manjša pa ima dvojen ovratnik iz barvastega in belega pralnega tvoriva. Zdravniška posvetovalnica I. V.: Na vaše vprašanje vam morem odgovoriti pozitivno, t. j. da se da ugotoviti. Obrnite se zadevno na fiziološki institut tukajšnje medicinske fakultete. Kar se tiče honorarja, vam pa ne morem dati točnih pojasnil. Mislim pa, da ne more biti posebno visok. Komarji: O tem je bilo govora v zadnji nedeljski številki »Jutra«. Ce bi vam tudi to olje ne pomagalo, ne preostane drugega kot to, da vstavite v okna zaščitno mrežo proti komarjem. Seveda morate pred tem vse komarje v sobi uničiti. Zdi se, da ste vi posebno občutljivi proti vpiku in-sektov. V slučaju, da vas zopet piči komar, mislim, da bi vam še največ pomagali obkladki s 30% alkoholom. Plavi znaki: Znaki, ki se pojavljajo po koži, niso v zvezi z ledvičnim kamnom. Preje bi mislil, dasi mi manjka točnejših podatkov, da bi to utegnilo biti v zvezi s prehrano. Obrnite se zadevno na svojega domačega zdravnika! Kar se tiče postopanja pri ledvičnem kamnu, bi vam v kratkih besedah omenil sledeče. Dijeta sama se ravna po vrsti kamna, katero seveda v vašem slučaju ne poznam. Vendar bo zadostovalo, če izključi iz hrane jetra, ledvice, špinačo in alkohol. Hrana naj ne bo pikantna, to se pravi, da ne sme biti preveč pa-pricirana in soljena. V glavnem naj sestoji iz mleka, močnatih jedi, prikuh in navadnega mesa v malih količinah. Poleg tega naj vživa velike količine lahkega ruskega čaja. — Bolečine v križu so lahko posle-dca prestane operacije, ali pa kaka nered-nost v maternici, čemur se ne bi čudil po tolikih porodih. Nesrečna: Ni treba misliti, da so sivi lasje znak starosti. Lasje osive, bodisi, da izgine iz njih barvilo, ali pa vdere v njih zrak, kar daje lasem sivo barvo. Ce ima človek sive lase, pa še ni s tem rečeno, da tudi izgleda star, ako so sicer poteze obraza in kretnje mladostne. Ako vas pa to moti, ni drugega sredstva kot to, da si pustite lase barvati. — Važnejša naloga pa se mi zdi pri vas odpraviti prhljaj. Od domačih sredstev bi vam svetoval zavreli-co iz korenin koprive, še boljše bi pa bilo, da se daste ob prvi priliki pregledati od kakega specijal'sta za kožne bolezni. Moram vam pa reči, da je zdravljenje prhljaja zelo dolgotrajna zadeva. š. E., Maribor: Ako niste še dosedaj ooazili niti iztoka, niti nobene rane, ste lahko brez skrbi. Sicer pa pojdite še k zdravniku, da vam da na podlagi pregleda še večjo garancijo. žena: Delen odgovor na vaše vprašan ie ste lahko čitali v zadnji nedeljski številki »Jutra«. Splavi v teh mesecih in če je polear tega otrok še mrtev, daio predvsem misliti na sifilis. Na vsak način je potrebna preiskava krvi. kar vam napravi higienski zavod v Ljubljani. Povešenje maternice se da zdraviti s posebnimi vložki, ali pa operativnim potom. Glede vašega ravnanja ne bi mosrel trditi, da je nezdravo in predstavlja pač neki izhod iz te mučne situaciie. Otrok: Spada v zdravniško ordinacijo. iS AH Na nedeljskem občnem zboru Jugoslo-venskega šahovskega saveza v Zemunu je bila z odobravanjem sprejeta želja Slovenske šahovske zveze, da vstopi kot podzveza v Juogslovenski šahovski savez. Dcfinitivno pa bo o osnovanju podzvez po vsej državi in njihovi ureditvi sklepal šele izredni občni zbor saveza, ki se bo v kratkem vršil. Na turnirju v Zandvoortu jc poskrbel za senzacijo mladi Američan Fine s tem, da jc zasedel kar cclo točko pred Eu\vc-jem, z 8Vi iz JI, prvo mesto. Kes mu jc k temu poleg lastnega talenta pripomogla tudi smola svetovnega prvaka. Dr. Euwe jc namreč do polovice turnirja vodil, potem pa nesrečno izgubil z Bogoljubovom in s tem odpadel, tako da sc jc moral šc celo boriti za drugo mesto. Dr. Euwe je igral nekaj partij v odličnem stilu, večino pa manj sigurno. Vsekakor pa je bil zanj turnir izvrsten trening za Nottmgham. Tretjo in četrto nagrado sta si delila mladi Keres in dr. Tartakower s 6Vt. Ke-res jc igral tokrat zopet zelo močno in potrdil svoj nedavni uspeh v Nauheimu. Poleg Finea jc največje presenečenje turnirja skoro 70 letni Maroczv, ki je s 6 točkami skupno z Bogoljubovom zasedel naslednje mesto. Maroczv je dobil nekaj partij v izvrstnem slogu, Bogoljubov pa, kakor na večini zadnjih turnejev, ni bil v svoji nekdanji formi. Na tabeli slede Landau, Spiel-mann in Griinfeld s 5Vt, v.Doesburg 4, Becker 3 in Prins P/t. Za Holandca Lan-daua, ki je za Euwejem najmočnejši holandski mojster, je 50 odst. v tako močnem turnirju uspeh, nc pa za Spielmanna in Griinfelda, ki jima šc posebno zamerjajo, da sta veliko večino partij brez prave borbe remizirala. Tudi Avstrijec prof. Bcckcr je igral slabo, zanj pa je žc znano, da jc v igri precej odvisen od razpoloženja. Ho-landec v. Docsburg je prišel tudi nad častno tretjino, Prins pa je bil za turnir preslab. Jutri, v ponedeljek, se začne v Nottinghamu velemojstrski turnir, ki bo eden največjih, kar se jih jc sploh kdaj vršilo. Udeleženci so: dr. Euwc, dr. Aljehin, Capa-blanca, dr. Lasker, Botvinik, Flohr, Re-shcvskv, dr. Vidmar, Bogoljubov, dr. Tar-takower, Fine; Ale.vander, \Vinter, Tho-mas in Tvbor. Posebnost turnirja je, da sc jc posrečilo na njem zbrati poleg sedanjega vse bivše svetovne prvake in vse najrevnejše kandidate za prvenstvo sveta. V tem oziru bo Nottingham prekosil tako blejski turnir, kakor tudi lanskega in letošnjega moskovskega, čeprav so imeli vsi ti bolj izenačeno zasedbo. V Nottinghamu namreč bo najbrž preobčutna razlika med štirimi angleškimi mojstri in ostalimi ude-lcžcnci. —-* Za turnir vlada po vsem šahovskem svetu prav izredno zanimanje. Več šahovskih revij je razpisalo posebne ankete, kakšen bo rezultat turnirja. In res je bilo redko kdaj tako težko delati prognoze kakor za Nottingham. Nekaj velja splošno kot sigurno: da bodo na prvih petih mestih dr. Aljehin, Botvinik, Capablanca, dr. Euwe in Flohr. Kako pa sc bodo med seboj razvrstili, je že silno težko prerokovati. Saj na pr. dr. Aljehin in Botvinik nista še nikdar igrala skupno na turnirju, dr. Aljehin in Capablanca pa že skoro 10 let ne. Poleg tega je ravno sedaj dr. Aljehin v zelo spremenljivi formi in ni mogoče vedeti, kako bo ravno v tem turnirju igral. Uganka zase je dr. Euwe. Doslej ni še nikdar na močnejšem turnirju zasedel prvega mesta in vendar mu mnogi poznavalci pro-rokujejo, da bo kot svetovni prvak dal šele prav vse iz sebe in pokazal, da upravičeno nosi naslov prvaka. Capablanca zopet je nedavno v Moskvi tako dobro igral, da je treba njegove šanse vzeti resneje nego kdaj preje. Botvinik in Flohr sta med mladino naj resnejša aspiranta na svetovno prvenstvo. Oba sta se za turnir odlično pripravila in bosta vsaj enakopravna tekmeca ostalim trem favoritom. — V naslednjo skupino udeležencev bi dali ostale velemojstre in dr. Laskerja, za katerega z ozirom na visoko starost pač ni mogoče pričakovati, da bi posegel v borbo za prvo mesto, pač pa se bo gotovo častno odrezal. Najboljše izglede v tej grupi bi imela po zadnjih re-zutatih mlada Američana Fine in Reshev-sky, morda sc kateri od njiju celo približa vodilni skupini. Naš velemojster dr. Vidmar ter Bogoljubov in dr. Tartakower so imeli v šahovskih borbah žc toliko velikih uspehov, da jc mogoče tudi v tej prav izredni konkurenci pričakovati od njih dobrih rezultatov. — Angleški mojstri bodo zasedli najbrž zadnja mesta. Bodo pa v toliko nevarni nasprotniki, ker bo moral vsak, ki se bo hotel dobro plasirati, dobiti proti njim vse partije. To pa ne bo vedno prav lahko. Zlasti angleški prvak NVinter je včasih nevaren nasprotnik. Otvoritev z damskim kmetom Beli: Fine Črni: Landm (8. kolo turnirja ▼ Zandvoortu.) 1. d2—d4 d7—d5 2. c2—c4 e7—e6 3. Sbl—c3 Sg8—f6 4. Sgl—f3 Lf8—e7 5. e2—e3 S to zelo skromno otvoritvijo je zabeležil Fine v Zandvoortu nekaj zmag, med drugim nad dr. Tartakowerjcm. Ob pravilnem nadaljevanju pa črni pač nc more imeti težav, da pozicijo izenači. 5. ... 0-0 6. Lfl—Jd3 b7—b6 V poštev prihaja tudi takoj c7—c5 aH pa dc4: ter a6 in b5. Sistem, ki ga je črni izbral, je istotako dober. 7. 0—0 Lc8—b7 8. b2—b3 Sb8—d7 9. Lcl—b2 c7—c5 Ta pozicija je znana že iz neke variante slovanske obrambe, samo da je črni pridobil tu šc tempo, ko mu ni bilo treba, kakor v slovanski, postaviti kmeta najprej na c6. 10. Ddl—e2 Sf6—c4? Črni nenadoma prav po nepotrebnem postane podjeten. S Tc8 ter Dc7—b8 bi bil imel dobro pozicijo, isto tako s cd4: ter dc4:. 11 Tal—dl Grozi Le4: ter Sc5. 11. ... » Dd8—c7 Še ena napaka. Po skoku s skakačem na e4 je bilo sedaj že konsekventno f7—f5, pozneje pa Dc8, To8 a6. 12 Sc3—b5 Dc7—b8 13. ... Lb7 : d5 Stavlja nasprotnika pred neprijetno od- ločitf.v. 13............Lb7 : d5 Poteza ni dobra, toda ed5: je imelo radi oslabitve točke f5 ter omejitve akcijske možnosti lovcu b7 tudi svoje slabe strani. 14. Sf3—e5! Sedaj lahko postane beli že energičen. Saj grozi ne samo Sd7:, temveč tudi f3 in c4. Črni jc žc izgubljen. 14 ... Sd7 : e5 15. d4 : e5 f7—f5 Drugače skakača ni bilo več mogoče rešiti. 16. e5 : f6 e.p. Se4 : f6 Malo bolje je bilo le Lf6:. 17. e3—e4 Ld5—e6 18. e4—e5 Sf6—d5 Z f7—f5 si je črni oslabil kraljevo krilo. Beli mu sedaj prežene še skakača — zadnjo figuro, ki bi mogla braniti kraljevo policijo. Sledeči napad belega torej mora prodreti. 19. De2—h5 h7—g6 Jasno je, da ns gre g6, 20) Lg6t, hgčj, 21) Dg6: + ter Td3. 20. Dh5—g6 Sd5—M Črni kralj mora že na pot, črni ima sam« še nekaj začasnih izgovorov. 21. Dg6—h7 -t Kg8—f7 22. Sb5—d6+' Le7 : d6 23. e5 : d6 Se drugi beli lovec stopa v akcijo. 23. .r. Tf8—g6 24. Ld3—c4 Z grožnjo Df5+\ ■ čemer je prepreče« tudi Sg2: ali Lg2: 24 ... DM-f8 25. Tfl—el Lc6—d7 Grozilo je 26) 1^6:^ t« Df5+. 26. Tel—e4 Sf4—g6 Na Ke8 pride seveda 27) Tf4:, EK4:. 28) Pg8: + . 27. Te4—g4 Kf7—e* Ravno tako bi se lahko črni ie tu vdal. 28. Dh7 : g6-K Ke8—d8 29. Lb2 : g7 črni se vda. Vasja Ph« Kje Imajo največ časnikov Na vsem sveta izhaja okrog 50.000 dnevnikov. Procentualno v ratmerju s svojim prebivalstvom jih imajo največ na felandu in v Švici. Island. ki šteje samo 100.000 prebivalcev, ima 18 dnevnikov, v Švici j& izdajajo 340 ml prebivalstvo, ki Stoje 4 milijone duS. V Zedinjenih državah izhaja, pri 130 milijonih prebivalcev 22R3 dnevnikov. Mehika ima 82 dnevnikov ta 18 milijonov ljudi in Kanada 102 xa 11 imlijonav duš. V Braziliji izdajajo 250 dnevnfeor. r Argentini 200, v Čileju 8fi, v Pernje 190. Meti evropskimi državami Bteje Anglija. 1363 dnevnikov. Nemčija 3200. Francija 357, Španija- 250, Holandija 85 in Italija 8L Dvajset londonskih gledališč naprodaj Neki londonski list poroča, da je tremzfc- no v Londonu naprodaj dvajset giedalffift. Vse skupaj je mogoče kupiti za milijo« funtov. Janko Kač: MOLOH Socialno zgodovinski roman 40 Odkar je stekla železnica leta 1849. do Ljubljane, ■o postali parizarji redki ko bele vrane. Ogromne poštne kočije so se umaknile pohlevnim enouprežnim poštnim vozovom, ki so oskrbovali poštni promet za kraje ob osiroteli cesarski cesti. Dolg čas se je naselil v prej tako živahne furmanske krčme, dolgi hlevi so pričeli kazati rebra in so kopnele poštne bogatije. »Slabo si prerokoval«, je rekel župnik Perne med razgovorom poštarju Wolfu. »Nihče se ne boji tistih tvojih plazov v savski soteski in most preko barja pri Borovnici stoji tako trdno, čeprav ga niso postavili na peklenski tlak.« »Vsak se lahko zmoti«, je skomizgnil poštar z rameni. Hkratu je pikro pristavil, ker se je spomnil tistega razgovora na dan, ko je prižvižgala železnica do Celja: »Denarja pa še tudi ni konec, kakor si ga ti tedaj prerokoval.« »Ni še vseh dni konec«, se je otepal duhovni gospod. »Božji mlini meljejo počasi, toda zvesto in gotovo.« »Izgovor je dober, čeprav ga pes na repu prinese«, se je pošalil z njegovo zadrego Wolf. »Tudi cesta še živi. Ali nisi videl, da so vozili ves teden Stepišni-kove barake v Trst.« »Videl«, je potrdil župnik. »Toda sam veš, da se tudi konj, preden zdela, skuša postaviti na noge.« »Da, da«, je pobobnal poštar po mizi, »zlati časi so minili za nas. Dobravec pa je spet dobro opravil £ njarn se pač v polni meri uresničuje gorjanska beseda, da se les seka le podnevi, raste pa tudi ponoči.« »Saj ve Dobravec tudi pot denarju«, je pristavil župnik. »Kakor uši za robom beraške srajce, je naperjenih na njegovih parcelah upnikov. Težko se jih bo otepel.« »Če bo delal tako kakor doslej, nikoli se jih ne bo«, je vsekal svojo obsodbo poštar. »Toda s fabriško gospodo se po tistih dogodkih več ne druži, kakor čujem«, je pletel pogovor župnik. »Saj je drugih krčem dovolj, da nadaljuje, kar so ga tam naučili«, je pripomnil poštar, ozlovoljen, ker se je zadnja leta izogibal njegove gostilne. »Sta si nemara tudi vidva kaj v sorodu?« je posnel iz njegove nejevolje župnik. »Pa še precej!« je odvrnil poštar. »Že tretje leto se ne zmeni, da bi mi vrnil dolg. Še obresti mi ne prinese. Sploh ga ni blizu. Vendar ga že naučim.« Od volka se meniš, pa pride, sta si mislila osamljena gosta, ko je stopil tedajci Dobravec v izbo: »Dober dan!« je voščil, otepel sneg z burnusa in klobuka ter potolkel kvedre škornjev ob pete. »Huda zima se nam je naredila.« »Huda, huda!« je potrdil s sladkim glasom poštar. »Toda zmrznil še ne boš, dokler te bo zalagal Šte-pišnik s toploto.« Zvito so se mu zasmejale oči, ko si je pomel roki. »Ta pa ne dela nepotrebnih ovinkov«, je pomislil župnik. Dobravec je pa tudi razumel, kam cika. »Tri sto je menda z obrestmi«, je mirno potegnil rejeno, precej oguljeno listnico iz žepa. »Dvesto osem in devetdeset bi bilo po mojem«, je rekel poštar. »Tista dva forinta bodita pa lilcof«, je vrgel Dobravec še povpem nove stotake na mizo. »Za božjo Voljo, kdo bo pa pil?« je zaskrbelo poštarja in žal mu je bilo denarja. »Natakarioe pokliči, saj so kaj žejne! He, he, dekleta!« je zaklical Dobravec. »Sem jih odpustil, ker ga ni«, je pomencal poštar palec ob kazalec. »Le ob nedeljah prihaja pomagat tista Kropevčeva.« »V naši fari pa še kar dobro tabernajo«, je dejal nato Dobravec. »Zlasti Borštnarju kar leti vkup.« »Saj zdaj je župan, ne«, je segel v pogovor župnik. »Seveda! Toda drugi krčmarji ga kolnejo, ker je prepovedal dajati pijačo po deseti uri. Pravi, da ga ima vsak pošteni človek že do te ure dovolj«, je razlagal Dobravec. p/CN^rr »Prav ima!« je pritrdil župnik. »Čujem, da je posegel tudi med divje zakone?« »Do pusta se morajo vsi, ki skupaj žive, poročiti ali pa iti narazen, je dal oklicati pred cerkvijo. Kakšen hrup je bil, da nikoli takega! Pravijo, da mu je tvornica v želodcu, ker se okoli njegove žene slini tisti novi ravnatelj Zernakezi«, je namežiknil Dobravec. »Prazne bargle! Prepametna je gospa Lenčka«, je zamahnil Wolf z roko. »O tem nihče ne dvomi. Nerodno je pa le moža«, je segel Dobravec v zgornji žep suknjiča po viržinko, pri čemer mu je padla na tla drobna ribniška škat-lioa. Wolf mu jo je urno pobral in menil: »Zdravila?« »Za fanta sem bil pri Kočevarju«, je pripovedoval Dobravec. »Zdravnik mi je rekel, da ima mrtvašhe mrzlico.« »Hudo razgraja ta bolezen zadnja leta, ko so J» k nam zanesli laški delavci«, je dejal župnik. »Res, čudna bolezen je to!« je pripomnil poštar, spravljaje stotake. »Kar z jasnega udari v človeka, da se trese na vroči krušni peči, kakor bi ležal na svečnico nag na ledu. Prav ničesar ne pomaga: n® toplota, ne žganje. Kakor strnad po trebuhu porumeni bolnik. Toliko časa ga trese mrzlica, dokler ga vsega ne strese.« »Deset duš mi je pobrala lani. Toda še jih je vsaj toliko zrelih. A zdravila nobenega«, je bridko potožil župnik. »Kdo pravi, da ni pomoči?« je oponesel Dobravec. »,Vsi Lahi bi bili že pokrepali, če ne bi imeli tegale prahu', mi je rekel učeni dohtar Kočevar, ki je dobil arcnije naravnost iz Rima.« Odprl je škatlico, v kateri je bil rjav prah. Radovedno sta ogledovala poštar in župnik čudežni prah, ki baje prežene rumeno smrt. Poštar je oslinil prst, £a vtaknil v £rah in ZANE GRET: 42 BETTY ZANE Zgodovinski roman iz ameriške revolucvre »Pri^miru me pustita! Naveličala sem sedenja med štirimi stenami. Davii bi bila najrajši od veselja zavriskala. Bessie me bo jela takoi obsipata z dobrimi sveti: naj ne jezdarim deli kakor do trdnjave... Pha, mar mi je, jahala bom. kamor me bo voija.« »Betty, Betty,« j« rekla polkovnikova žena. »Tega, da bi ti svetovala, sem se zdavnaj odrekla. A divja si kakor mlado žrebe. in nekdo ti mora povedati, kar je treba. In poslušaj: polkovnik, moj brat, mi ie pravil, da je odpadnik Simon (iiriy baje dejal, da je videl .sestrico Eba Zana in da si jo bo vzel za skvo, če jo kdaj dobi v roke. Nikar ne misli, da te dražim. Resnico govorim. Girtv te je videl, ko si bila pred dvema letoma v Fortu Pirtu. Nu, kai bi storila, če bi te na kakem samotnem izletu zasačil in spravil v svoj vigvam? Saj ne bi biilo prv'č. da bi storil kaj takega. James Girty Je ugrabil eno izmed Johnsonovih deklet. Njen; bratje so jo poskusili osvoboditi in so pri tem izgubili življertfe. Ropanje deklet je Indijancem priljubljena zabava.« »Kaj bi storila, 5e bi me Mr. Simon Girtv res storil svoio skvo?« j« vzkliknila Betty, in oči so ji žarko zasršale. »Oh. ubila bi ga!« »To ti verjamem, Betty, na mojo vero,« se je og'asil polkovnik. »Vendar upa mo, da se ne bosta z Girtyjem nikoli srečala. Samo nekaj te prosim: bodi previdna. Jutri se odpeljem v Short Creek. Ali me spremiš?« »Imenitno, Eb, čudovito!« »Dobro, pripravi se torej, ob zoni kreneva na pot.« Štirinajst dni po tem razgovoru se je Bettv vrnila iz Short Creeka, in podoba Je bilo, da se ii je hkrati izlet zelo prilegel. Polkovnik Zane je zadovoljno menil proti ženi. da je Betty spet takisto vesela kakor nekdan.e dni. Jutro po Bet kini vrnivi je bilo krasno pomladno jutro — prvo v tem mesecu majskih dni. Soince je svetlo in toplo sijalo; šmarnice so cvele. Zrak je bil prepojen z vonjem jagodovega drevesa in tr-egovih visečih vej: povsod sta br štela nova, zelena trava in mlado liste: lastavioe so švigale v skedenj in iz njega; višnjeve taščice so cvrketale; poljski škrjanec je žvrgoiel svoj jasni napev v nebo, in z dehtečega jabianovega cvetja se je cgašalo marLivo brenčanje čebel. »Konj je danes vražje- muhast, Miss Bettv,« ic rekel stari Sam, ko je privedel ponija k privezanemu ko/lu, kjer je stala Betty in čakala. »Ohe, kamalja!« Betty se je zasmejala, ko je lahkih nog skočila na sedlo, in kmalu ie zdrevila po stari, znani cesti, čez most in reko, mimo starega mlina, v loku okoild trdn jave in na pečino ob vodi. Indijanski poni je bil divji in ognjevit. Poplesaval je. se vzpenial ter nenehoma padal iz dira v skok in narobe. Najbrže je bil z Betko vred vesel, da je smel spet venkaj na toplo soince, in dobršno miljo daleč sta se kakor iz uma podila po cesti. Nato se je Betty obrnila in zadržalla konja, da je šel v korak. Tisti mah jo je oplazila do obrazu ostra vejica in jo zdramila iz zamišljenosti. Ko se je ozrla, ji je zdajci š nil po glavi spomin — spomin na doživijaj pod tem drevesom. Tu je bil stopil pred njo mož. ki je potem skoraj enako nenadoma izginil iz nienega življenja, kakor ji je bil tisto nepozabno popoldne presekal por. Spet si je jela beliti glavo s starim vprašanjem, ki jo je begalo. Ali ni utegnila biti vsa stvar vendarle zmota? Morda ga je bila napak sodila? In potem se ie zbudila stara kliubovahost. ki ni- trpela, da bi tako mehko-srčno mislila na Alfreda Clarka; zbudila se je in znova pričela stari boj. A kakor že tolikrat, je tudi to pat zmaga'o razpoložene srca. in Bettv se je vdala žalostnim mislim, ki so se vse, vse vra- čale nafrk tožm* melodij, kakor so jo peffi zdavnaj utihli, na veke ufciMi glasovi v nekdanjih dneh. Ni se mogla upreti izkušnja vi, da po-jaše k stari sikomori. Poni je zavil na stezo, ki je voddla do pečini na breg. in izkušena žival si je skrbno izbirala pott po koreninah in kamenu. Betkii je jelo srce hit reče utripati, ko je zagledala plemenit^ drevo, pod čigar široko razprostrtimi vejami je bila prebila najsrečnejši dan svojega žiivljena. Divji zimski viharja niso bili. stare gozdne kraljice niti malo izpremeniOi. Rosa se je lesketala na skoraj doraslem list.u; mali popki so bili že debeli kakor zgodnje slive. Betty je zadržala konja na robu strmine in st razmišljena zazrla v drevo in v penasto vodo. ki mu je oplakovaila korenine. Njene oči v tem trenutku niso videle predmetov resničnega sveta; skrivale so v sebi daljino luč sanjarije, tisti pogled, ki vidi tolikokau iz minulosti, v sedanjosti pa ničesar ne. Ponijevo vedene je nenadoma zmotilo njene misli. Žival ie bila vrgla glavo kvišku, položila uhlje nazaj in zateptala s kopiti po tleh. Betitv se je ozirala na vse strani, češ, kai je konja tako razburilo. In res — kaj je bilo to? Zagledala je visoko, rjavo oblečeno postavo, k' ie slonela ob veliki skali. Videla je dolgo ribnico. Kai je bilo tisto, kar se # je zdelo v držanu te postave tolikanj znano in domače? M v sli Q ah □ffinnazDDco Vojvoda In Ambrož sta pobrala nezavestnega 3Comyja in ga odnesla pri stranskih vratih v stanovanje. ITektorja, ki Jima je sledil, je Ambrož prav grdo napodil. Sklenila sta poklicati zdravnika, da preišče Tomyja. cmnucoo Copyright »Fantiieon« & »Jutro«. »Pr&t imaš, fanta mova pregledati zdravnik. Bojim s< da notranje F škodbe Še vedno brez zavesti »IJad bi vedel, kaj je J iskal okoii hiše. Dečko ^ mi je sumljiv. Pob je ž» preveč slišal. Naj umre!« »Ne govori bedarij. Dovolj krvi imamo na vesti. Pokličem zdravnika.« »S te strani te nisem še imel čast poznat4 Vojvoda postaja usmiljen.« C1935, Kbtg Tenore. SjndiMte, im. Gre« Britaio ripht« reaerved. ■ »Stiskač rok!« ač ] »Kdo pa je lomastil « I hišo? Vsa trava _J je povaljana in J~/* po vrtu z: g ]\Ta policijskem ravnateljstvu se je javila dama. CENE MALIM OGLASOM Po 50 par za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 3.— za šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki iščejo služb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 12.—, Dopisi in ženitve se zaračunajo p« Din 2.— za vsako besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za Šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši »mesefc za enkratno objavo oglasa Din 20,—k Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo, Din 3.— davka ta vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objave oglasa Din 17<—> Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Oglasnega oddelka »Jutra« 11?« 9 odgovor, priložite i^ah j*' Le, če zahtevate od ' ▼ znankah Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11.842, sicer fle zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska pristojbina Din 5.—. Vsa naročila in vprašanja, tičoča se malih oglasov, Je naslavljati na: Oglasni oddelek wJutra44, Ljubljana« Beseda 1 Din, davek 3 Din ts šifro iti dajanje naslova e Din. Najmanjši tnesek 17 Din. Brdo — Vič Done* vsi na žegnajije ga-siUka veselica pri »Brd-ni-ku< Vstopnina prosta. 18038-18 Vrtna veselica Canea pri Ra.vba.rju za Bežigradom. Tstotam oddam dvosobno stanovanje. ' 16098-18 V gostilno k Panju d&nee na veselo domačo Eaoavo. Vegova ul. 15. Se priporoča gos llničar Tone Huč. 18212-18 Beseda 3 Din. davek 8 Din ta šifro ali dajanje naslova c Din. Najmanjši znesek 17 Din. Gostilna Ljubljana v Šibeniku (na obali) Izvrstna sovenska kuhinja. ob vsaki url tople tn mrzle Jedi. najboljša vina ln razne druge pijače, sobe za tujce. Vse po ze.o zmernih cenah. _ Priporoča a se Frj^nja ln Andrej žu-JJan. 18191-38 MuibofaM Beseda 1 Din, davek 8 Din za šifro ah dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Žensko pisarn, moč sposobno za vodstvo blagovnega ekspeditnega oddelka, sprejme takoj veliko tovarniško podjetje v mestu. V poštev prihajajo samo samostojne uradnice z večletno trgovsko prakso, ki poleg slovenščine obvla dajo tudi hrvaščino in nem. ščino in so zlasti vešče pisarniških poslov blagovnega ekspedita, obračunavanja izvršenih naročil, vodstva zadevnih evidenc itd. Ponudbe s točno navedbo dosedanje prakse na ogl. odd. Jutra pod »Vestna uradnica«. 177osiati: Mere, restavracija, Sevnica. 17747-1 Lesnega strokovnjaka iščemo za Ind. podjetje v S oveni jI. Pogoj trgovska ln organ izatorna sposobnost. Reference. Ponudbe na ogi. odd. Jutra pod »Lesni strokovnjak«. 17949-1 Koncipijenta z dobro prakso, sprejmem. Nastop 16. septembra 1S36. Ponudbe na naslov: dr. Va-lyi Aleksander, advokat v Murski Soboti. 17903-1 Pletiljo ki stroj št. 10 — 12 ln je vešča v lepem izdelovanju jopic, posebno črtastih, iščem. Ponudbe poslati na A. Komarekj trikotaža Bje-iovar. 17964-1 107 Potovanje je minevalo poslej brez nezgod, ln že naslednji dan je parnik pristati v Tunisu na severni afriški obali. Ko so bili spet na kopnih tleh, so Miha in njegova prijatelja v svoje veliko začudenje videli, da izkrcavajo tudi letalo, s katerim so bili prileteli v Evropo' »Da, to letalo sem nekje iztaknil,« je rekel gospod Habberton; poskusil bom najti lastnika, da mu vrnem, kar je njego-govega.« Pletiljo pridno ln pošteno, lz-vežbano posebno na »Flach-strojih« od št. — 10, kakor tudi ver-zirano v vseh v to stroko spadaj očlh delih, iščem, da v nujnem slučaju lahko nadome-stuje gospodarja. Ponudbe na: Ivo Kišš, pletiona Kutina. 17965-1 Natakarico čedno ln pošteno sprejmemo takoj. Nas'ov v vseh pošlo va'nicah Jutra. 17992-1 Trgovskega pomočnika poslovodjo po možnosti s nrakso vodstva in prodajalko blagajničarko, samo prvovrs ne moči, sprejmem za veletrgovino manufa-k-ture. Prvovrstne referenc«. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Veletrgovina«. 179004 Krojača - prikrojevalca za uniform« in oivil, mojstrskim izpitom, c-vrejmem. Ponudbe z navedbo zahtevkov na .ogl. odd. Jutra pod »Sposoben«. 179G8-1 2 pletilki ki »ta izvežbani za P9 ali za nogavice, sprej-mn. Ogrino Tončka, ple-tiljstvo, AleševCeva :J3. Šiška. 18069-1 Žensko pisarniško moč samostojno za korespondenco v nemškem in sirim-hrvatskem jeziku in knjigovodstvu, iščem. Biti mora perfektna, agilna, resna trg. izobražena. Nastop takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro *I'erfektr~ rosna moč«. 38014-1 Damskega krojača kot družabnika, iščem. — Plsmeme ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Krojač«. 18133-1 Kuharico za večjo trgovsko hišo z več Plani, takoj sprejmemo stalno ter proti dobri plači, vajeno tudi gospodinjskih del. Ponudbe na ogi. odd. Jutra pod »Vajena dela«. 18013-1 Dobrega risarja brezposelnega. Iščemo sa prerisanje železnih Izdelkov (lopat, šeklr itd-) za cenik. Javite se osebno: Bratje Hočevar, tvornica gospodarskega orodja Mekinje — Kim-nlk- 18160-1 Pošteno služkinjo veščo kuhe, takoj sprejmem k 2 osebama. Naslov v vseh posl. Jutra. 18081-1 Vzgojiteljico s perfekt. znanjem nemškega jezika sprejmem k trem otrokom. Pogoj popolno zdravje. Ponudbe s curriculum vitae in pogoji na ogl. odd. Jutra pod »Samostojna«. 180374 Zdravo dekle pridno in pošteno, ki ina popolnoma samostojno kuhati, išče družina 3 oseb v Ljubljani. Služba stalna. Ponudbe z navedbo starosti, zadnjega nameščenja in višino piače na ogl. odd. Jutra pod šifro »Poštena in saneeljiva«. 18346-1 Dobro frizerko (ja) potrebujemo. Pismene ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobra moč«. 18053-1 Fotografskega pomočnika sprejme takoj dobro uveden foto-atelje v Bosni, mesto stalno, plač« po dogovoru. Prednost imajo dame. Obširne i-onudbe s fotografijo na ogl. odd. Jutra pod »Bosna«. 180064 Pošteno služkinjo iščem u pomoč v kuhinji ta gostilno. Naslov v vseh posl. Jutra. 18103-1 Beseda 1 Din, davek 8 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. NajmanjSi samek 17 Din. Šiviljska pomočnica t. dobrim spričevalom teli nameščen ja kjerkoti. J. Zertek, Rogatec, Straža. 17953-8 Trgovskega pomočnika perfektnega železnlnarja z daljšo prakso, sprejmem. — Ponudbe pod »Sialno mesto 100«, na ogl. odd. Jutra. 18195-1 3—i godce sprejmem za lgr&nje na velesejmu od 1. — 13. septembra. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 18213-1 Strokovnjak popolnoma samostojen in izvežban v mlekarstvu in izdelovanju sira, dobi stalno službo. Naslov Drago Curl, Celje, Zrinjskega 13. .18238-1 Postrežnico za vsa dela, s knjižico — sprejmem takoj. Zglasi se naj Friškovec 3^e, Grm. 18174-1 Kamnoseškega pomočnika m brusača sprejme Runo-var Franjo, Sv. Križ, Ljubljana. 16027-1 Mizarskega pomočnika dobro Izurjenega sprejme takoj Grl čar Budo f. mizar, Radeče pri Zidanem mostu. 17910-1 Železninarja izvežbanega skladiščnika — sprejmem. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 17864-1 Postrežnico sprejmem. Speil, Prule 18. n. nad. 118072-1 Vrtnarja sred. starosti, veščega vs«h panog trgovskega vrtnarstva, sprejmem takoj, ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Popolnoma sposoben«. 18018-1 Dekle pridno in pošteno, zmožno nekaj meščanske kuhe sprejme zak. par s enim otrokom na deželi s 1. sept. Zglasiti: Ljubljana Rožna dolina V/4. I. nad. 1S519-1 Frizerko sprejmem takoj. Služba »talna. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobra ondu-lerka«. 38235-1 Mizarskega pomočnika z« furnirana in politirena dela rabim takoj. Matija Hribar, mizarski mojster, Trbovlje. 18188-1 Oseba zanesljiva, zmožna knjigovodstva, dobi stalno mesto v tovarni za 4 leta, če položi 20.000, proti mesečni plači 1500 Din. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Fa-brika«. 18M6-1 Dekle 18 let staro za trgovino, katera bi bila tudi sposobna za vsa dela. sprejmem. Vprašati šelenbur-gova ul. 6. Šimenc trgovina. 18254-1 Kuharico ki opravlia tudi vsn Jrnga hišna dela. sprejme takoj ali do 15. avgusta. Hoch-maller, Maribor, Taborska štev. 7. 383424 Orožniški narednik upokojen, oženjen, brez otrok, išče mesto hišnika; najraje na deželi. Ponudbe poslati na — 2maher, Vransko. — 17930-2 Brivski pomočnik dober bublštucer. Išče službo, kjer bi bili tudi v pomoč v damskem salonu. j. S. salon »Higiena« Kočevje 14. 17957-2 Kuharica pridna ln poštena 35 let stara z lepimi spričevali, ki opravlja vsa hišna dola, želi premen Iti službo s 1. septembrom pri boljši družini brez otrok. Ponudbe poslati na podružnico Jutra v Mariboru pod »Pridna ln zanesljiva«. 17978-2 Brivski pomočnik starejši, išče službo. — Ponudbe na podr. Jutra Maribor pod »Brivec«. 17977-2 Trgovski pomočnik absolutno verzlr&n trgovine meštunega blaga z garancijo, Išče nome-ščenja v specerijski ali manufokturai trgovini v Mariboru aH okolici. Ponudbe pod »Dobra moč« na podr. Jutra v Mariboru. 17988-2 Mehaničarski pomočnik v vseh v to stroko spada jodih delih, zlasti v popravi pletilnih ia šivalnih strojev, kole«, motorjev in dT„ išče zaposlitve. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Mehanik«. 17758-2 Brivski pomočnik dober delavec, soliden, vo-jaičine prost, išče namestitve v Ljubljani. Nastopi 1. septembra ali po dogovoru. Stjepan Ba6i6. briv aki pomočnik, Djakovo Slavonija. 17990-2 Upokojenec ki kna tudi gostilničarsko obrt. išče mesta oskrbnika. Dopise na Jos. Leii. Velenje. 37819-3 Pek i obrtno pravico, treien in zanesljiv, išče posla kot poslovodja ali skupni delavec. Dopise Da podružnico Jutra v Celju pod »Pek«. 17798-2 Mesto hišnika išče zakonski par, vajen vseh del. Ponudbe n« ogl. odd. Jutra pod »Hišnik«. 18065-2 Zakonski par starejši, brez otrok iiče službo za hišnika. Zmožna tudi nemščine. Bled 2. Rečica IS. Kresnik. 18041-4 Zaposlen je išče gospodična, vajena veah pisarniških del. Gre tudi na deželo in za manjšo plačo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Vestna in pridna«. J807S-2 Gospa pridna, izobražena ižfe službo v gospodinjstvu. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Mlaj&a« 18033-3 Šivilja is priporoča damam na dom, gre tudi na deželo. Naslov v vseh poslov. Jutra. 10063-3 2.000 Din dam tistemu, ki mi preskrbi mesto sluge ali slično. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Nagrada«. 17091!-2 Za hrano in stanovanje želi mesta gospodinje k majhni družini ali samostojnemu gospodu ali voditeljee otrokom dobrosrčna, izobražena starejša vdova. Govori tudi nemško tn italijansko. Ponudbe pod »Poštena 22 « na ogl. odd. Ju trn. 17989-2 Modistinja iiče službo, tadi samo Čet sezijo. Ponudbe na podr. Jutra. Jesenice pod šifro »Pridna«. 18007-3 Trgovski pomočnik vojaščine prost, išče službe v mešani trgovini ali kje v skladišču ali kaj sličnega. Gre za malo plačo. Nastop takoj. Ponudbe na oglasni odd. Jutra pod »Poštenjak«. 18099-2 Kuharice ln dekleta za vsa hišna Ma priporoča gospodinjam posredovalnica v Wolfovi ulici 10. Brezposelna dekleta dobe prenočišč«. 18101-2 Absolvent trgov, tečaja želi nastopiti ko« praktikom ali trgovski va. jenec v večji trgovini e vso oskrbo v hiši. nastop takoj. Cenjene dopise prosim na naslov Kamblč, poštno ležeče Podčetrtek. 18141-2 Trgovski sotrudnik mešane stroke, priden, agllen. vojaščine prost, z dobrimi izpričevali, ter Šoferskim izpitom, želi premeni 4 službo. — Ponudbe na ogl. odd Jutra pod šifro »15. oktober«. 18137-2 Srednješolka ilfe mesto v trafiki aK piri blagajni. Cenj. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Osem- i najstletna«. 17947^2 Gospodična išče trajno službo v pisarni ali trgovini, gre tudi nek«] meseceo brezplačno. Ponudbe na ogl. o«ld. Jutra pod »Ves-na io vztrajna«. 18079-2 Kdor mi preskrbi dobro stalno službo sluge — proti pokojnini, lahko tudi v Vzajemni zavarovalnici, dobi nagrado 4000 Din. Naslov v vseh poslovanieah Jutra. 17795-2 Pošteno dekle dobra šivilja, ljubiteljica otrok, išče mesta v boljši hiši. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Poštena šivilja«. 17931-2 Gospodična stara 24 let. i meščansko šolo in trgovskim tečajem, z enoletno prakso v trgovskem podjetju in daljšo prakso na občinskem uradu, želi namestitve. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 1797« Mesto hišnice iščem ter prevzamem obenem pospravljanje sob. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Hišnica«. 3807« Šivilja perfektna gre na dom za nove obleke in popravljanje oblek od 15—50 Din. Pismene ponudbe na oglasni odd. Jutra pod »Fata*. 181.16-2 Služkinja pridna in poštena vajena hišnega in vrtnega dela. gre tudi za pomočnico v kuhinjo, išče stalno službo pri boljši, mirni družini. Naslov v vseh posl. Jutra. 18047-2 Trgovski pomočnik mešane stroke, vojaščine prost, vajen potovanja s šoferskim izpitom, želi pre-meniti službo. Najrajši bi 'el ia potnika. Ponudbe na podružnico Jutra v Celju" pol značko »Agilen in vesten«. 18-39-2 Trgovski pomočnik verzi ran v veletrgovini ma-nufakture. mode in galanterije, vo;a5čine prost, s 6-:flnc prakso. iSče primernega me-sta kot prodajalec ali skladiščnik. Cenj. ponudbe na podružnico Jutra v Celju ped značko »Zmožne kavcije«. 38339-2 Mesto gospodinje iščem. Vajena dobre kuhe in vseh hišnih del. Imam letna spričevala. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Poštena služba«. 18082-2 Dekle srednjih let vajeno vsega dela, samostojna kuharica, ljubiteljica otrok, išče službo. Ponudbe na ogl. od-d. Jutra pod »Delovna«. 16360-2 Trgovski pomočnik mlad, želi s 1. septembrom premenjasti službo. Verziran je v meš. blacii, z dobrimi referencami. Sprejme kakršnokoli mesto. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Vesten in pošten«. 183&3-5 Vlničar prvovrstna moč z do'go-letnlm službovanjem, na večjih poses;vih, odličnimi spričevali, vešč v vinogradstvu. sadjarstvu. kletarstvu, skrben, trezen, pošten, želi pre-meniti službo oko'i novega leta.. Našlo v vseh poslovanieah Jura. 18251-2 Agilen pomočnik mešane stroke, dober želez-ninar s šoferskim izspitom pošten in vesten, želi 15. avgusta nameščerje. Cenj. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Nekadilec«. lfiCd-i Mlada kuharica želi mesto pri manjši družini. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 18207-2 Starejša gospodična poštena in zanesljiva, z znanjem vseh pisarniških del ter tujih jezikov, dobra računarica. išče stalne zaposlitve. Ponudbe na po- družnico Jutra v Mariboru pod »Hvaležna«. 18335-2 Mizarski pomočnik aamakl. sprejme vsako sužbo. Košir Tone. Rožna dolina c. XIX. ftt, 14. 18134-2 Beseda 3 Din, davek 3 Din za šifro ali dajanjt- naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Potnika resnega, iz manufaktur-ne al ga a.nt«rijske stroke sprejmem v dobro vpeljano obrtno-!n-dustrijsko podjetje kot družabnika. Potreben kapital 30 do 50.000. Ponudbe pod »Konfekcija« na ogl. odd. Jutra. 17940-5 Veliko podjetje išče popolnoma zanesljive lokalne zastopnike za Domžale, Jesenice, Medvode, Skofjo Loko. Trbovlje, Višnjo goro. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Stalno«. 17941-5 Zastopnike m zaupnike v vsakem kraju sa prodajo šivalnih strojev, koles radio aparatov tudi na obroke sprejmemo pod ugodnimi pogo JI. Neuvedene v branži uvedemo po naših organih. Pripravno tudi kot postranski zaslužek. Vse stranska podpora pri dalu od tovarne. p0 nudbe z natančnimi po* datkl na ogL odd. Jutra pod iJugostroJ -organizacija«. __170*5.8 Agilne zastopnike za povečane Slike, nad-grobne slike itd. iSfie-mo v vseh mestih Slovenije. Ponudbe z referencami poslati na Turn&uer, Osljek Z. T,- ^ ___1788« Trgovskega zastopnika w mesto Ljubljano, ki h dobro uveden v špecerijski stroki in želi povečati »roje dohodke s prodajo mila, išče solidno podjetje. Reflektiramo saano na agil-nega zastopnika, ki bi mogel nuditi «udi primerno kaucijo. Izčrpne ponudb« z referencami na ogl. odd. Jutra pod označbo »Agilen« zastopnik«. 18060-fi Organizatorja mladeara za Ljubljano, ki Je obenem zmožen akviziter, za ugoden posel pri trgovcu obeh strok, iščem, Pe-nudbe na Zagreb I. poštaa-ski pretinac 385. MMM Zastopnika mestnoga oziro-ma raionake-ga, dobro vpeljanega pd špecerijskih trgovinah »6e-mo za Ljubljano event. m celo Kranjsko. Ponudbe na Tnterreklam. Zagreb, Masa-rykova 38. pod broj: I31/A—70. __18001-5 Dobre potnice sa dobro ldoč predmet, iščemo. Majhna kavcija porebna. Poizve se na Krakovskem nasipu 18, Prttllčje. 18124-5 Agilnega potnika sprejmem. Zaslužek lega in s a'en. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod 61. fro »Pošten« 18135-9 Lep postranski zaslužek v dravski banovini nudimo agl nim potnikom, upokoj. nim že eznlčar-jem ln akviziter Jem,. Fiksna plača in provl. cija. Ponudbe pod »Na delo« na ogl. odd. Jutra. 18181-9 Opozorilo! ObveSčam svoje odjemalce, da sem g. DANE ZAL.ESJAKA, ki sedaj deluje za konkurenco, odpustil pred potekom odpovednega roka iz razlogov paragrafa 239 točka 2 in 3 zakona o obrtih. J. Žirovnik, tovarniško zastopstvo India gume. Zaslužek Beseda 1 Din, davek 3 Din n Mfro s-li dajanja naslova B I>in. Najmanjši znesek 17 Din. Milijonski zaslužek Samoprodajo za Jugoslavijo oddam Množin-skl patentiran predmet. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dvajset'isoč potrebno*. 18206-3 Beseda 1 Din, davek S Din *a šifro ali dajanje naslova C I>in. Najmanjši znesek 17 Dki. Vajenko E& sprejemni lokal 61-Btilnlce in barvarije, zmožno slovenščine in nemščine, zdravo ln močno. sprejmem takoj. Stanovanje, hrana v hiši ln početna plača. — Ivan Taček, Celje, Gosposka 21. 17912-44 Vajenko pridno iti pošteno iščem r* trgovino. Naslov v vseh posl. Jutra. 18066-41 Vajenca H ljubljanske okolice « prim-frno šolsko izobrazbo rprejraem. Franc Zupevc, Florijanska nI. 21. 18057-i 4 Učenke Ca iivanje in štikanje perila takoj sprejmem. Pismene ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Pridna lOU. 18004-44 Mizarskega vajenca pošteneea. vzamem takoj. Franc Ipavec, Vel. Mengeš, št. 105. 18215-44 Vajenca za soboslikarsko in pleskarsko obrt, sprejmem. Pečan Alojz, Cesta V. št. M. 18176-44 Pekovskega vajenca ki mi je ie uči!, sprejmem. Ponudbe pod *Pek« na ogl. odd. Jutra. 16967-44 PoUk Vsaka beseda 60 par; davek S Din. za dajanje naslova S Din, najmanjši znesek 12 Din. Svršeni akademičar perf ftktni poznavalac srb-skohrvatskog jezika, daje instrukeije iz srbohrvat-»kog. Naslov v v6eb posio-▼aln cab Jutro. 1779?4 Vrtne jagode sadike najdebelejših in najrodovitnejših vrst odda-ja L. Pajk, Cesta nn Rožnik 47. 19,'95-8 Motor s prikolico v brezhibnem stanju, kupim. Interesenti naj se zglasijo od 9. — 16. t. m. pri Alojziju Pavlic, St. Vid 43, pri Stič ni. 18216-10 »Indian« motorno kolo. 596 ccm z elektr. razsvetljavo v najboljšem s anju prodam. St. Ceh, Kamnik. 10. 18163-10 Pozor! Veliko izbero rabljenih, osebnih in tovornih avtomobilov po najnižjih cenah nudi O. Zuži k. Ljub jana. Tavčarjeva ul. 11. 18109-10 Žimnati blazini •2 zgornji in 2 spodnji sta naprodaj. Ogleda se jih Klorijanska ul. št. 31/F. 18040-6 Železen štedilnik mlekarski vooiček, "oceni naprodaj. Poizve se Frluga Tovarniška 20. Moste I.ju I I jana. 1802G-6 Premog in vse vrste kuriva dobite najceneje pri Resinan I»j-7.e, Borštnikov trg tel. 33-.V 17815-6 Športni čoln prodam. I. Mostar, Ižanska c. 11)4. 18097-6 Rabljene gume 32X6 in 34X7 več komadov v uporabnem stanju proda India — Žirovnik, Ljub Jana. 18220-6 Fotelj spa'nl. zložljiv, prodam. Za okar Elnsplelerjeva 15. Bežigrad. 18218-6 Pomožni motorček OHV 150 ccm, prodam za 2500 Din. Celovška 43. Ogleda se pri čevljarju. 18170-6 2 medeni postelji (Messing) malo raMjeni — ugodno prodam. Mestni trg 10. informacije v trgovini. 18185-6 Fotoaparat 9 X 12 Voigtl&nder, Heliar F 4.5. za plošče in zložene filme, Compour zakkip, s pripadajočim priborom, prodam. — Objektiv izboren za povečave. Cena aparatu in priboru Din 1,100. Ogleda se v trgovini R. Deržaj, Ljubljana, Kolodvorske 38. 181-44-6 Perzijsko preprogo nad 103 le* staro, proda dbe i am za Din 7.ODO. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Zelo ugodno«. 38366-6 mrmnn Oblastveno koncesionirana ŠOFERSKA ŠOLA L Gaberščik bivši komisar za šoferske izpite — Slomškova nI. 6. Telefon 28-26. 18i30-4 Za pouk nemščine igčem gospo ali gospodično Ponudbe na ogl. odd. Jutra {>od *Pouk« 18077-1 Inštruktorja ■a Setrtošolca sprejmem. Naslov v vseh posl. Jutra. 18071-4 Prodam Beseda 1 Din, davek 3 Din sa šifro ali dajanje naslova C D ji. Najmanjši znesek 17 Din. OTROŠKI VOZIČKI moderni tn poceni o*i S. Rebolj & Drug Goepoavetska 13. 85« Lovsko puško hreapetelinko za 700 Din prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 17934-6 Naprodaj pulti, ste Laže, nacianal-ka — blagajna, dve izložbeni okni z r»*lni» to je celotna trgovska oprema skupno ali po Bamezno. Ogleda se Dro-gea-lja Gregoric, Prešernova Ul. 5. 17907-6 Beseda 1 Din, davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Avto Fiat 503 r dobrem stanju, prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod značko »Avto -taksi«. 17927-dO Motorno kolo najnovejše tipe 350 ccm kupim. Na« ov v vseh paslova nicah Jutra. 18154-10 BM W mali dvosedežni, OHEVRO LET, skoraj nov. BIJR1K 7 sedežni PLVMOUTH CHRYSLER in več drugih vozov, proda po ugodnih (Hfgojih in nizkih cenah zastopstvo DK W J. L 0 V S E, Tyrševa 35. 18147-10 Motorno kolo 4 PS. Bloekmotor, v izvrstnem stanju, ugodno prodam. Kramer Jakob, Rožna dolina, C. II. Si. 18026-10 Harley Davidson mntor 11200 ccrg. v neupo rabnem stanju, kupim. Pismene ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »l»00c. 18344-10 Motorno kolo znamke Harley Davidson s prikolico 1000 ccm maro rabljeno, takoj u-godno prodam. Alood šifro »Zelo ugodno«. 18267-13 Kranjska kmečka noša moška, pristna, dobro ohranjena, naprodaj. Smartinska cesta 16. 18274-13 Beseda 1 Din, davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Zbirko znamk Evropa in prekomorske — prodam. Ilutar Maks, brivec, Trbovlje II. 18100-30 Beseda-1 Din, davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Dobavo 40 kub. m bukovih drv razpisuje upravni odbor Oražnovega dijaškega doma v Ljubljani. Pogoji so na vpogled pri hišniku v VVolfovi ulici št. 12. 17183-15 Kupim Beseda 1 Din, davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Peč za ogrevanje ki se nalaga enkrat dnevno, po vzorcu »Kraljice peči«, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »-Dobro ohranjena«. 17436-7 Sadno stiskalnico kupim. — ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Brezhibno«. 17771-7 Polnojarmenik rabljon (Vollgatter) <50 cm kupim. Ponudbe na ogl. oddelek Jutra pod »Takoj kupim«. !8f©:-7 Star svinec nwihek kupuje tt. A. Be«- man k. d. Zagreb, Hica žsS>.» 18002-7 Glasbi l a Beseda 1 Din. davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Pianino dobro ohranjeno, kijplm. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Pianino«. 18060-36 Glasovir nov posodim brezplačno, zaradi pomanjkanja prostora, solidni osebi. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Glasovir«. 160G0-26 Klavir in velik lep baročni o-kvir, predam. Nas]ov v vseh poslovalnicah Jutra. 18256 26 BREZPIAČEN POUK v ISRAN3U 1 Motorno kolo Terrot. 250 ccm, prodam za Din 2.400. Naslov v mlekarni pasaže Nebotičnika. 18143-10 Sachs motorji najmodernejši, prvovrstna nemška kolesa po naj nižji ceni pri Remec. Dolenjska c. 5. 18204-10 Steyr XX. limuzina odlično ohranjena, ugodno naprodaj. Informacije: garaža Debelak, Bleiweisova cesta. 18368-10 Kuhinjsko opremo lepo. prvovrstna izoe-lava. po ugodni ceni prodam. Cesta 29. ok o ora 19. mizarstvo. 18202 12 Gosposko sobo moderno iz orehovih korenin. prodam za Din Ponudbe na ogl. odd. Jutra p>l šifro »Zelo ugodno«. 1826o 12 Beseda 1 Din, davek 3 Din za šifro ali dajanjf naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Radio »Orion« 2 plus 1, izvanreden sprejemnik ,za vse tri valovne dolžine, skoro nov, poceni prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 18177-1 Beseda 1 Din, davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. 5 čistokrvnih ovčark 2 meseca stajlh ugodno prodam. Starši istih za-nes jivi in hudi osebni in hišni čuvaji. Nasov v vseh poslovalnicah Jutra. 17922-27 Perzijske mačke mlade prodam. Vodmntska c. štv. l/II. J 8094-27 Stiskalnico vinsko, močno, kupim. Tle-han, Sv. Petra c. 3». 18064-7 Tračnice lahke, do 300 met., za tov. transp. tir kupujemo. Pbnuo zelo nizki ceni. Ponudbe na l/itrič. Kadeč« 17. p. Zidani mn*t. 171*55-20 Veliko zemljišče travnik, prodam. Cena nizka, oddaljeno kakih 200 m od glavne ceste v Ljubljani, uporabno za razno. Sprejmem tudi knjižice. Naslov v vseh poslovalnicah .Jutra. 17045-30 Parcel« v Izmeri 4000 m' od Vodnikove ceste proti re mizi. naprodaj. Pogačar Anton. Zg. Šiška. št. 84 18153-20 Hiša dv,-»t»nova»ijska, novm, v okolici Celja, ugodno naprodaj. Naslov v vseh |*jslo-ta.nirah Jutra. 182SV3. Veliko gosposko posestvo prodam v Ro?poliu pri Ma riboru. Ponudbe na podružnico Jutra Maribor pod »Gotovina«. UJSM-30 Žago moderno urejeno, ob stalni vodi, mlin s stanovanjem in lepo nadstropno hišo s posestvom, ob tienovinski cesti ter blizu Drave, pripravno za spla vanje prodam v bližini Maribora. Ponudbe na podružnico Jutra Maribor pod »Lesna in-•liictnj^«. 18338-20 Novo štirinadstropno hišo v središču Zagre-Iia, krasna zgradba, 10 dvosobnih stanovanj s hodnikom, 3 manj.-« stanovanja, IHt, — prvovrsten komlort prodam za 1.8i0.0ii0. AR<;I'S, Zagreb, Draškovičeva 38. 18010-20 Trgovsko hišo trinadstropno novo, najmo. dernejše urejeno, v središču Ljubljane, ugodno prodam. 6 trgovskih lokalov. Vsa stavba je najsolidnejše zidana, z vsem sodobnim komfortom, kakor etažne kurjave, plin etc. Ponudbe pod »Rentabilno« na ogl. odd. Jutra. 17946-30 Lokal za skladišče ali delavnico, oddam na dvorišču. V. Lee-jak, Šelenburgova 4. 18066-19 Gospodarska podjetja industrije, trgovine, hotele, rastarvracij«, trafike, (rulete, točilnice — viname, kavarne in vsa ostala obrtno-trgovska podjetja prodajamo in posredujemo nakup vestno in uspešno: Poslovnim Pavlekovič, Zagreb, Ilica 144. 18039-19 Lep lokal na dvorišču, prostoren primeren za pisarno ali slično v celoti ali deljeno takoj oddam. Naslov v vseh posl. Jutra. 18110-19 Restavracijo s prometom dnevnega in-kasa Din 4000,- oddam takoj z inventarjem in zalogo Informacije pri Jožef ja-Ljnbljana, Zg. Šiška Vodnikova c. 67. iieins-19 Buffet oddacn zanesljivi osebi, ki bi Lstega vodila na asten račun. Poizve se v trgovini Ost rožnik. Pasaža, Nebotičnik. 18Č17-19 Dobroidočo gostilno oddam zaradi bolezni ln staro«!, zanesljivi ln pošteni natakarici na račun ali v najem. Kavcija potrebna. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 18172-19 Obrt Beseda 1 Din, davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova o Din. Najmanjši znesek 17 Din. Koncesijo za vinotoč. iščeim za takoj. Cenj. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobra točka«. 18187-30 Prošnja Ootični gospod, ki je v četrtek ujel modro papigo, se vljudno naproša, da jo blagovoli izročiti proti nagradi v Gledališki ulici štv. 3. pri slugi. Ptiček je bil v veliko veselje otroku. 1S030-27 Beseda 1 Din, davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova o Din. Najmanjši znesek 17 Din. Gostilno z 10 tujskimi sobami, dvoriščem /. lopo in i gostilniškimi lokali oddam v letoviškem kraju v m-stu na Gorenjskem. Naslov v vseh pos!. Jutra. 17768-17 Trgovski lokal za mešano stroko, vzamem v najem takoj ali najkasneje 1. septembra v Ljubljani ali na periferiji Ljubljane. Ponudbe pod »Prometna točka« na ogl. odd. Jutra. 17875-17 Gostilno iščem v najem ali n« ra£nn. Ponudbe z naitajičnimi po-na p>'Jružnico Jutra Maribor pod ».Dobra go stilna«. 18339-10 Pritlično stanovanje in lokal za špecerijo ali kaj podobnega. oddam skupno ob Tyrševi cesti. — Figar, Vošnjakova 6. Ljubljana. 18146-19 Lokal 48 m* v bližini magistrata. oddam s 1. novembrom. Ponudbe pod •Cis a obrt« na ogl. odd. Jutra.. 18136-19 Skladišče hladno, poleg dvorišč« in konjski h ev, oddam Rimska cesta 3. 18127-19 Pekarno na križišču dveh zelo prometnih cest takoj oddam. St. vid nad Lj. 69. 18155-19 Pekarno na Gorenjskem ali v oko'lci LJubljane, vzamem v najem. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 18163-19 50 Din nagrade izplačam takoj onemu, ki mi izda na-slov osebe, ki je odpeljala srednjevelikega psa, lovskega rujavega mešan ca. z odsekanim repom in belo liso na prsih. — Pes sliši na ime Bobi. Na grado izplača ogl. odd. Jutra proti izročitvi naslova. 18064-27 Psičke ma'e pasme do 4 mesece stare, kupim. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Čistokrvni«. 18257-27 Trgovino eventuelno z gostilno, dobro ldočo. vzamem v | najem aH pristopim kot družabnik. Prodam tudi avto Fla/t 509. ki porabi 8 1 bencina. Ponudbe -ie posla-i na šeš jar Šmartno. Litija. 17926-17 Trgovino z mešanim blagom dobro idočo, 45 let obstoječo, v brežiškem srezu, oddam v najem 1. oktobra tek. leta. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zlate jama 1936«. 17961-17 Pekarno iščem v najem na primernem kraju, pozneje tudi kupim. Naslov v vseh poslu valnicah Jutra. 17686-17 Lokal 'ep. z Inventarjem za mešano trgovino, oddam takoj v najem v LJubljani. eventuelno s stanovanj em. Ponudbe na ogl. odd. Ju ra pod »Zelo ugodno«. 18158-19 Lokal takoj oddam v Staničevi nI. 6, Bežigrad. 18346-10 Mesarija s stanovanjem, se ugodno odda v prometnem kraju na Gorenjskem. Žirovnica 6. 17999-19 Brivski salon za dame in gospode, dobro vpeljan ugodno oddam v najem zaradi osebnih razmer. Potreben kapital Din 2.0». Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 18231-19 Novo hišo (▼ Slškl) prodam. Din 440.000: hipoteko se lar hko prevzame ostalo gotovina. obrestuje se po čistih 8%. Interesenti dobijo pojasnila pod »Rentabilno« na ogl. odd. Jutra. 17921-20 Hišo z nekaj zemlje, bllau železnice kupim. Cena 10 do 15.000 Din. Ponudbe pod »Slovenija« na ogL odd. Jutra. 17893-20 Hišico m Din 90.000 v Ljubi j«« i kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »90.000«. 5 7943-30 Stavbene parcele v najlepči legi a krasnim razgledom, nudim družinam, ki žele za letovanj« dobor zrak in kopanje v Sori. V bližini vodovod ln električna napeljava. Vprašati na ogl. odd. Jutra pod »Kresen dom«. 17878.90 Lepo urejeno posestvo na idealni le^i, četrt ure od mesta Celja ob glavni cesti proti Laškemu, s sedmimi objekti, obširnim sa-donosnikom, lepim gozdom, električno razsvetljavo in lastnim vodovodom, oddam takoj ngodno v najem, ev. tudi po nizki oeni prodam. N&titv v vseh poslovalnicah Jutra. 17796-20 Novo hišo enodružinsko, elektrika, vodovod, vrt, prodam v Sto-žicah pri Ljubljani. Naslov v vseh poslovi lnicah Jutra. 17744 20 Lepo posestvo tik Mengša, ugodno prodam. Voda, elektrik« in ves inv«ntHlda<. 18162-20 Posestvo r okolici Vidma — Kr-šfkega. od 6 do 20 hektarov zemljišča, kupim. Naslov: Ivan Gregorič. Podsused pri Zagrebu. 18140-20 Hišo * vrtom eno postajo od Ljubljane, prodam za 4B.OOO Din. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 18271-30 Nova hiša enodružinska oziroma dvo-•tanovanjska naprodaj za Primorjem. Naslov v vseh pislovaliicai. Jutra. 18345-3H Lahka LETNA OBLAČILA buret, kaša 1 i s t e r i. t. d. v odlični izdelavi si nabavite najceneje pri PRESKERJU, SV. PETRA C. 14. Lepo posestvo hiSa in gospodarsko poslopje. zaloga brusov in stopnic, 15 minut od kolodvora Rogatec oddaljemo, poceni naprodaj. Na*Jov: Viktor KrispeT, Rogatec. 16004-90 Novo hišo s 700 nv2 vrta prodam na Brdu. Cena 55.000 Din. Le-gifta Bruno, Vič. parna pekarna. 18107-3) Hiša za večjo driLžino in 2 staiv- bišče, sedaj urejen vrt, ob Tyrševi cesti pri Stadionu, ugodno naprodaj. Primerna točka za zidavo vogalne trgovske hiše. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 18285-20 PaTcela 946 kv. m. pod Rožnikom, vogalna pripravna za zidanje dvojne hiše. naprodaj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. l«3:-2-90 Parcela aon kv. m pri Stadiona ob Tjrrševi cesti, vogaJna. za zidanje vile ali trgovske hiše, naprodaj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 18331-91 Za poletfe In vroče dneve Ostanki Mariborskih Tekstilnih tovarn brez napak, pristno-barvni »Paket serija S« vsebina: 15—21 m prima oksfordov, tou-ringov in cefirjev za moške srajce, vsak kos najmanj S m, dalje »Paket Serija S/oc Istotako 15 do 21 m za ženske pralne obleke, dečve (Dirndl), v najlepših barvah, predpasniki itd. — Vsak paket poštnine prosto samo 107 Din. — Za isto ceno »Paket serija P« vsebina: 15 do 20 m platna, posteljnina, žensko, moško in namizno perilo, barvasto, ter »Paket serija P/I< 10 do 15 m istega najfinejšega belega blaga. — Neprimerno vzamem nazaj in zamenjam. Dalje najcenejše blago za vsa moška in ženska oblačila. — Vzorci brezplačno. »K O S M O S«, ra«-pošiljalnica ostankov, Maribor, Dvorakova cesta št. 1. Kdor pošlje 10 Din v znamkah dobi poštnine prosto lepo toaletno ogledalo »Patent«, katero je izdelano z vložkom za 3liko ali fotografijo. D. STUCIN, tovarna ogledal, Maribor. Zložljiv čoln (Paltboof) pree»*jw» '»sojilni<*s 148 1« Poravnave plačanja dolgov posredovanja kreditov in gotovine na hranilne knjižice, naložbe kapitala (tudi hranilnih vlog), zaščitne ureditve, davčne napovedi knjigo-vodst.vene revizije, bilance in vse druge trgovsko gospodarske posle izvede in izvedeniška mnenja oddaja koncesijonirana Trgovsko-gospodarska poslovalnica v Ljubljani, Cest« 29. oktobra (Rimska cesta) št. 7. (Za ismena pojasnila znamke.) 18067-1« Posojilo dobijo državni, samou pravni ter upokojeni uradniki t>rez porokov proti zaznambi na pre. jemke. Dopise na; Po. verj eništvo Gradjanske dion. stedione Daruvar -jubljana, Tyrševa c. 53. Za pismen odgovor pri. •ožiti Din 3 v znam Kan 18198-16 Velik obrtnik išče osebo, ki razpolaga s lOO.ODO Din za siguren promet. Da 10.000 naklad« za 4 me-sece, denar garantiran v njegovih r-okah. Ponudba na, ogl. odd. Jutra pod »Obrtnik«. 18119-16 5000 Din posojila iščem. Vrnem v 10 mesecih 6000 Din. Plačam v mesečnih obrokih ali po dogovoru Jamstvo — predznamba na s'užbe-ne prejemke. Ponudbe pod šifro »Dogovor« na ogl. odd. Jutra. 18178-16 Stanovanje dvosob. in trosobno s ko-pttimcu. balkonom, blizu drajne, oddam taAoj ali pozneje. Informacije Tobačna ul. & 1« **>-:« Stanovanje za saraea a»vo. r. vsem komfortmn. o^lam. Več pri hišniku, Erjavčeva c. štv. 7 a. 1806C2-21 Dvosob. stanovanje oddam takoj gumo odraslim. Istotam naprodaj nekaj gostil, miz in stolov. Janševa ul. 1. L 18z v centru, oddam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Mirna lega.«. 18109-21 Dvosobno solnčno stanovanje oddam takoj. Rožna dolina c. VIII. 3. 18193-21 Stanovanje dveh manjših sob od dam za 1. september. Milčinskega 81. 18205-21 Trisobno stanovanje oddam s 1. septembrom Cena ugodna. Novi trg 1, Upravitelj. 18200-2: Dvosob. stanovanje parketno s prit.k inami. oddam. Bazoviška u . 4. Moste 18179-21 Enosob. stanovanje oddam. Podmilščakova ul. 25. Za Bežigrpdom. 18207-21 Lepo samsko stanov*" ~n .■> kopalnico ln osallm komfortoni v no>. ..... oddam. Ponudbe pc-ct »Mirna oseba« na ngi 18211-21 Dvosob. stanovanje 6 kuhinjo, oddam manjši odrasli družini za prvi september. Celovška cesta št. 84. 18167-21 Štirisobno stanovanje s kopalnico. verando, pritikinaml in vrtom, oddam z novembrom — Pojasnila: Suvoborska 11/11. 18174-21 V Dalmatinovi ulici 5/m. oddam- za november 3-sobno stanovanje s kopalnico na plin za Din lilSO. Vprašati v I. nadstropju. 18087-31 Trisobno stanovanje v sredini mesta, kopalnica. plin. elektrika ln pri iKline. oddam za november Naslov v vseh pos ovainicah Jutra 18130 21 Enosob. stanovanje podpritlično oddam — K unova 1. Kode.jevo 18132-21 Trisobno stanovanje z vsemi pritiklinami cddam s j. septembrom Zadružna 16. Kode jevo. _ 18157 21 Dvosob. stanovanje parketirano, oddum. Cesta X. »t. M. ob Gradaščici 1<£7!>-Ž1 Dvosob. stanovanje s pritiklinami. oddam 1. septembra v Gregorčičevi uli ci. Naslov v vseh pošlo valnicah Jutra. 18:61-21 Dvosob. stanovanje lepo, oddam v Stožicah Ljubljana. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 18280-21 Dvosob. stanovanje oddam v vlU maloštevilni boljši stranki takoj ali sep embra. Cesta v Rožno dolino 24. 18250 21 Štirisobno stanovanje na Gosposvetskl c. l/in. odda takoj miml stran ki I. Knez. Gosposvet-ska c. 3 18180-21 4—5 sob moderno, z vsemi pritiklinami v mu nem vrt-ntfketn okraju. blizu centra Ljubljane, iščem za 1 november t. 1. Za-željeno: garaža v hiši a l bližini Ponudbe na avstrijski konzu at v l7974-21a Enosob. stanovanje s kabinetom alt dvosobno stanovanje išče mirna državna uradnica za oktober ali november. Ponudbe na ogi. odd. Jutra pod »Sa-tna«. ia«4-31a Dvosob. stanovanje v centru. Išče gospod. Ponudbe na og!. odd. Jura pod »Takoj ali pozneje.« I62l0-2la Enosob. solnčno stanovanje vsemi pri lklinami od dam boljši, ml-ni Ftran-ki Cesta v Rožno doli-no 52. Enosob. stanovanje z vsemi p-ttik'liami oddam v Marmantovl u.lci 13. 18186 21 Enosob.- stanovanje s pritiklinami oddam b Rabnl- 18184-21 1- septembrom, ška ul. 7. 5- In 3-sobno stanovanje za 1 nov. oddam. p0 lave se Palača »Vikto-ria Kambič«. 18192-21 Posojila rezana u» Atednjo J reč letno mesečno nlplač-eva nje, Brezplačno zavarova nje ta «iučal «mrti Banka in Štediona d. <1 K rapin*Kr Toplice Glavni iast.upntk za lrsv »k« ">anovino Rndolf Zore Ljubljana Gledališka al 12 Pism-ni ..lgnvot |>n S ioamkf 18185-16 Družabnika l sodelovanjem ili brez. rzame večja trgovina na dežen. Potrebno 50 do 70 tisoč Dim lahko tudi knji-tica Mestne ljubljanske. — Vzamem tudi posojilo proti mesečnemu odplačevanju. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Mesečno 60.0^«. 17962-16 Hranilne knjižice Mestne hranilnice. Kredit-n*ga zavoda za trg. in industrijo. Rannvinske hranil niče in Ljudske posojilnice ▼ Ljubljani, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Tb teden«. 17877-16 Kupim in plačam takoj branflno knjižico Ljudske posojilnice v Celju do Din 8.000. Ponudbe na podniž nioo Jutra v Celju t>od značko »Goto-vina« 179OT-16 Kot družabnik pristopim k dobremu jiod-Jetju ali tovarni ali kupim galanterijsko trgovino v Mariboru. Naslov v vseh r>o slovalnicah Jutra. Hranilne knjižice za 140.000 Din num^ proti mesečnemu odp'a-illu od Lludske ali Mes-ne hranilnice liub Ijan*k«». Donlso pod »f fro j>Tn>»b'i a^Ma« na Ogl. odd Ju tp 18123-16 Družabnika z denarjem, sprejmem r dobro vpeljano podjetje. _ Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 18364-16 V centru mesta • iddam takoj oziroma 1. novembra trisobno stanovanje. Naslov r vseh po- slovalnicah Jutra. 18106-21 Stanovanje suterensko. lepo, 2 sobi, pritikline, kopalnica, plin, oddam na Vrtači. Tobačna ulioa 18. 1B1C0-31 Stanovanje Beseda l Din. davek 8 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din Najmanjši znesek 17 Din. V Celju pol ure od kolodvora, oddam 1. septembra stanovanje, obstoječe iz 3 sob. kuhinje, shrambe in prkikiin v novi hiši. Nnsln-v v podružnici Jutra v Celju. 17969-21 Stanovan 'e Enosob. stanovanje s kabinetom in pritiklinami, oddam odraslim osebom za november. Rožna dolina. Cesta V. št. M. 18175-21 99 «1 re*l. pisarna, družba > o. s. Ljubljana Miklošičeva cesta 4/II. odda sledeča stanovanja: ENOSOBNA: me«to 300. Ko-lezija 250. Vodmat 300, Šiška 300. Trnovo 330, Dolenjska c. 260. ;80. DVOSOBNA: mesto 530 600, 720, center 800. Bežigrad č/iO. TROSOBNA: Vodmat 460, Trisobno stanovanje komfortno ena eoba s s rogo scpariranim vhodom oddam v centru Cena ugodna. Vrč, Gledališka ul. 12/ni Ogled vsak dan. 18258-21 Stanovanja Beseda 1 Din, davek 8 Din 7-a šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjii znesek 17 Din. Samsko stanovanje ibstoječe iz »obe. kabineta, kopalnice in po možnosti predsobe, neopremljeno, — iščem za 1. september. Ponudbe z navedbo cen« na og-1. odd. Jutra pod Šifro •So? - Stanovanje dvo — trisobno, v bližini Bežigrada ali Sp Šiška s souporabo vr a. iščem za september. — Naslov v vseh poslovali nicah Jutra. 18219 21a Enosob. stanovanje blizu Soe Bežigrad, v Sp Slškl ali v Mostah, iščem za 1 sep Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Poštna uradnica«. 18l66-2ia Enosob. stanovanje parketirano. blizu Silen-ške šo e za 1. sept-. iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Drž. uradnica«. 18165-21a 3-sobno stanovanje komfor no. Išče 6tranka brez ot-ok za november. Ponudbe na ogl. odd. Jtrre pod šifro »2 osebi«. 18194-21a tfrseda 1 Din, davek 8 Dm ia šilro ali lajanje naslova i Din. Najmanjši wwsek 17 Din. Dijake v prvovrstno oskrbo v vil, sprejema profesor. Pomoč pri učenju. Maribor, Koroščeva 25. 17976-22 Štiri dijake nižjih šol. sprejmem v vso oskrbo. Ribiška ul. 7. Maribor. 17981-22 Za dijaka prvošolca iščem dobro oskrbo. najra,ši pri profesorski družini. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »960«. 17967-22 V Celju sprejmem k samostojni gospe m.ajšo boljšo srednješolko ▼ popolno oskrbo. Naslov v podružnici Jutra v Celju. 17993-22 Sohoodda Beseda 1 Din, davek 3 Din i* iilro ali dajanje naslova i Din. Najmanjši znesek 17 UiD Opremljeno sobo zračno sončno v visokem pritličju, oddam boljši o?ebi ali dijaku (injij s postr<.ž; bo u zmerno ceno takoj ali t 1/JX. Kodeljevo Zadružna ul. 10. !80Ht>-iI Sončno sobo prostorno, oddam, prazno, 3 minute od gl. po£t« i uporabo kopalnice in event. telefon na razpolago takoj ali s 1. septembrom. Poizve »e pri hišnici na Erjavčevi cesti 4. 1807U-23 Sobo oddam. Gledališka ie. pritličje levo. 18065-38 Opremljeno sobo čisto, solnčno, ne vezaao s posebnim vhodom oddam • 15. avgustom. Pleteršni-kova ul. J6. Bežigrad. 180C9-23 Opremljeno sobo oddam takoj gospodični ali gospodu. Naslov v vseh posl. Jutra. 18035-23 Opremljeno sobo lepo. solnčno, oddam takoj v L nad. v vili pri cerkvi sv. Jožefa. Naslov v vseh poslov. Jutra. •8023-23 Sobico oddam solidni osebi. Bleii-weisov» 16/III. levo. 18017-23 Prazno sobo s separiranim vhodom oddam v centru. Naslov v vseb posl. Jutra. 18117-33 Sobo reliko, lepo, sončno r neposredni bližini banovine oddam takoj gospodu. Naslov v vseh posl. Jutra. 18'.'#-23 Opremljeno scba s posebnim vhodom, oddam s hrano ali brez. Kamniška ul. 22 I. 18121 2o Sobo lepo oprem J eno. oddam 15. avgusta mirni, so idni osebi al pa sprejmem dva majša bo jša dijaka na stanovanje. A. S:ari trg 32/1. 18126-23 Starši, pozor! Ako š« nimate stanovanja za sina-dijak a. zahtevajte prospekt pri Učiteljskem domu LJub Janl, Zlbertova 27. Cene zmerne. Dobra postrežba. Hlglenlčne i be. Nadzorstvo ln pomoč pri učenju. 17904-22 2 dijaka (inji) iz boljših hiš, spi na stanovanje ia lino hrano. Strogo nadzorstvo, pomoč pri učenju, nemška konver 7-acija. Zračne 9obe, centralna kurjava, kupalnica. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobra vzgoja«. 17868-3! Stanovanje s hrano nadaorstvom in vzgojnim vodstvom, iščem za prihodnje šolsko leto. Cenj. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Gimnazija«. 17962-32 oinčno 1936« 17818-21a Dvosob. stanovanje išče mlajši zakonski par brez otrok, po možnosti s kopalnico, plin v kuhinji pogoj. — Ponudbe oa ogl. odd. Jutra pod šifro »Industrijski uradnik«. If7978-21a I dveh pa-rkptimnih sob, ku-: hin.ie, balkon, pritikline : oddam. Vselitev takojšnja ali septembra. Aleševčeva i STIRISOBNA: center 1.260. ul- 44. 1.700. Sifka 900. 18n76-21 I 18151-31 Stanovanje eno ali dvosob. zračno išče družina dri. uradnika. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »-September ali oktober«. 18093-21 a Stanovanje 3 oalr. 2-sobno s kabl- ... . _ ne'om Išče tričlanska Mirje 1.100. center 1.4O0. družina za november. — 9o0. Moste 6V». 3,edsednik DR. JUVAN, 1. r. Katera gospodična ali vdova, pose»tnica z gotovino Din 50.000, poroSi bogatega upokojenca, naj piše na podružnico Jutra v Celiu pod značko »Diskre-cija«. 17991-45 Mlad obrtnik želi poročiti dekle z nekaj prihranki. Dopite na podružnico Jutra Maribor pod »Obrtnik«. 16336-25 Ženitve in možitve boljših krogov posredujemo najvestneje. Imamo veliko izbero odličnih partij dam in gospodov. Informativna prospekte razpošiljamo proti plačilu deset diuairjev v znamkah v naprej — diskretno: »Rezor« Zagreb Pošta S. 18030-25 Ob vsaki priliki — se spomnite d« m .JutrovT .Mali ogla«" % Sloveniji najufpešoejlt, naj-eeoejfia tn najhttrejia p nerade-ralnioa aa ilutb« ntk mt, a* prodaj« te nakap neh rt vari. M ntprualtalM. tekate, podjetja, kapital, tonite« ia aa v* Ne iščem sreče itd., samo eno dekle, ne prestaro. Neanonimne do-jese s sliko na ogl. odd. Jutra pod »Kismet«. 18003-35 MIZARJI IZKORISTITE PRILIKO ! Zgoščena politura »Polinit« . k Din 48.— Temeljna (Grund) politura svetla........4 Din 28.— temna........k Din 24.— Svetla in temna politura za izpolitiranje.....h Din 18.— Specijalno olje za polituro . k Din 18.— šelaki od Din 80.— dalje, dokler traja zaloga pri R. Hafner — Ljubljana VII« CELOVŠKA c. 61 — Tel. 35-65. f Naznanjamo tužno vest, da je naš ljubljenček STANKO v svojih najboljših letih, ko je bil poln veselja ln življenja, utonil 7. avgusta t. 1. v Savi pri Ježici. Pogreb bo v nedeljo 9. t. m. ob pol 15. uri i* mrtvašnice sv. Jožefa na Vidovdanski cesti. LJUBLJANA, dne 9. avgusta 1936. Globoko žalujoča teta bi stric VEIGER. Zahvala žalujoč ob sveži gomili našega predobrega in nepozabnega soproga in papana, gospoda Josipa Belfaira vsled mnogoštevilnih izrazov sožalja nismo v položaju, da bi se zamogli zahvaliti vsakemu posebej, zlasti tudi nepregledni vrsti udeležencev pogreba. Vsled tega se zahvaljujemo tem potom vsem in vsakomur, kdorkoli nam jp v teh težkih urah bridkosti stal ob strani in blagemu pokojniku izkazal zadnjo čast. Našo posebno zahvalo izrekamo vsem darovalcem vencev in šopkov. Posebno zahvalo in hvaležnost pa smo dolžni častiti prednici in častitim sestram Marijinega doma, ki so nam v težki bolezni stale požrtvovalno ob strani in lajšale rajnkemu zadnje ure. Iskreno zahvalo izrekamo prečastiti kočevski slovenski duhovščini, ki se je polnoštevilno udeležila poslednjega spremstva. Najtopleje pa se zahvaljujemo gospodom govornikom ob odprtem grobu, to je akademiku Kužniku, starešini dr. Češarku ter šolskemu nadzorniku Betrianiju za globoko občutene poslovilne besede, dalje odličnemu pevskemu zboru Glasbene Matice, pojačene z lepimi glasovi kočevskih slovenskih akademikov za ganljive žalostinke pred hišo, po poti in ob grobu, Gasilnemu društvu in godbi, zlasti njenemu načelniku, gospodu Gustavu Verderberju, zastopnikom vseh društev, dalje gospodu sreskemu načelniku Brezigarju, direktorju Burgarju in banskemu svetniku dr. Sajovicu ter uradništvu in vsem ostalim, ki so ga v tako častnem številu počastili s svojim spremstvom na njegovi zadnji poti. KOČEVJE, dne 7. avgusta 1936. žalujoča vdova Marija Beljan z otroci. t ♦ ! ! Javna zahvala. Ob smrti moje pokojne hčere ANICE BUKOVEC, uradnice zimsko-športnega saveza, sta mi življenjski oddelek VZAJ. ZAVAROVALNICE in odd. „KAKITAS", kjer je bila zavarovana komaj par mesecev, izplačala točno zavarovalnino, za kar se Vzajemni zavarovalnici javno zahvaljujem ter ta zavod vsem najtopleje priporočam. Bukovec Franc vlakovodja drž. žel. Resljeva cesta 27 v Ljubljani. Kakor od breskve fina koža postane samo z uporabo divnega KALODEBMA-PUDRA, ki zavzema že desetletja ves svet. Dobi se v raznih barvnih vrstah po potrebi vsakega teinta. Ce uporabljate KALODERMINA-PUDER, ne izgledate, da ste „napudrani". Diskretno parfumiran KALODERMA-PUDER se dobi v lekarnah, drogerijah in parfumerijah. Za poletne mesece priporočamo barvo brune claire, ki prekriva vse znake na licu. 62695 -Olpjj Najnovejši model. Čeveljčki iz belega lanenega platna, modro kariran vzorec Prej so stali Din 49.—, sedaj samo Din 39.—. 1125 - 0521 Eleganten čeveljček na zadrgo Iz belega pa-nama, kombiniran z lakom Ponovno smo mu znižali ceno od Din 59.— na Din 39.—. Za družbo za popoldne in zvečer. Kombinacija lanenega panama in modrega semiša. Znižana jim je žc itak nizka cena Din 59.— na Din 39.—. VODJA TKALNIC »eoženjen, agilen in energičen, dober organizator, zmožen celotne dispozicije v podjetju, desinater, vešč nemščine, išče nameščenje v večjem podjetju. Dopise na oglasni odd. Jutra pod »Jugoslovan š«. iOBOPOBOSOSOSOaOSOl Pozor! Gostilničarji! Izvrstno belo in nekaj rdečega domačega vina ima naprodaj KASPER, vinogradnik Okič, p. Sv. Barbara Haloze lososoioioaotoioio* f Umrl nam je naš ljubljeni sin in brat, gospod učenec 5. razr. narodne šole. Pogreb nepozabnega pokojnika se bo vršil dne 9. avgusta 1936 ob pol 3. uri popoldne izpred mrliške veže Vidovdanska cesta št. 9 na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, 8. avgusta 1936. žalujoče rodbine: Brumec, Pleničar in Veiger. GLASBILI* ippiznana f cSO Odo ^ __ M NAJPOPOLNEJŠA in KRALJEVNI DVORNI DOBAVlTEtO NAJVEČJA DOMAČA RAZPOŠIUJALNA TVROH F. SCHNEIDER! IZDELOVANJE &LASBIL IN GLASBENIH PBITBKUN ZfiGRE B, Tlikoliee\?auL10/cr Violine......od Din 71r navzgor I Havajske kitare. Kitare.___• -148.- - IJSSHJ^J Mandoline.,-98.- - feM Harmonike • - 75.- • | najceneje* -i ?fiHTEVRJT£ e%ŠS-<&NI CEH« ksilol za trgovske lokale, šole, bolnice itd., za kuhinje, kopalnice je edino primeren, že pred 35 leti se je uveljavil. Izvršuje ga »MATERIAL" LJUBLJANA, Tjrševa 36, tel. 27-16 IHHHHHHHGHSSSH5JSE2EIHHEE2E „RAD" Beograd, Surdulička ulica 3. Telefon 25739 TVORNICA KOVINSKIH PROIZVODOV Kupujte gorilnike (Breimer) in na vrt nje (Glaskappe) domačega izdelka v najboljši kakovosti po doli GORILNIKI v velikosti 3 5 8 11 (Breimer) NAVRTNJI (Glaskappe) * " 125.— 130.-25— 28.— - 165.-28.— 24__ za 100 k; 40,— za 100 k; Na te cene dajemo z ozirom na višino naročila razne popuste. Odpošiljamo vsako količino. — Zahtevajte vzorce in specialne ponudbe. Kupujemo rabljene stroje, toda povsem v redu za delovanje: norce (Federhammer) št. 3 in 4 (100 in 150 kg teža kladiva), Seping stroj 450 do 600 mm delovne proge, težke stroje za brušenje (Schmirgelmaschine), stiskalnice na ekscenter do 100 ton pritiska. Ponudbe z opisom je poslati na oglasni oddelek »Jutra« pod »Industrija«. poslovodjo za veliko tovarno čevljev — prodajno zalogo v Sloveniji, ki lahko dokaže, da je v tem svojstvu dalje časa deloval, iščemo. Podrobnejše ponudbe s popisom življenja, samo prvovrstnih moči z odgovarjajočo kavcijo, na Publicitas a. d. Beograd, Ul. kralja Milana 10/1. pod št 43975. a Potrebujemo vešče kovaške delavce ■ ■ mojstre za delo na norcih (Federhammer), prvenstveno one, 5 ki znajo kovati vsa črtala za pluge in ostale dele, kakor tudi S one, ki znajo strokovno montirati pluge. Ponudbe s pogoji je S poslati na oglasni oddelek »Jutra« pod »Fabrika plugova«. NIZKE CENE dvokoles, otroških-igrač-nih-invalidskih vozičkov, prevoznih tricikljev. šivalnih strojev. Cenik franko »TRIBUNA« F. BATJEL, LJUBLJANA, Karlovška cesta št. 4 Podružnica Maribor, Aleksandrova cesta štev. 26 VELIKA NEMŠKA TOVARNA RADIOAPARATOV želi razširiti svoje delovanje tudi na Jugoslavijo ter Išče solventne zastopnike v posameznih mestih. Ureditev komisijskega skladišča ni izključena. Nujne ponudbe na oglasni zavod »Propaganda« a. d., prej Jug. Rudolf Mosse a. d. Beograd, poštni predal 409 pod »596«. ZAHVALA Ob nenadni smrti soproga in očeta JOSIPA TROJER se zahvaljujemo vsem, ki so našega nepozabnega pokojnika spremili na njegovi zadnji poti. Predvsem smo dolžni zahvalo žel. godbenemu in pevskemu društvu »Slogi« ter pevcem »Hugolina Sattnerja« za prekrasne, v srce segajoče žalostinke. Zahvaljujemo se še posebej njegovim stanovskim tovarišem in znancem,, ki so ga v polnem številu spremili na zadnjo pot. Vsem darovalcem cvetja in za izraze sožalja najlepša hvala. Sv. maša zadušnica se bo brala v ponedeljek, dne 10. t. m. ob 6. zjutraj v cerkvi sv. Družine. V LJUBLJANI, 9. avgusta 1936. ŽALUJOČI OSTALI JE S En SK! L f P S KI fElESEJI od 30. avgusta do S. septembra &0**r popusta na nemSldh državnih železnicah: po železnicah drugih držav znatne olajšave. Vse Informacije daje Častni zastopnik: Ing. G. Tdnnies — LJubljana Tjrševa e. 38, Telefon 2762, ln Zvaničnl biro Lajpciškog Sajma, Beograd, Knez MOta^oft 38. p-—---- M-'" ■; ■ .^g^-j^-iM«!.' «»'. "i*»■a-ii-J jmr.mmu r v, Vr« ,• ^ l -•sv.-, v . i .'<•;•• • PENSION „ CAROVO " - KRALJEVIČA LEPA LEGA OB MORJU Z LASTNIM KOPALIŠČEM. BOGAT KOMFORT. SOLNČNE TERASE. SENČEN PARK. PENSION DIN 60.—. PROSPEKTI: M. Božič, Kraljeviča NAIBOONA TISKARNA i i i IZVRŠUJE VSA TISKARSKA DELA LEPO IN OKUSNO 'urejuje Pavorto fiasijen. - I»ta* » tonzocc« *)*£»« Ad* jutalta*-. 2a Narodno tiskamo d.d. M ttetornarja Franc je«rt^ - meeratnl del Je odgovor« Aloj» Nora*. - S* i i