MF» Natis 12.000. Stajerc stane za celo leto samo 60 krajcarjev, -^g f' BredoiStvo in upraviteljslvo v Ptuju ^g^^ A v gledališkem poslopju. ^H^^k iajerc izhaja vsaki drugi petek. H datiran z dne naslednje nedelje. ^^^ ^B • ^^^ Posamezna številka velja v Ptuju za celo leto K 1— s poštnino K 1.20. ^^ ^^ m Pri odjemanju več ko 10 Številk pn-mk ^fl ^k meren rabat. ! IV Cena ?.a oznanila za; 1 stran K 32.—, V, strani K 16.— '/4 strani K 8.—, ■/» strani K *•-Vu strani K -Ž.—, >/M strani K. 1,— ^B^B (M Pri večkratnem oznauilu posebno zni-^^^^ ^* Žana cena. Sestavki dobrodošli. A^^A Eokopisi se ne vračajo in se morajo WL JB »jdalje do pondeljka pred izdajo do- V V lične Številke vposlati. ^^^^ ™ '.17. V Ptuju v nedeljo dne 25. avgusta 1901. IL letnik. Kmetje pozor! Kdor se hoče naročiti na »Štajerca" za ilo prihodnje leto 1902, in nam z naro- jilom ob enem tndi pošlje celo naročnino znesku 1 krono 20 vin. dobival bode letos novega leta naš Časnik zastonj. I Naši poslanci Ljudski prijatelj advokat dr. Rosina in peodvisni uradnik dr. PIoj, priredila sta kopaj zadnji čas volilne shode pri sv. Ju-na Ščavnici, v Križevcih, pri sv. Toil nad Ormožem in pri sv. Treh Kra-ih, katerih se je le malo kmetov, pač pa veliko duhovnikov, učiteljev in drugih gospodov udeležilo. Da bodejo pa vsi kmetje, teri nimajo časa in veselja veleumne go-e gospod ovdoktoro v poslušat hoditi, ven- —*■ dar vedeli, kaj se je pri teh shodih predi-galo, hoče jim »Štajerc" to stvar nepristransko razložiti. Pri vseh shodih sprejela se je regulacija, obstoječa iz desetih točk: I. Najprvo izrekla se je hofratu PIoju po njegovih volilcih zahvala, ker je on od 1. januarja, 5000 goldinarjev davčnega denarja v svoj žep vtaknil in na stroške kmetov lenari. II. Izrekla se je dr Rosini zahvala posebno zato, ker je bil prestrahopezljiv iti v deželni zbor in mesto da bi tam zastopal interese slovenskih kmetov, pa kmete po mariborskem iu ptujskem okraju rabil. III. Navzoči so izjavili, da stojijo na stališču, „popolne narodne samouprave." Ljubi kmet, veš li ti kaj je to? Mi tudi ne! IV. Zahtevali so, da se na Spodnjem ikaj je štrbunknil Stajerc Fihposa v Dravo? (Ponatis dovoljen.) Dragi bralec, nikar ne skoči iz hlač, ko si zapazil I i moji sedajšnji povestici nekam čuden naslov. Zvedel : bodeš končno nič druzega kakor, kako in zakaj Štajerc Fihposa štrbunknil v Dravo. Kdor pa te resti verjeti noče, naj se gre solit. Sedaj poslušajte: Na Spodnjem Štajerskem nahajajo se ljudje različnih priimkov. Nekateri se pišejo ffrvati, drugi Kranjci, tretji Cehi, četrti Švabi i. t. d.; triboru jejo z veliko žlico Korošci, v Ptuju pa jerci, — da — nekdo hoče rozinast, drugi lojev, med li temi eden celo brumen biti; mene pa je raz-lil Šušteričev sv. duh, in sem Dolenjec. Pustimo vse te božje stvarice, čeprav so eni libe-;i kikerikalci pri miru, pa skušajmo rajši našim ijercem kaj zanimivejšega povedati ter dajmo na-ta junakoma o kojih tu govoriti hočem primernejša ma in sicer: eden bodi Stajerc, drugi Fihpos. Štajerc, junak, rojen v Ptuju v teatru, je sicer eno leto starejši, kakor Fihpos bedak, ki ga je nek Bklobasaru izlegel tam nekje za mariborsko ledrarijo. Štajerc, junak in kmet, imel je samo enega konja, Fihpos, bedak in zapeljivec pa štiri konje. Kako sta ta dva tovariša na zeleni Štajerski eden drugaga ljubila, naj pove sledeče: Skoz celi teden moral je junak Štajerc z enim konjem plužiti zapeljivcu Fihposu, Fihpos pa za to Štajercu s štirimi konji en dan - tednu, in to je bilo v nedeljo. 0 joj, kako jt> pokal Štajerc v nedeljo po vsih petih konjih! Ko je on (Stajerc) v nedeljo oral z vsemi petimi konji, je solnce pripekalo, zvonovi se veličastno odmevali, ljudje ki so šli v cerkev poslušat lepo pridigo, bili so praznično napravljeni, on pa je bil zadovoljen ter z bičem pokal in prigovarjal: „hi, vsih mojih pet konj." nTako ne smeš govoriti," zarentačil je Fihpos, samo eden konj je tvoj." „0pusti toa, pravi še Fihpos, če bodeš le še enkrat tako rekel, bodem tvojega konja udaril po glavi, da bo na tnestu poginil." „Nič več ne bodem tako rekel, mu je odgovoril Štajerskem nastavijo kot uradniki samo domačini. Pritrdimo! ne maramo tudi toliko Kranjcev, ki semkaj prihajajo. V. Zahtevali so^ slovensko poljedelsko šolo v Ljutomeru. Živijo! VI. So 'zahtevali, da se naj učitelji v mariborskem učitelišču nič več ne učijo nemški, da skoz to tudi kmečki otroci ne dobijo več pouka v nemščini. Temu pritrdimo pod pogojem, da gospod FIoj in gospod Rosina, za vsako nemško besedo, ki jo izgovorita, plačata 1 gld. kazni. Tako dolgo pa, dokler govorijo doktori nemški, naj se tudi kmet nemški uči, da ga oni ne bodejo zamogli „našmirati." VII. Zahtevali so obrtnih in meščanskih šol, ali nemščine se otroci učiti ne smejo. VIII. Železnica Dnnaj-Novi naj se zgradi. IX. Volitev po volilnih možeh naj ostane pri starem, kajti če bi kmetje svoje poslance volili naravnost, znala bi Ploj in Rozina propasti. X. Poslanci naj gledajo na to, da se zadruge od dežele dobro podpirajo. Bravo! Doktor Rozina bo že tako napravil, da bodejo kmetje postali bogati (?) itd. Dragi kmet, sedaj pa že veš, kje te čevelj tišči in kaj imaš od tvojih poslancev pričakovati. Ni sicer veliko, zato pa je tudi dosti nesmiselnega, kar gospodje zahtevajo. Ako se bode poslej še kje kakšen shod vršil, pustite gospode govoriti, na koncu Štajerc. Ali ko so ljudje le zmirom mimo hodili in mn voščili dober dan, se je zopet razveselil in mislil, kako lepo je vendar s petimi konji orati, pa je zopet poknil z bičem in zaklical: „hi, vsi moji konji"; zdaj pase je Fihpos razsrdil, pograbil kladvo in ubil njegovega konja. „0 joj, sedaj pa nimam več konja"! zajokal je Štajerc. Poznej je svojega ubitega konja udri iz kože, kožo na vetru posušil, spravil v žakelj in se ž njo podal v mesto, kjer jo je hotel prodati. Imel je dolgo pot, moral je skoz temni gozd, Kier ga Je dohitela nevitha; zašel je in predno je zadel pravo pot, nastala je tema, v mesto ni mogel več, domov bilo je predaleč. Tikom pota stala pa je kmečka pristava; polke na oknih so bile od zunaj priprte, luč pa je vendar mulo na prosto svetila . . Tukaj si bodem vendarle prenočevanja izprosil," si misli naš kožonosec in potrka. Kmetica je odprla; ali ko je zvedela, kaj ta popotnik zahteva, mu je rekla, naj gre le dalje, nje- govora pa naj vstane en kmet in predla! sledečo resolucijo, katero je znašal „Stajercfl Naj se naredi postava, da se: I. Nobenega kmeta zaradi zaostali!« davkov ali dolgov ne prežene iz hiše, ki kor tudi, da se mu ne sme vzeti živina. ■ II. Denarji, ki so na kmečkih posest« vih intabulirani, se ne smejo čez 4 odstotki obrestovati, ker posestvo tudi več ne nesel III. Vse advokatstvo naj se odpravi aljn pa nastavijo advokati od države plačan« prepirne stvari naj sodnik, ko je straukS zaslišal, sam izpelje, brez da bi vmes kaki advokat posegati smel. z IV. Posojilnicam naj se prepove, dobm-f stojnost intabulirati na posestvo. V. Vpelje naj se državna zavarovalni« za ogeuj in škodo po toči. VI. Vsak kmet, ki je skoz 40 let svoj« davke plačeval redni), naj ima pravico (ifl letnega penzjona 800 goldinarjev. VIL Gospodje duhovniki naj bodejl dobro plačani od države, da ne bodejl zmirom okoli kmetov beračili. VIII. Pri podedovanju kmetijstva, ki ga je izročil oče sinu, naj se ne plača nil kak desetek. IX. Zemljiški davek naj se odpra™ kmet naj plača samo kakor meščan doliol dninski davek, ako njegovi dohodki znašajil več kakor G00 goldinarjev na leto. X. Uradniki in advokati naj se od vol lilne pravice izkljnčijo. nega moža ni doma, ona pa tujcev ne sme Čez nI sprejeti. No, toraj pa moram kar od znnaj ležati, I misli popotnik; kmetica pa mu je vrata zaloputnili pred nosom. Blizu te hiše stala je velika kopica sena, mel kopico in hišo pa mali skedenj z nizko, ploščnatl streho. Tu gori bom prenočil, domisli si Štajerc, I vse to ogledd; to bode izvrstna postelja, štorklja nI tudi ne bo vzela, četudi blizu gnezdi. Splezal je na skedenj, poiskal mehkejši prostol da bi lažje spal. Ali leseni polki pri oknih niso dobri zapirali in on je naravnost prav lahko kukal v sobi v sobo gospodinje, ki ga je ravnokar zapodila. V sobi pogrnjena je bila velika miza, na mil pa vino in velika riba: pri mizi pa sta sedela kmetiil in mežnar in nikdo drugi, ona mu je natakala, on I nabadal ribo, kakor bi bil kvatern petek pol leti dolg, saj na ribe je bil požrešen, kakor BFihposu rl „ Štajerca". [ XL Mi zatevamo odpravo vinske ea-pske klavzule, povišanje carine na uvozna pa, žito in živino kakor meddeželuo col-Sio z Ogersko za živino, žito in vinio. XII. Mi zahtevamo odpravo volilne pra-j ee veleposestva za deželni in državni zbor, uvedenje direktne volilne pravice, pri iterej naj na vsakih 50.000 prebivalcev ide eden državni, na vsakih 20.000 preklicev eden deželui poslanec. Tako, dragi kmet, jim povej, kadar pri- ti do te prilike, saj vendar vidiš kako te iji zastopniki leto za letom vodijo samo i nos. Abstinenca. I Klerikalci imeli bodejo v Mariboru dne 22. av- Ba shod zaupnih mož. Prišli bodejo rje vsi duhov-B, veliko advokatov in tudi nekaj bolanih kmetov. ■ se bodejo posvetovali, kako bi se ubogemu sloven-■emu kmetu pomagalo. Tudi naši deželni poslanci se llejo shoda udeležili in oni so se za trdno odločili ■;e deželnozborske mandate odložiti in ne več kan- Brati, ako ne bodejo smeli več abstinence nadaljevati. ■ nikakor nočejo iti v Gradec! zato pa so usnovali wram ali revolucijo ali resolucijo, ali kako se že ■iver imenuje, in hočejo v desetih točkah vse to ^Bevati kar za nas kmete dobrega spoznajo. No. to BoJucijo smo mi že dosti opisali, mi bi samo še radi Basali, kako bodejo vse to izpeljali ali dosegli, ako ■iploh v deželnem zboru ne prikažejo. Najpripros- ■ kmet, ki ni prav nič učen, ve, da če ima pri ■i ni ji kako prošnjo, mora iti k sodniji, in ako po- Jbuje denarja, mora iti v posojilnico ali šparkaso, ane pa li doma, potem se ne zgodi tudi nič. I Kakšen švindel je toraj to, ko naši poslanci zas- I 0j, ko bi mogel tudi jaz kaj od tega dobiti? Bil si je naš popotnik in pomolil svoj nos še bolj Bi oknu. Tudi mastni kolač je med tem zagledal I mizi! Ja, to imata lep praznik! I Kar zasliši nekoga po cesti jahati naravnost proti ■: to je bil mož kmetice, ki je ravno prihajal domov. I Bil je ta gospodar sicer dober človek, ali imel ■čudno lastnost, da ni mogel videti kakega mežnarja, I če ga je le kje zagledal, bil je ves divji. Zato je ■Dar samo takrat k kmetici prišel, če je vedel, Bospodarja ni doma. kmetica pa mu je tudi vsa- Brat postregla z vsem, kar je pri hiši imela naj- fcega. Ko sta toraj zapazila, da prihaja domov gos- ■ar, sta se močno prestrašila, in kmetica se je brž Bislila, in mežnarja skrila v prazno kišto, ker je Bela, da njen mož mežnarja ne more videti. Med k. ko je mežnar kobacal v kišto, je gospodinja Krila hitro vse jedi iz mize, vino in pečenke djala nujejo velik program, v deželni zbor pa ne grejo? Mislijo ti gospodje, da to kaj pomaga, ako pri Sv. Juriju, Križevcih in pri Sv. Tomažu vpijejo, v Gradcu pa ust ne odprejo.? Kar so naši poslanci po teh okrajih govorili, vsega tega v Gradcu nič ne zvedo, kajti pri shodih niso bili, in na Gornjem Štajerskem slovenskih časnikov ne znajo brati. Ali naj morebiti „ Štajerc" to resolucijo gospoda dr. Rosina prestavi in pošlje v Gradec? No, to bi se nam Nemci lepo smejali! Časi. in ugled slovenskega naroda zahteva, da se zahteve slovenskega ljudstva na pravem prostoru in po izvoljenih poslancih zastopajo. Državni poslanci morejo toraj v državnem zboru, deželni poslanci pa v deželnem zboru nastopiti in naše prošnje predlagali. Ako tega ne storijo, potem smejo svoje mandate mirno odložiti, saj je dosti slovenskih mož na Spodnjem Štajerskem, ki bodejo imeli toliko korajže, se v Gradec peljati in tam govoriti, ne pa samo pri Sv. Juriju, Križevcih in Sv. Tomažu, kakor to delajo sedajšni poslanci. Vojna v Južni Afriki. Sedaj ima se na bojišču nekaj posebnega zgoditi. Angleški vojskovodja Kitschener izdal je proklamacijo, v katerej zahteva, da se Buri do 15. septembra vdajo, sicer bodejo zgnani ali pa postreljeni. Radi te prokla-macije pa je nastalo celo na Angleškem hudo gibanje. Vrše se shodi raznih društev, ki protestnjejo proti tej proklamaciji in zahtevajo, naj se prekliče. Botha je zagrozil, da postreli vse ujete Angleže, ako bo Kitchener svoje grožnje uresničeval. Kniger izda protest, v katerem pravi, da so za nadalnje dogodke odgovorne evropske velevlasti, ki trpe molče, kako Angleži teptajo mednarodno vojno pravo. Iz Londona poročajo, da hoče baje napraviti angleška vlada utrdbe po deželi, v te utrdbe pa nastaniti 6000 Kafrov. Lord Kitchener hoče sam zgrabiti Botho, ki stoji s 4000 možmi na meji dežele Zulov, blizu Nondwenija. Burski general Emmet kar v peč; ker če bi mož to zapazil bi vedel, kaj vse to pomeni. „0h ja!" zdihoval je sedaj Štajerc gor na skednju, ko je videl, kako so vse te jedi z mize zginile. „Kdo je tam na skednju?8 vprašal je gospodar, ko je zagledal tam nekaj migati. „Zakaj ležiš tam? pojdi rajši doli z menoj v sobo." Tedaj je pripovedoval Štajerc, kako je zgrešil pot in prosil če bi smel ostati čez noč. „Kajpada," mu privoli kmet, „ali preje morava dobiti kaj za jesti!" Gospodinja sprejela je oba jako prijazno, pogrnila dolgo mizo in jima dala veliko skledo kaše. Kmet bil je tudi lačen in jedel z velikim apetitom, ali Štajerc se ni mogel premagati, da bi ne mislil na slastno pečenko, veliko ribo in potvico, kar vse je gospodinja skrila v peč. (Dalje sledi.) mu pelje na pomoč nekaj čet. V Kaplandiji so se vršili med Kruitzingerjem in polkovnikom Gorringejem boji. Buri so se umaknili ter končno ujeli celo kompanijo Angležev blizu Bethsede. Splošno se proklamacija obsoja in listi pozivljaje velevlasti, naj končno vendar posredujejo, da ne bodo ravnali Angleži z Buri kakor z roparji in tolovaji, ko so vendar narod, ki se junaško, pošteno in vzorno požrtvovalno bori za svojo domovino, katero so si sredi divjakov ustvarili z lastnim trudom. Iz Middelburga poročajo, da je imel polkovnik Gorringer 13. t. m. s poveljniki Erasmus, Pyper in Cachet blizu Steynsburga boj, v katerem sta bila Erasmus in Cachet smrtno nevarno ranjena. Lord Roberts je v marcu 1901 dovolil, da sme švicarsko podporno društvo podpirati ujete vdove in sirote Burov, sedaj pa je to lord Kitchener prepovedal. O Dewetu in Delareyu ni nobenih poročil. Za Angleže pa se pripravlja na Malti in na Irskem ustaja, ki je z vojno proti Burom v zvezi. K temu se brzo-javlja iz Cikaga dne 17. t. m., da sta se tam vršila dva shoda Ircev, na katerih se je priporočalo, požgati največja angleška mesta, da se osvobodi Irska in rešijo Buri. Razne stvari. Iz Gornje Radgona. Neki dopisnik je v dveh številkah »Domovine" moje delovanje kot načelnik gornjeradgonskega okrajnepa zastopa pray obširno — toda grdo zavito razpravljal. Ko bi se bil pisec omenjenih dopisov držal resnice, bil bi mu hvaležen, a ker pa je vsaka vrsta polna debelih lažij, sem pri-moran tudi jaz, častitim bralcem o mojem desetletnem delovanju kot načelnik našega okrajnega zastopa vsaj površno poročati in upam, da se bode tudi onega slepega dopisnika kaj prijelo, če le nima uprav slo-nove kože. — Ne bom se hvalil in svojih zaslug našteval, pač pa hočem le resnične razmere našega okraja in moje delovanje opisati. Vi bralci pa, katerim je resnica svetejša, kot onemu obrekovalnemu dopisniku „Domovine", prosim, da še enkrat pogledate v oni časnik in potem sodite sami, ker jaz ne morem vsake vrste laži pisati, ker nisem študiran, kakor tisti dopisnik. — Dne 20. maja, bil je okrajni zastop sklican k seji. Na dnevnem redu bilo je »Poročilo o želez-nični pravdi." Pravda je trajala 7'. leta; v tih letih sem vendar mnogo potov imel in velike skrbi — — nisem pa za moj trud niti vinarja v račun postavil. Z veseljem prebral sem vse tri razsodbe zadevajoče dolgotrajno pravdo in zraven tega še od Šavensko-Poličke ceste. Ako bi jaz ne bil pri totih dveh stvareh branil našega okraja, imeli bi dolga čez 50000 goldinarjev in ga tridesetletno plačevati mogli. Jaz postal sem okrajni načelnik meseca avgusta 1890, pa ne po moji sili, ampak bil sem izvoljen in potrjen od presvitlega cesarja. Ali ni res tako, ti mazač? — Prvo leto nisem mogel kaj prihraniti, ker je bil čas prekratek in veliko stroškov pri cestah in mostih (zidanje). Naš okraj imel je že od nekdaj 20°|0 nalog; kaj so s tem denarjem delali preje, mene 4 — nič ne briga. Previditi pa ,se da in vsak človel zna prepričati skoz sedanje zapisnike, račune in I tiračurie, ako jaz pišem kaj neresničnega. — Kom leta 1892 sem pri 20% nakladi prihranil že čil denarja 2341 gld 1#|8 kr. Leta 1893 gotovih J šavenska-polička cesta 12100 m dolga in 5 m širi Ta cesta bila je pred občinska in v takem stan« je k večjemu samo poleti bilo mogoče po njej vi in obseže čez polovico davkoplačevalcev tega ofl Polički ti lepi vinogradi in cela lepa šavenska d« ni imela ceste, zato je leta 1892 okrajni odbori nil, naj se ta cesta naredi, da tudi gorni okraji vsaki čas voziti. — Nismo imeli inženerja in j večinoma jaz sam skozi 4 mesece poleg bil in z činskimi predstojniki skozi raboto pustil delati. J sem imel za ta čas pri tej cesti zaslužka 42 gld cela cesta zgotovljena je koštala 717 gld.; poloj mostov so občine plačati privolile. Za to (1893)1 vzelo se je za okraj 18% doklad, to je dva odsra manje kakor vse prejšnja leta. No ti mazače A kovalno, kaj ne, kako j.*iz kmete žulim? — K| tistega leta ostalo je čistega denarja 1838 gld. 91 Leta 1894 vzelo se je 17% nalog za okraj in ostalo koncem leta 1690 gld., akoravno je šavel cesta dosti prodeca (šotra) potrebovala. Leta i nabiralo seje 17% nalog in ostalo koncem leta 281S1 Leta 1896 nabiralo se je 17% nalog in ostalo 3538 Leta 1897 tudi 17% in ostalo konca leta 23531 Leta 1898 se je znovič pobiralo 20%nalog in tj zato, ker je zaradi povodni Mure in Ščavence in škodbe po toči odpadlo okraju na nalogah fl 4000 gld. Na koncu tistega leta ostalo je 330| — Naš okraj imel je dosedaj okrajne dače 4400(1 in ker je bila zemljiška dača od gorne svote znia na 36000 gld., potem pa še zopet toča in povoj naš okraj jako poškodovala, se je za leto 1899J volilo 27% doklad, potem pa, ker nismo vedeli] bode železniška pravda spadla na nas, da boJ imeli zato denarje pripravljene, se je zadnje tri I nabiralo po 27% doklad. Pri znižanju goni 44000 gld. na sedajno svoto 36000 gld. odpadi daj 80011 gld. ; ako računimo 20%, tako manjkj nalog vsako leto 16000 gld., stroški pa so zmi tisti — da, še večji — ker imamo sedaj več okraj cest vzdržavati. Po takem od 44000 gld. na 3tj je po stari svoti le 20';4% za ta tri leta plačaj in vendar še je ostalo koncem leta 1900 v j 12000 kron. Ce je oni dopisnik tudi tukaj slepj pač ne morem pomagati. — Toda idimo dalje. H danji načelnik gosp. Pihl je dal čez Kapelo-Radej delati novo cesto, ki je le 7500 metrov dolga id stala 7000 gold, a za šavensko cesto, ki pa je 19 metrov dolga je sedanji zastop le 700 gld. strogi plačal. Lažnjivi poročevalec ti, ali se ne boš bol po tvojih pregrešnih prsih? Ali te ni kur nič grl tako obrekovalno lagati ? — Zakaj pa je bila mj skrb tako goreča, da smo napravili to cesto? p« dati hočem na kratko. Jaz hotel sem obvartrJ pred vsem naš okraj velikih stroškov. Deželni ol je povzročil leta 1891 na prošnjo okrajnega odM Iknarskega in prejšnjega okr. odbora gornjerad- likega, naj isti progo pregleda in zmeri dol- ^B in predlo/i načrt, da se ta cesta začne delati H linarta črez Šavenco-Stonauf-Deutsch-Raders- Kin Glasbah proti severnem krajn v Radgono. Bta bi nas po predloženem načrtn koštala 45000 gld. ^■peljala samo čez gornjo šavensko občino, vse ^B dobrote, te ceste bi uživali drugi okraji. — Ako- ^Bo bi nam deželni odbor polovico podpore dal. hi ^Hir naš okraj mogel polovico, to je čez 20.000 gld. mlfevaTi. Teh velikih stroškov izogniti prizadeval ^Bj torej, in to preje predno se okrajni odbor sv. Ežki zjedini. To sem tudi dosegel in pri tem ra- E;o: čim preje naredimo mi našo cesto črez renco-Lastomerce -1 vanj še vce i n Staven šče, ore potem nikdo siliti druge ceste delati, tudi zgodilo. — Glejte, napravila se je slovenski kraj in mene imenujejo nemšku-rejšnji zastopniki so leta 1889 vložili proš-3 cesta dela od Sv. Lenarta na Steinhof in -aj v Radgono, in ti zastopniki pa naj bi ;nci! Res, ako bi Slovenci za Nemce in Slovence skrbeli, kar bi tudi prav bilo, bi irstvo za vse prav lepo razvijalo. — Pojdimo _je. Kdo je gravščinski breg in Volfov breg per stan postavil. Kdo je biserijansko cesto pri In spravil v drugi razred itd.! Prej so bili 3ri načelniki, postavim gosp. Kocmut pri sv. t čisti Slovenec, narodnjak in domačin, on mstil breg kakoršnega je našel, zategadel pa lačelnik. — Če se vse to primerja z našimi i večinoma le 17% znašajo, kaj pa potem irani norec še hoče imeti od mene? Gospodu lastniku „Domovine" je nekoč tudi že zlo lo, po še ne miruje, ravno tako „Gospodar", jegov „Fihpos" v štev. 4 tudi nekaj čez te agati predrznil. Toti pankert še je skoro in kaj šele bo iz njega, ker že sedaj tako resnicoljubni (?) gospodje, zakaj se pa ne snico govoriti, ker ste toliko lagali zaradi gornjeradgonski-ljutomerski železnici? Komaj no leto minilo, ko je lažjivi „Gospodar" pixie naš okraj namesto 20000 gld. pa 50000 gld. nogel. Ali niste vi celi hudobni pastirji, ki sira ovcam tako lagati! Moje plačilo tekom et znaša po 360 gld. in to dobim za nace-n pisavo, druga pot mi ni bila nobena pla-; pri novih cestah. Ali je kateri okrajni žabi ne imel ved potrebščin? In če je meni jastop 1500 kron zasluška za takrat (to je enkrat) spoznal, kaj to temu dopisunčeku je on pametnejši kakor celi zastop ? Ali hoče ►i jaz z njemu enakimi zaslepljenci držal in de ničvrednež postal? Še celo" od bikecev ta nekaj prede, pred mu jih je bilo preveč, malo. — Kar pa zadeva volitvo gosp. iz Sta-amorem druzega reči kakor toliko, da so z gornje Ščavence tega gospoda hoteli v zaiti in jaz sem ga spoznal pred kratkim časom, meten človek, pametni ljudje pa se v okrajni zastop slobodno volijo, Če je to kakemu bedaku prav ali ne. Naš sedanji za6top pa je tudi več daril (subvencij) razdelil na vse kraje, kakor vsi prejšnji zastopi pri 20% dokladi. To hočem vam dokazati. Preje se je podarilo za konjske in goveje premije 30 do 40 gld. drugih daril pa je malokdo dobil, mi smo pa dali kakor sledi tu: Leta 1892 smo dali premije 100 gld.; leta 1894 za konje 30 gld., za bike 100 gld.;. za brizgalno v Orehovce 100 gld., šavensko cesto subvencije 569 gld., biserijansko cesto 50 gld.'; leta 1895 za bike 30 gld., šavensko cesto 614 gld., očeslavsko cesto 40 gld,, za Findelhaus v Gradec 600 gld.; leta 1896, za šavensko cesto 676 gld., biserijansko cesto 60 gld., premije za konje 100 gld., premije za govedo 30 gld., za brizgalno v Sv. Jurij 50 gld.; leta 1897, subvencije za biserijansko cesto 70 gld., za cesto iz gornje Radgone v Glasbah 30 gld., za očeslavsko cesto 38 gld., premije z& govedo 55 g\d., za naknp-ljene prašiče 82 gld., za sadjerejsko društvo 20 gld., občini v gornji Radgoni za vago (Briickenvvage) 100 gld. Leta 1898 odpadla je ščavenska cesta v drugi razred. Dali pa smo subvencijo za vinorejski vinograd (Schiess-Station in Weinbauverein) gorne Radgone 100 gld., konjske premije v Sv. Jurij 225 gld., za bike 37 gld., subvencijo za več občinskih stez 63 gld.; leta 1899. subvencijo za očeslavsko cesto 45 gld., v Ivanjcih 60 gld., v Biserijanih 60 gld., premije za konje 50 gld., za bike 32 gld., J Vuk-u, štipendije 60 gld., za požarno brambo na Mauti 28 gld., za streljanji proti toči 200 gld.; leta 1900 pa: štipendija J. Vuk-n 120 gld., premije za govedo 429 gld., biserijansko cesto 88 gld., za strelbo proti toči (smodnik) 500 gld. Ostanek tega leta za leto 1901 pa je 6000 goldinarjev pri nabiranju 27% od teh treh let. Na to svoto proračuna pa je zastop sklenil, ker ne bo treba plačati pravde zaradi železnice, naj se za strelbo proti toči za to leto (1901) vzame 6000 kron. to je, naj se naredijo kjer je še potrebno nova strelišča in druga polovica pa porabi za smodnik; saj Če streljanje kaj koristi, je to v hasek celemu okraju, potem se pa še zna vzeti 2000 kron za zboljšanje občinskih stez itd., za konjske premije 300 kron in za bike 80 kron, in tako se ta prihranjeni denar, kateri je bil prihranjen za placanje pravde razdeli. — Jaz nisem se nikoli silil, da bi bil rad načelnik našega okraja, vendar pa rečem, da je naš okraj bolj potreben mene, kakor pa jaz okraja, Polek tega pa, da nisem imel mira od nekih judeževih Časnikov, sem izpolnil moje dolžnosti nasproti Bogu in ljudem. Tudi nisem prosil nikogar da bi mi za svoj trud kaj dal, če pa so mi z veseljem kaj dali, in sem vzel, se nisem proti nikomur najmanje pregrešil, saj se še po dostih krajih zgodi, da si sami po sili vzamejo. — Pripomniti mi je še, daje pravda trajala 7''2 leta in smo vsako leto imeli blizu 150 gld. plačati našemu zastopniku gosp. dr. Gočerju, in ker je višja sodnija sklenila, da ima vzaka stranka svoje stroške sama terpeti, smo mi imeli že plačane. To raj ker je plačano vse, bodejo se drugo leto naloge zmanjšale — Konečno moram še izjaviti, da pošleno pa je vendar to, ako človek svoje dolžnosti pravično iz- polni, najsiboto že po nemškem ali slovenskem kopitu in zahvaliti se moram našim poštenim zastopnikom, ker v vseh teh letih mojih skrbipolnih predlogov niso nikoli zavrgli. Franc Vračko. V smrt za bližnjega. Blizu Račjega pri Mariboru se srečavata dva proti jugu, oziroma proti severu vozeča brzovlaka. 14. avgusta okoli pol 3. ure je popravljal ondi neki delavec brzojavne žice. Malo hipov, predno sta dospela brzovlaka, je delavec zagledal na progi igrajočega se otroka. Hitro je stekel, da reši otroka, a v skrajnem hipu je mogel otroka le še vreči na drugo progo. Ali v tem trenutku je že pridrl vlak ter delavca raztrgal. Toda v tistem hipu je pridrl tudi brzovlak z nasprotne strani ter povozil tudi otroka. Tako sta bila hkratu mrtva dva človeka. Uboj. V Janišbergu pri Kapeli pri Radencih je neki fant zagnal na GOletno Marijo Zingovič s tako silo nož, da se ji je isti zabodel globoko v prsi in je žena takoj umrla. Pomiloščena morilka. Terezo Holz i2 Št. Lenarta, katero je porotno sodišče v Mariboru zaradi umora njene 91etne nezakonske hčere obsodilo na smrt na vešalih, je cesar pomilostil. Najvišje sodišče ji je prisodilo 15 let težke ječe. Velikansko drevo. Iz Rajhenburga se nam piše: Dne 9. t. m. so nam privlekli iz Globocega pri Planini »starega očeta" vseh jelk, to je velikansko hojo. Visoka je bila 82 metrov. Petnajst metrov nad zemljo meri jej kubično obtesan hlod 1 m 30 cm v premeru. Dolenji hlod obsega 180 kubičnih črevljev, a drugi gorenji 92. Odpadki tega orjaka znašajo 90 kubičnih črevljev. Vsega lesa brez vej je imela torej ta hoja 362 kubičnih črevljev. Poslali jo bomo v Trst. Pa sta še dve taki zverini v gozdu; podero jih skoro. Izvedenci jim prisojajo starost 11 do 12 sto let. Od Sv. Jurija Ob juž. žel. Ljubi »Stajerc", sprejmi tudi od nas mali dopis, katerega ti tukaj pošiljam. Vem, da mi ne boš odrekel, saj sem tvoj zvesti naročnik in razširjevalec pa kako ne bi bil, ko te vsakokrat komaj pričakam, ker mi vselej toliko novega prineseš. Kako bi se te ne veselili tudi vsi, saj nam prinašaš same lepe podnčljive reči in nas budiš iz trdnega spanja, kar pa ni po volji nekemu tukajšnemu revnemu klerikalčku. Ta že dolgo rnje proti tebi. Ubožec ta, koder hodi, ne zna druzega govoriti, kakor hujskati proti tebi. Pravi, naj bi tebe zapustili in si naročili nek »Fihpos", za tega paglavca mu kar srce gori in vabi naročnike. Pretečeno nedeljo imel je v neki druščini cel govor ter kvasil veliko neumnih laži. Ali mi „Štajerčeviu naročniki nismo tako neumni, kakor so oni »Fihposovci", da bi se naročevali na tak list, ki ga je zgolj sama laž. Kaj ne, ti na duhu bolni Valetinček in prijatelj „ Gospodarjevega" »Fihposa" kako dobro, jako dobro si jo onikrat v naši druščini skupil — ki smo bili sami »Stajerčevi" prijatelji. Zdaj pa idi le domov in prebiraj tvojega mladega teličkarja, nas pa pusti pri miru, ker ne opraviš nič; mi smo in ostanemo pa zvesti naročniki »Štajerca". Kadar te bode pa začel zopet hrbet srbeti, pa le pridi s tvojimi lažnjivimi čenčami k nam, te bodemo že še zopet malo p hali. Pa bodi za drugič dovolj. »Štajercev" prijatelj v imenu mw En ljubi advokat Gospod dr. Brumen s » Štajerci ni zadovoljen. Jezi ga, da smo se mi zavzeli kmeta in ga varovali proti švindlariji gosp. advot No, sedaj pa nam je poslal g. dr. Brumen sledeči popra^ „Sklicevaje se na § 19 tis. zak. zahtevam, di z ozirom na Vaš dopis priobčen pod zaglavjem ljubi advokat" v št. 16 Vašega lista zdne 11. avg 1.1. ponatisne z istimi Črkami in na istem mestu sle popravek: Ni res, da je bila izjava Jere Mesa 1 „Slov. gospodarju" dne 11. t. m. razglašena. Res I da je »Slov. Gospodar" v št. 28 zdne 11. julija I I prinesel neko izjavo, katera se pa ne strinja z; bino razsodbe ces. kr. okrajne sodnije v P tuji odi % dne 20 junija 1901 Cb III -^; radi tega lofl I res, da je stvar postavno urejena, in da sem jati I zastopnik Rozalije Kodrič hotel še več denarj« služiti in napravil toraj kak »švindel". Zadevno« izjavo prebral še sem jaz le potem, ko se mi jfl mojo zahtevanje dotični list od upravništva .s gospodarja" doposlal. Ker sem se prepričal, dil besedilo izjave skrčeno in se ne vjema z vseli zgoraj navedene razsodbe, še cela stvar dosetufl dognana, tem manj. ker mi upravništvo »Slov. gol darja" naznanja, da se je doposlala premajhna 1 stojbina, namreč znesek po 1 K 20 v., kar zadofl za 8 petit vrst dočim ima že v navedenej šw, ponatisnjena, protipostavno in proti volji Bw Kodrič skrajšana izjava devet petit vrst. Toraj nif da bi v tem postopanju bil kak sleparski čin iel bi bil jaz naredil kak umetni konfuzijon. Če bil Jera Mesaric na prvi opomin, ki ji je bil dom v pisarno prišla, bi bila plačala veliko manj strosB kakor jih je sedaj radi tega, ker se je pustila! in kontumacirati. Ptuj, dne 11. augusta 190B Anton Bromen, odvetnik." — V pojasnilo poveral sledeče: Gosp. Repa poslal je »Slov. Gospo« 1 krono 20 vin. s prošnjo, ako ponatis one ■ stane morebiti več, naj se mu odgovori, na I bode še doplačal. Dalje je pisal nGospodJ da se je izjava sklenila pri sodišču in se tor« sme predrugačiti ali skrčiti. Vzlic temu ixpiist« »Gospodar" par besed in nam se zdi, kakor ■ »Gospodar" in dr. Brumen delovala skupno, m ubogi ženi Mesaric še več stroškov povzročila. I je g. Repa 10 kr. premalo poslal, potem bi M »Gospodar" toliko denarja od njega zahtevati, m izjave predrugačiti. »Gospodar" se je tudi tukaj« neumno in umazano obnašal. Gospod doktor ;1 tako nedolžen, kakor se dela v svojem dana« popravku in je samo žalosten izgovor, ako se« sklicuje na to. da izjava nima vseh besed, kifl vsled pobotanja določile; kajti preje je on J trdil, da »Slov. Gospodar" sploh ni prinesel noil izjave; da pa je gospod dr. Brumen pri tej m učinil velik »švindel" bodemo hitro dokazali. SJ navedene pravde, ki jih je odmerilo sodišče, v m 21 kron 72 vin. Ko je pa prišel Mesaric k dr i — 7 ,en st le 5 J I III n ko 01 je fcenu. da hi mu plačal svoj dolg. mu je ta ljubi pktor rekel: »Ljubi prijatelj, sodišče seje »motilo« ti moreš plačati 39 K 16 h in Mesaric mu jih je tudi plačal, četudi :. b i 1 j i h dolžan. Zdaj pa znaša račun if 57 kron 23. vin., čeprav dr. Brum en le bi smel prav nič več priračuniti, ler je sodišče stroške že odmerilo. ffidiš ljubi dr. Brumen, to je „švindelH, to je kmečko pmjederstvo, to je način, kako neki advokatje kmeta kleparijo in spravijo v nič. Veselo-žalosten dopis iz ormoškega okraja. Ko n je lani odprla v Ormoži nemška šola, smo se dolgo pbotavljali, ali bi poslali naše otroke v njo ali ne. kajti hud vihar je takrat pihal in pretil zdrobiti po-popje od slemena do podzidja. Sovražniki te šole so si mnogo prizadeli ter odvračali šolarje in časniki so brkastično blatili novo podvzetje, V trdnem zaupanju do Ormožancev, ki nas še nikoli niso sleparili, smo jim naše otroke izročili, in ni treba biti žal, to smo k pred nekterimi dnevi prepričali. Svečanost, katero f priredila dne 11. julija ormoška nemška šola v ■OBtorih g. B. Cvitkovič-a, svedoči, kar se je v komaj nesecih storilo. Neverjetno lepe napredke nam je ala razpostava šolskih del iz raznih predmetov, di si pisanje risanje ali ženska ročna dela itd. in haravnost čudili smo se čez zmožnosti, katere so si pridobili naši otroci v tem kratkem času. Ali ne samo b, še bolje nas je iznenadila ustmena izurjenost v ■emžkem jeziku. Krasna je bila igra s petjem, katera m šolarji čudapolno in točno predstavili. Tem bolje tno se čudili, ker eo se te predstave večinoma le ptroci slovenskih starišev vdeležili in se pri tej priložnosti, kar se tiče izgovarjanja in govornega naglasa lemškega jezika, prav izvrstno izkazali. Margiktera pati je s solznimi očmi gledala svojo hčerko pogumno in neustrašljivo nastopati igralni oder in marsikteremu Metu je srce veselo tolklo, ko je slišal svojega sinka pred tolikimi poslušalci razne stvari predlagati iz »ovorišča, brez da bi se le en trenutek ustavil. Sve-pmost je končala cesarska pesem, katero, so z veliko ■navdušenostjo peli otroci vseh razredov. Bazvideli nsmo, da so se šolarji veliko dobrega in lepega na-rcili, posebno pa tudi. da so v poštenem in mirnem bbnašanju očitno napredovali, to svedoči strogi red, katerega smo imeli priložnost opazovati pri občnem teletu na Haindl. Ta izlet je bil zanimiv, z velikim peljem so se ga vdeleži vsi šolarji s svojimi stariši in Se mnogo drugih dobrotnikov in prijateljev naše mla-Idine. Kaj si zdaj misli malopridnež, ki je enkrat primerjal otroke nemške šole s svinjami? Ali ga ne griva? — Ali ne pričajo vse okolščine, da je ormožka ."■Hnemška šola zgled ljudskih šol celega okraja? To je Ires in to so vprvo zasluge šolskega vodstva. Vsem ' Jočiteljem se zahvaljujemo za trndapolne prizadeve, ter jih prosimo, da bi se v prihodnem letu zopet usmilili naših otrok in jih navajali v lepem uspehu kakor letos. Lepa hvala tndi krajnemu šolskemu svetu, ki 'vrlo skrbi, da se goji nemščina, brez da bi mu kdor *5zamogel oponašati, da hoče germanizirati. Hvala mu, pri >a >b >tv ■ ki se je potegnil za naše otroke, ko so jih nadlegovali neki topoglavci, ter jim grajali nemški pozdrav. Omeniti moramo, da je ta stvar imela čudne nasledke. Sicer so slavnega Ivan Veselica, tako imenovanega Žalostiča, iz sodnijske službe izbacnili; nekega dečka. ki je v tem namenu krivil, na pet dni zaprli. Ali znanemu gospodu z zlatim golirom se nič drugega ni zgodilo, kakor da je bil imenovan častnim občanom nekaterih občin, ki stojijo pod robotnim poveljem nepremišljenega gospoda doktora Omuleca, kateri je kot načelnik političnega društva „Sloga" strogo zaupno zapovedal, kar da se mora zgoditi. Hanza, Hanza, ke-daj se boš zbudil?! Castitamo, gospod častni občan sub auspiciis Omulocii. Akoravno še zdaj ni repna doba, da bi koga mogel v glavi vučec napeti, se je tudi od drage strani začela predgati križna vojska na korist npolitičnega martemika" in slavnega častnega občana. Pravijo namreč, da se je neki novolnteran na-kanil dati prekrstiti, ter ponudil svoje moči, da bi dokazal nedolžnost dragega kučagazda. Ali globoko je zagazil. KoneČno omenimo, da se je letos pri nas vršila sveta birma in da so pri tej priliki premili gospod knezoškof med drugim posebno pohvalili šolarje nemške šole, kateri so v veroznanstvu prav dobro odgovarjali, da se jim je bilo treba čuditi. Pri vsem tem so kazala spričevala v tem predmetu nasproti izreku višjega dušnega pastirja le slabe in večinoma najslabejše rede. Ne vemo, kakor je to mogoče. Kakor pravijo, je merodajni faktor vzroke raztolmačil. O Stanislaus, si taciiisses, philosophus mansisses! Ptujsko kopališče. Zoper proti n (gihl) in reuma-tizmus je najboljše sredstvo parne kopeli. Dobijo se vsaki torek četrtek in soboto ob eni uri popoldne v ptujskem kopališču po ceni. Vrl patrijot. Iz Ptujske gore se nam poroča: Vrl patrijot je naš župnik na Ptujski gori, gospod Jože Sattler. Gorski tržani pripravljali smo se v soboto dne 17. avgusta, kako bi lepše proslavili god našega blagega cesarja in poslali v ta namen Jurija Werdenika k župniku prosit za možnarje. Župnik pa se je odrezal : „Z a take posvetne reči ne dam možnarje v." — No, tržani streljali smo vseedno, a možnarje iskati smo mogli drugod. Priredili smo tudi krasno bakljado z godbo in bilo je ravsvetljeno skoro vsako okno. le gospodu župniku se ni vredno zdelo vsaj edno svojih oken razsvetljiti, pač pa seje rajši za cerkvene stopnjice skril. Po celi Avstriji in celč v drugih državah darovale so se ta dan zahvalne svete meše z običajnim nTedeum Laudamus", samo mi tega nismo bili deležni, ampak imeli smo v soboto samo tiho sveto mašo, dasi bi se vsaj lahko tudi na pravi dan, to je v nedeljo zgodilo, ker imamo, kakor vsem znano, jako veliko cerkev. Ob enem bodi povedano še, da je naš župnik pred nekaj leti pač možnarje rad posodil, da se je streljalo v slavo drž. poslancu Gre-gorecu in še enemu, ko sta imela na Ptujski gori pri Jagodiču shod!!! Iz Haloz. Nek Haložan je v zadnji številki „ Štajerca" milo potoževal svoje križe in težave, pa glej! Gospodje pri „Gospodarju" in „Domovini" so se za- radi tega hudo razjezili in strašno »sinfali". Rekli so, da tega ni pisal noben Haložan, ampak eden od meščanov, kateri plačujejo svojim delavcem po 20 krajcarjev na dan in kmetom vinograde proč jemljejo. Jaz ne vem, če je tisti »Haložan" ali „Kritikus" ali kako se že oni časnikarski pisači imenujejo, kedaj v Halozah bil, ker tako neumnost skupaj spišejo. Dandanes plačuje štajerska šparkasa in dežela delavcem 60—70 krajcarjev dnine in boljši posestniki Čez 30 kr.; oni pa, ki bi plačevali po 20 kr., bi pač težko kakega delavca dobili. Posebno zahvalo smo dolžni šparkasi in deželi, ker ste tako visoka plačila nastavile, ker s tem so potem tudi drugi posestniki primorani s plačili višje iti. Kar se pa tiče vinogradov, je danes skoro vsak vesel, kdor jih nima. 15 let nazaj se že ni zgodil slučaj, da bi kdo iz mesta oderuštvo gojil in skoz to kakega kmeta vničil. Mi pa nočemo naštevati koliko kmetov se je uničilo po nepotrebnih pravdah in visokih posojilničnih obrestih. Danes prišlo je pri nas že tako daleč, da živi kmet slabeje kakor viničar, in je viničarju nevošliv. ker ta nima nič dolgov, ne plača nobenih davkov, in gre vsako nedeljo v mesto po denar. Kmet mora pa posojilnici po 8% obresti dajati, plačevati davke, njegovi ušivi vinogradi pa ne nosijo nič. Dragi „Haložan" in „Kritikus" v »Domovini" ne bodi hud, ali kdor nam da delo in pusti kaj zaslužiti, če tudi je malo, ta nam je vedno še ziniraj veliko ljubši, kakor tisti gospodje, ki nam hočejo požreti zadnji vinar. Zunanje novice. v Stare srebrnjake našel. Kmet Levora iz Oplota na Češkem je hotel prezidati sprednji del svoje hiše in tu pri kopanju je našel posodo, v kateri je bilo hranjenih 360 leskečih srebrnjakov izza časa kralja Karola IV. Modras je pičil. V letošnji vročini prikazujejo se strupene kače celo v onih krajih, kjer so drugače jako redke. V Dobrišu na Češkem je šel 13letni šolar Oskar Aschermann v gozd iskat gobe, in ko je hotel ravno pobrati platničasto glivo, ga je pičil modras v roko, ki se je ondi potuhneno skrival. Otroka so po prvi zdravniški pomoči takoj odposlali v Prago na kliniko, toda roka mn je že popolnoma začrnela, med vožnjo ee ga je lotevala omotica in je malo upanja, da ga ohranijo pri življenju. Potovalec, kakoršnega ne srečamo vsak dan, je dospel te dni v Pariz. Bil je namreč šele — 7 let star. Ker ni znal francoskega jezika, so ga peljali na policijo, kjer je pokazal svojo čepico, v kateri je imel napisano svoje ime in svoje bivališče v Bostonu. Povedal je ondi, da potuje sam po svettr, da se nči, in da ima naložen svoj denar pri raznih bankirjih po različnih večjih mestih. Dečka so izpustili, in poklical je izvoščeka, da ga popelje k bankirju po denar. Na to je ostal več dni v Parizu, ter nadaljeval sam svoje potovanje okoli sveta. Iz Čevljaskega življenja. Te dni se je vračal čevljar P. s sejma v Pragi domov. Bilo je že pozno po noči, ko je korakal precej težko ob bregu Vltave proti sto jemu domu. Razgovarjal se je sam s seboj, pivo j sicer hvalil, le njegovi učinki in posledice mu nis bile všeč. Končno so mn noge odpovedale popolnom službo. Sleče obleko in misleč, da je doma položil na tla, noge v jarek ob cesti ter zaspi. Ko pa je bil po polnoči in njega je začelo mraziti, se prebnd vsega se ne more spomniti, nego jo, dokler je § temno, potegne brez obleke domov. Njegovo zakonsko rebro ga je sicer zgovorno pozdravilo, toda za to n maral preveč, vleže se zdaj v mehko postelj, da i bolj odpočije. Ko so pa v jutro šli ljudje v Prag ter so našli pri cesti in blizu Vltave znano jim črei ljarjevo obleko, mislili so, da se je vtopil, in župa je sam šel k nesrečni vdovi črevljarski, da jej na! nani žalostno poročilo, obleko je prinesel s seboj. Tod črevljarka se ni nič užalostila. „Tam-le poglejte ne marneža na postelji, kako smrči; bila sem že v skj beh, kje je obleko pustil, no hvala vam, da ste mu jo prinesli." Lačen ženin. V neki župni cerkvi v Pragi imej se je vršiti poroka. Po ondašnji navadi gresta žeal in nevesta pred mašo, oziroma pred poroko k izn vedi. Potem pa imata še kakih deset minut čakaj V tem pa se je lotila ubogega ženina grozovita li kota, ne obotavljajc se, je zapustil cerkev, neved svate ter jo nagloma mahnil v najbližnjo gostiln^ kjer se je pošteno najedel in napil, da dobi „korajžo za odločilni korak v novo življenje. Ondi pri sklei pa se je nekoliko predolgo zamudil, in duhovnik, ne vesta in svati so morali čakati, dokler se gospo ženin ni vrnil. Končno je vendar prisopihal, hitro i je še obrisal na ponosnih brkih ostanke jedi, pok] knil k altarju ter je po obredniku trdil: da si nevesti jemlje iz ljubezni, da ji bo do smrti zvest itd. Zaljubljeni pikolO. Pred tednom je v Benečovn pripihal na kolodvor vlak in hitronogi pikolo je bi na to ponujal lačnim popotnikom sveže pivo in top frankfurterice. Komaj pa se je vlak začel pomikali! daljšemu diru, odložil je 15-letni Ganimed svojo ^robo v stran ter je skočil na železniški tir pred vlak. Vzrol njegove smrti je bila — nesrečna ljubav do nek mestne Kleopatre, ki pa je za 10 let starejša in jI na sladko ljubavno pismo pikolovo odpisala osodepolnl besede: „Še premlad in preneumen". Straža je ustrelila človeka. Blizu centralnega pokopališča na Dunaju stoji vojaško skladišče, o kal terem pripoveduje ljudstvo čudne stvari. Trdi se. ril je izginilo brez sledu že več straž in da so napadi tam nekaj navadnega. Te dni je imel stražo oddeiel bosenskega polka št. 4. Opolnoči sta stražila Bofl njaka Lovienič in Lianjak. Straža je jako ostra jI odgovornosti polna. Nakrat je priletelo na straž« nekaj kamenja in zemlje. Na to sta zagledala beli prikazen. Zaklicala sta ji, naj se oglasi. A molče jI šla proti njima. Tedaj ustrelil Lovienič, prikazen i padla. Ko sta stekla na mesto, sta našla golorl kega človeka, ki je imel pod pazduho telovnik il suknjo. Bil jo ustreljen. Kdo je nesrečnež, ni znam Vrši se preiskava, a brez uspeha. — Nekateri listi I poročajo, da je ustreljenec identičen z delavcem Seb. Ifaeno. ki je bil tisti večer pijan in bržčas vojakov klic preslišal ter našel zato smrt. 4-rtev zločina. Pred kratkim je umrla v Budim-Išti mlada lepa žena vsled grešne manipulacije svoje ■biče. Mlada gospa je bila v blagoslovljenem stanju, Bi se bila rada tega osvobodila. Babica Ivana Breje bila pripravljena izvesti zločin. Toda gospa je začela strašno krvaveti in pozvani zdravnik je iz-iril, da jej ni več rešitve. Tedaj je žena priznala fcjemu možu, da je dala babici 40 kron za njen feešni posel. Gospa je kmalu umrla, njeno morilko m so zaprli. Nečloveški zločinec. Sluga Gradinger na Dunaju h v spanju petkrat zabodel svojo priležnico vpričo poleg nje spečih otrok. Na to si je prerezal vrat. Oba ■a bila mrtva. Otroci 4—8 let pa so bili priča tega ■rožnega čina. Drama na kolodvoru. Na kolodvoru v Zolyjom (oa < »grškem je čakala na vlak mlada ženska. Ko je kopi! iz vagona mlad mož, ga je ženska polila z vi-Jjolom, da je bil ves opečen ter da je takoj omedlel. ■ tudi ženska se je opekla, in zgorelo ji je celo oko. Pflc ji je bil mladenič nezvest. Trpinčenje po španskih ječah. Neki list je ovadil, Le v Vichu v Kataloniji trpinčijo ljudi, zlasti štraj-pjoee delavce. Preiskava je dognala, da je pisal list kiico. Zato je nastala med delavci velika razburjenost. Ce krivci ne bodo kaznovani, nastanejo bržčas pmiri in izgredi. Iz tragredije — veseloigra. V okolici Peste k živel bogat vdovec s sinom. Starec, 60 let star, se I zaljubil v deklico najlepših let. Stariši so bili s km zadovoljni ter so prisilili dekleta, da se je s preem zaročila, ter da se je pripravila že poroka. p dan poroke |>a je deklica izginila. Iskali so jo pov-bd in jo našli končno v vodnjaku. Skočila je vanj, k bi se utopila, a k sreči je padla v čeber, tako, p je ostala njena glava nad vodo. Ko so jo potegni iz vodnjaka, je bila brez zavesti. Ko se je zavedla, ■ odločno izjavila, da pojde rajši še enkrat v vodnjak kkor s starcem k poroki. Svatje so se na to razšli lomov. Ali črez dva tedna so se sešli iznova. To pot k se je poroka deklice izvršila vendarle. Deklica je lila celo jako dobre volj, saj jo je peljal pred oltar l- starčev sin, katerega je že dolgo ljubila skrivaj. Vino — pijača za konje. Na južnem Francoskem lie veliko pomanjkanje konjske piče, zato so domači Bttetje in viničarji iztuhtali jako redilno sredstvo za I konje — krmiti jih z vinom. Naj poprej so ga me-ali z vodo, toda pozneje manj in manj, in konjem k baje jako dobro godi. Sicer pa na Bavarskem že ■avnaj napajajo konje s pivom. Hudiči so lovili neko jutro v Ljubljani nekega leopolda Bobka. Isti je namreč pritekel na južni ko-fcdvor k tam službujočemu stražniku, naj od podi hupe, kateri ves čas za njim letajo. Bobek je strasten ■koholist, zato se mu je bilo v glavi zmešalo. Pet dni V Studencu. V francoski vasi La Coudrav ■opravljal je delavec Louis Simon studenec. Zidina 9 — se je odkršila ter zasula nesrečneža. Petnajst na pomoč poklicanih vojaških pijonirjev ga je moglo najti šele peti dan. Bil je še živ, sam pa je pravil, da se mu zdi, kakor bi bil komaj le 24 ur zasut. Ko je prišel na sveži zrak, je omedlel od lakote; zapazili so tudi na njem, da so mu od groze osiveli lasje. Zdravnik ga je koj vzel v svojo skrb, zdaj pa je zopet okreval in nadaljuje delo. Koliko Stanejo divje Živali? Po raznih zverinjakih so nekatere živali iz afriških in ameriških krajev, ki stanejo včasi lepo svoto denarja. Nosorog, žirafa, slon, stanejo po 20.000 kron, za afriško gorilo se plača še veliko več, najdražji pa je menda tapir ali morsko prase, za katerega se plača do 35.000 kron. Človeška glava sredi ceste. Pred dvema tednoma je našla neka mlekarica na cesti iz Laaba na Nižje Avstrijskem sredi ceste človeško glavo. Telesa ni bilo. Dognalo se je, da je glava nekega samomorilca, ki je ležal ondi že več tednov. Možje, ki so samomorilca spravili v rakev, so na že odpadlo glavo pozabili in odnesli le telo. Ko so truplo spravljali, je bil vihar in je vladala tema. Tako jo glava obležala. Samomorilec — Čudak. Bivši dunajski dvorni vrtnar Iv. Kluch je oslepel ter se je v Brodzeju na Češkem iz obupa ustrelil. Predno se je usmrtil, je vzel iz hranilnice ves svoj prihranjeni denar, zbral je vse vrednostne papirje, srečke itd. ter vse skupaj zažgal v peči. Tako je zgorelo več tisočakov! Nato je pohodil in uničil še svojo zlato uro in se — ustrelil. 25 let živa pokopana. V Poitiersu so prišli pred kratkim strašnemu zločinu na sled. Neka gospa Mou-nier je imela v zporazumljenju s svojim sinom, svojo hčer Blanšo 25 let zaprto v sobi, v katero ni nikdar prisijal solnčni žarek. Jesti sta ji dajala silno malo in najslabejše, soba pa ni bila nikdar pometena. Dekle, ki je bila pravcati skelet, se je v bolnišnici že precej popravilo, samo hoditi in govoriti še ne more. Dobrodušno in veselo je, samo o njenih sorodnikih ne sme nihče govoriti, ker postane sicer takoj divja in nemirna. Mater in njenega sina so zaprli, a so mater zopet izpustili; šla je v neki samostan, kjer je pred par dnevi umrla. Sojen bode sedaj samo sin. Prašiči ■*- morilci. Iz Arada na Ogrskem poroča se sledeča grozovita vest. Kmet Kecskemeti padel je pred nekoliko dnij na dvorišču, svoje hišo v omedle-vico. Na dvoru ni bilo nikogar, ki bi mu pomagal. V tem so se vrgli prašiči, ki eo bili blizo hlevov na dvorišču, na kmeta ter so mu pregrizli trebuh in požrli njegov drob; tudi obraz nesrečnežev so tako razjedi i, da ga ni bilo mogoče poznati. Dvoboj med ženskama. V boulonskem gozdiču pri Parizu sta se hoteli duelirati v Parizu znani gos-podičini Arma Daubry ter Jeanne Kessler — radi ljubimca, katerega je vzela prva drugi. Sablja je imela razsoditi, katera izmed nju ima nanj pravico. Toda ljubimec, ki je zaman miril tekmovalki, je ovadil vse policiji — ta pa je prepričala nevarno bitko modernih amazonk. Koliko stane vožnja v balonu? Napolniti balon, to je najdražja zadeva, ter stane za navadno vožnjo 10 - blizo 200 kron. Daljo treba računiti za vožnjo po železnici nazaj, za zmotanje balona, za pripeljanje na kolodvor tudi kakih 100 K. tako da navadna enkratna vožnja stane 400—500 K. Ako pa včasi poškoduje balon dimnike, sadna drevesa, strehe, vrte itd., potem je včasi treba povrniti precej veliko škodo. Civilna vožnja je navadno zato ceneja, ker se v balon lahko privzamejo radovedni potniki, ki plačujejo od 50 do 1000 K „vzletnine" Mravlje so umorile otroka. V minolih dneh je šla žena delavčeva, Marija Jelinkova v Marijinih toplicah s šest tednov starim otrokom na njivo — odložila je otroka in opravljala svoje delo. Otrok je jokal, pa zato se mati ni brigala. Še le po pol uri, ko gre vendar pogledat otroka, je. zagledala strašen prizor — otrok je bil od mravelj obsut. Vse polno jih je bilo v ustih, v nosu, v ušesih in obraz je bil ves otekel. Jelinkova je brž odnesla dete k zdravnika, toda bilo je že pozno. Otrok je umrl v neznanskih bolečinah malo ur pozneje. Nenavaden Obed. V Rochestru, v Zjedinjenih državah je povabil k sebi neki poznavalec kač na čast profesorju Daviesu 18 učenjakov naravoslovcev, ter jim je napravil obed iz samih kač z različnimi finimi prikuhami. Jedli so praiene vodne kače, pečene klopotače, kuhane tigraste kače, pečene kače velikanke itd. Mesto šopkov so krasile mizo raznovrstne kače v steklenih hišicah; tudi po stenah so bile videti kože in okostja kač. Vsem gostom brez izjeme je ta obed jako ugajal, samo zjedinili se niso v mnenju, je-li kačje meso slično po okusu kokošjemu ali telečjema. Gospodarske stvari. Jesensko oranje. Marsikdo si bo mislil, kaj bom že jeseni svoje njive oral, saj imam spomladi v aprilu časa, da izorjem za pšenico, rž, oves in ječmen; kadar to posejem, mi ostane še dosti časa za turšico, lan, krompir in druge rastline. Toliko let že gospodarim in vem, kdaj in kako moram krompir saditi. Storim, kar mi je storiti, drago -pa prepustim božjemu blagoslovu. Tako je mnenje našega kmeta o jesenskem oranju ali o pripravi njiv jeseni za spomladansko setev. Preverjeni smo, da bode komaj vsak petdeseti kmet mislil: morebiti bi vender dobro bilo, ta nasvet poslušati; storil seveda ne bo nič; drugi pa se bodo našim nasvetom celo posmehovali. Korist jesenskega oranja je neprecenljivo velika. Vsi pametnejši kmetovalci so jo že davno spoznali in se tudi po tem ravnajo. Na Češkem so razumnejši kmetje, ki posnemajo večinoma grajščake. Oni preorjejo že jeseni vsako njivo po enkrat ali dvakrat, pridelujejo pa tudi še enkrat več vsakega žita kakor naš kmet. Tudi vidimo po vseh deželah premožnejše kmete, le pri nas so večinoma reveži, ker ne znajo iz zemlje dvakrat večjih pridelkov dobivati. Še cel6 naše graščine in mali graščaki nimajo boljših pojmov o umnejšem obdelovanja sveta; tudi oni hodijo rakovo pot. Koristi jesenskega oranja so: 1.) V izorano zemljo pride več solnčne svetlobe, gorkote, zraka, rose, dežnice, mraza in snega. Vse to vpliva na posamezne dele ženi da se nekoliko predrugačijo ali raztope. Mrtva zem tako prezebe, da postane našim rastlinam rodovi V zraku je veliko snovij, ki pridejo v izorano ze: na primer ogljikova kislina in amonijak; obe sta treben živež našim rastlinam, brez njiju ne more r^ nobena. V neizorano njivo pa teh snovij iz zraka more obilo priti, zato ostane nerodovitnejša. 2. M zemlja se napije vode in zraka, ki raztopita vel rudninskih solij in jih pripravita rastlinam použitek. Rastline ne použivajo neraztoplenih s in zato jim ne morejo nič koristiti. Mrtva ze je sestavljena iz mnogih nerastopljenih, rastlin neprikladnih rudninskih solij. Mrtva zemlja post rodovitna, ako njive jeseni preorjemo. Z jesens preoravanjem smo njivo brez gnoja prihranili, dostikrat oranje njivi več koristi kakor gnojenje. Jesensko oranje nam daje priliko, da njivo poglo čimo. Jeseni smemo vsako njivo globoko orati in t mrtvo zemljo izoravati, ker se pozimi vsa predrag Tiste njive, ktere bodemo spomladi s peso, z detel s krompirjem in z lanom posejali, lahko globoče orje Z jesenskim oranjem vse njive lahko leto za le bolj poglobočimo. Marsikdo utegne ugovarjati7 k bom pa potem s svojimi slabimi volički oral, saj sedaj komaj 4 palce globoko brazdo vlečejo? Proč lesenim plugom, pa bode mogoče tudi s slabo ži veliko globoce orati! 4.) Ker jeseni lahko globo orjemo, se naša orna zemlja v nekoliko letih poglo in vse rastline nam potem v njej veliko bolje o rodevajo kakor poprej v plitvi zemlji. Pesa, konoplje, detelja in še mnoge druge rastline se; s svojimi koreninami po več palcev, pesa in dete: do 3 čevlje globoko v zemljo in si tam iščejo žive Če jim globoko preorjemo, se v preoranem sv dobro vkorenijo in okrepe, da potem iz spodnje ze uspešneje srkajo živež. Tako globoko oranje se gotovo dobro izplača. V globoko izorani zemlji lueerna po več let kakor v plitvi; sploh vsaka lina nam veliko bolje rodi. Z globokim jesens oranjem si poljske pridelke množimo in sami s bogatimo. 5 Koliko stane pri nas pletev spomladans rastlin, okopavin, krompirja, pese, korenja, lanu mena itd., vsak sam lahko presodi. Posebno plevel, koder je podnebje mokro, tako obilno, včasih pletev več stane, kakor je ves pridelek vred Proso se mora dostikrat zaradi pleva podorati in t za pletev drugih rastlin se mnogokrat toliko pot da pletev poje ves dohodek. Kaj je vzrok tako o nemu plevelu, in kako ga učiniti? Ce jeseni sv njive preorjemo, v preorani njivi plevelne koren zmrznejo in segnijo. Vsak ve, da vsaka rastlina bolje raste in tudi bolje obrodi, kjer ni ple Če to vemo, moramo tadi na to gledati, da nji čistimo. Z jesenskim oranjem njive laže čistimo ple kakor spomladi z drago pletvijo. 6. Naše ras lan, proso, konoplje, krompir in repa hočejo do rahlo zemljo; v trdi ilovici ne morejo dobro obr in če jim to trdo ilovnato zemljo samo spo preorjemo, ni še postala tako rahla, kakor zah ml ;:| > pol rastline. Vsak tudi ve, da zemlja postane tem rahlejša, čim večkrat je preorana, še bolje pa pospešuje jesensko oranje rahlost zemlje, ker jo mraz pozimi ; dobro razdrobi. 7.) Veliko črvov in mrčesov je v ! strnišču, ki so v neizorani zemlji proti mrazu pozimi prav dobro zavarovani; ako pa njivo jeseni preorjemo, jim razrušimo njih gnezda, mraz jih hitro zasači in ! popolnoma uniči. Ta se bode mnogim zdela bosa, ker ne vedo, da ima vsaka naša rastlina po več ali manj mrČesov, ki v strnišču ali pa blizu korenin v površju zemlje prezimijo in ktere le mraz in zimska mokrota lahko uničita. 8.) Ob lepih jesenskih dnevih imamo zadosti časa, da njivo po dvakrat ali tudi trikrat preorjemo, kakor kaka rastlina zahteva in s tem oranjem si spomladansko obdelovanje veliko skrajšamo. Mislimo si Gorenjca, kako mora spomladi kepe za lan razbijati. Ko bi jeseni njivo globoko preoral, bi spomladi pri zadnjem in predzadnjem oranja ne imel nobene kepe, ne bilo bi mu treba za razbijanje kep nobenega krajcarja potrošiti, lahko bi druga poljska opravila opravljal in se ne mudil z neumnim razbijanjem kep. 9.) Spomladi je prav težavno, težke ilovnate njive, posebno ob deževju dobro zrahljati. Dostikrat se spomladanska setev zakasni samo zaradi mokrote. Ko bi pa njive, ktere spomladi posejemo, jeseni preorali, bi se spomladi hitreje osušile in lahko bi jih prej obdelali in obsejali. Z jesenskim oranjem dosežemo tudi to, da spomladi vsa jara žita in druge rastline posejemo o pravem času. Kasna spomladanska setev dostikrat zakrivi slabo žetev. 10.) Ovsu nam na peščenih tleh ni treba narediti prerahle njive, vender mu pa jesensko oranje več'koristi kakor spomladansko. Spomladi posejemo oves po že izorani njivi in ga samo z brano pod-vlečemo. Iz tega je razvidno, da smo si spomladi oranje prihranili in da nam dosti časa ostaja za druga opravila. Tukaj smo navedli mnogo razlogov za jesensko oranje. Da bi le naši bralci tako ravnali in bolj za-nikarnim svojim sosedom o koristi jesenskega oranja kaj razjasnili. Slovenski kmet pusti: kadar svoje pridelke: ajdo, repo, krompir in korenje s polja spravi, njivo vso zimo v plevelu ležati, šele spomladi jo za kake 4 palce prav slabo preorje in potem precej poseje. Na tako slabo izorani in prerahljani njivi ne more nič obroditi. Turšica, lan, krompir, detelja, itd. hočejo že jeseni preorano njivo imeti, posebno če je zemlja ilovitna, ktero je včasih treba dvakrat orati. Z jesenskim oranjem si bode vsak kmetovalec toliko več prikmetoval, da s tem lahko davke poplača. Jesensko oranje izda toliko, kolikor pol gnojenja; od njega je odvisna prihodnja letina. Naj si vsak nevernež po eno njivo preorje jeseni in se sam pre-prepriča, koliko ji bo koristilo; drugo leto mu ne bode treba več svetovati. »Kmetovalec" Imam dve leti staro junico. ki se pomišlja vsakih 17—20 dnij in je bila že večkrat pri biku, pa ne ostane breja, dasi sem bika že premeni]? Kaj mi je storiti? Odgovor: Vzroki te prilike so največkrat bolezen sluzne kože v maternici ali v jajčniku, zara-stenje maternice itd. Te bolezni določiti in ozdraviti je reč živinozdravnika. Mnogokrat je pa vzrok prevelika debelost in zlasti otolšcenje jajčnika. Tudi biki, ki prevečkrat plemene morajo biti krivi. Skusite privesti junico oc] plemenitvetako-le: 1, Čejejunica debela, prikrajšajte ji krmo in skrbite, da se bo zadostno pregiba-la na planem že pred pojanjem. 2. Predno junico peljete k biku, utrudite jo nekoliko na dolgem potu. 3. Menjajte bika ter izberite kakšnega bolj oddaljenega, o ktcrem veste, daje krepak m danima dosti krav. 4. Puščajte ju-nici pred oplemenitvjo. Končno Vas opozarjamo, da so živali, ki se kar naprej pojajo, a se nikdar ne obreje; take živali so bolne, in sicer največkrat je-tiČne ter jih sploh ni ozdraviti. Moji prašiči imajo grinte, dasi strogo pazim na snago in jih vsak dan izmivam. Izmivanje pa nič ne pomaga. Ali so to res grinte, kakor sosedje trdijo, od česa nastanejo in kako jih je mogoče zatreti? Odgovor: Prašiči imajo res grinte, ktere povzroči majhna živalca, in sicer neka pršica (sarcoptes squamiferus). Grinte se vselej nalezejo in nikdar ne nastanejo same od sebe. Grinte se najprej pokažejo na trepalnicah na licu, potem na hrbtu in nazadnje na notranji strani stegen, in sicer v obliki otrobom podobnih luskin. Poznej se narede sive kraste, koža se zdebeli in se zgrbanČi. Zatirati pršice ni težavno in je večinoma uspešno. Najprej se kraste omehčajo z milnico iz zelenega mila in potem se ves život, posebno pa polni deli prav temeljito vtro in izperejo z vodo, kteri se na vsak liter dodene 50 gramov lisola ali kreolina. To delo se ponovi čez 8 dnij in drugič čez tri tedne. Svinjak je seveda treba vsestransko temeljito osnažiti. V najem se išče prostor za malo štacuno. Ponudbe pošiljati so na upravništvo »Štajerca". 28S V najem se da trgovina na dobrem kraju brez konkurence. Vprašanja sprejema upravništvo „ Štajerca 286 Imam še 5 polovnjakov rudečega in 25 polOvttjakOv izvrstnega vina iz že dobro znanega hriba Vinarje po primerni ceni na prodaj. Spoštovanjem Anton PSBUičnik, posestnik, ______________Prihova, počita Konjice.__________288 Lep, skoraj nov 5W 3s o r -u. z m. j a. 3s -T&6 (Kukuruzbehiilter) proda 290 Maks S t r a s c h i I I na Bregu pri Ptuji. Dr. Rose balzam Praško domačo mazilo za želodec »| iz lekarne B. FRAGNER-ja v Pragi |fr je že več kakor 30 let občno znano domačo zdravilo slast vzbujajočega. prenavljanje pospešujoČega in milo odvajočega učinka. Pre-bavljanje se pri rednem uporabljanju istega sredstva okrepčuje in obdrauje v pravem teku. Velika steklenica 2 K, mala I K. 0 J. Pavaletz v St. Juriju v Slov. goricah. 279 Pridno, pošteno in trezno ajersko družino (Maierleute) katera se razume tudi z živinorejo, sprejme se 8 15 | novembrom. Prosilci predstavijo naj se osebno pri ________W. Blanke v Ptuju.___________ Meščanska parna žaga. Na novem lentnem trgu (Lendplatz) v Ptuju zraven klalnice in plinarske hiše postavljena je nova parna žaga vsakemu v porabo. Vsakemu se les hlodi i. t. d. po zahtevi takoj raz-žaga. Vsakdo pa sme tudi sam oblati, vrtati in spa-hati i. t. d. *> A d. Hochegerja glavne zastopstvo marienfeldsfce tvornice motorjev In Iokomobll (Marienfelder Motoren- und Locomobllen-Fabrik) Dunaj VIII/2 Josefstadterstrssse 64 nasproti postaje mestne Železnice „Josefstadterstrasse.a Zaloga motorjev in lokomobil, ki se gonijo s petrolejem, bencinom, špriitom in plinom. Ni kake nevarnosti glede ognja ali da bi se raznesli, so vedno pripravljeni za delo. — Najboljši in najmočnejši stroji. kar se tiče vstrajnosti. — Primerni za kmetijske, industrijske in druge namene. — Popolne mlatilne priprave. — Mla-tilnioe od Hofherrja in Schranza. Gonilni stroški ene konjske moči t* ene nro samo 4 do 6 vinarjev!! BI Ceniki brezplačno in poštnineprostoj ■ 106 S t y r i a bi c i k I j i (Fahrržder) danes pripoznani najboljši fabrikati po 200, 220, 240, 260, 280 in 300 kron priporočata brata Slawitsch v Ptuju. Dobri stari biciklji se dobijo po nizld ceni. Ceniki (Preiskourant) brezplačno. 204 — 13 — „Štajerc" izhaja vsaki drugi četrtek, prinese najnovejše novice in zastopa interese kmečkega stanu. Štajerc stane za celo leto s pošto vred samo 1 krono 20 vin. ali 60 kr. io izvodov stane na leto 6 krone 60 vin. s pošto vred. Naslov: „Upravitelj$tvO Štajerca v Ptuju." i ®i ji 100 litrov 20 kron, Če se ga kupi več, je ceneje. 36° Sadno kletarstvo jo$. Pall0$ y Celji. poprej Franc Petrowitseh slikar, barvar in trgovina z Darvami (farbami) I V Ptuji naznanja slavnemu občinstvu, da se je prestavil iz jogerske ulice (Ungarthorgasse) k veliki cerkvi Bahnhofgasse Št. 5 poleg gostilne g. Knaus-a (Judennatzl) in priporoča svojo obilno založeno zalogo najboljših oljnatih barv za okna, vrata, pohištvo i. t. d., dalje suho barvo za malanje hiš, dobri, ihitrosušeči firnež, ki ostane svetel; vsakovrstne lake j trpentin, polituro, brunolin, sikativ, orehovo jpajco, glaspapir, pinzenštajn, abcugpapir za I fladrati, kakor tudi mnogovrstne Čopiče (pinzelne) in pinzelne za belenje malanje in slikanje. Nove jmuštre ali patrone za hiše barvati, zlati in j srebrni prah za podobe in rome zlatiti ter druge v to stroko spadajoče stvari vse frjšno blago in po najnižji ceni. 177 ******** Zaradi družinskih razmer **************************** se eno, v najlepši lesi ležeče dobro vzdržovano vinogradniško posestvo, obstoječe iz circa 7 oralov trsja, od katerega je že čez 1 oral zasajenega z novimi, dohodke nosečimi, ameri-kanskimi trtami; čez 1 oral sadnega vrta s krmo in pašo, čez 10 oralov gozda, 2 viničarij, 1 male hiše (Herrenhaus) z dvema sobama, kuhinje, kleti, preše, živinskega in prašičjega hleva, kalnice za steljo in strelne postaje, 3 komade živine; vse v najboljšem stanju je v Gorci (Gorzaberg) fare sv. Trojica v Halozah ležeče, s pohištvom skupaj ali na drobno, po prav nizki ceni takoj proda. Vprašati je pri lastniku J. Pobeschin=u v Mariboru, Tegetlioffstrasse 35. 253 JU: Siraneggef, kamnoseški in stavbenski mojster] v Mariboru, graška cesta pri kolodvoru priporoča svojo veliko zalogo nagrobnik spomenikov iz vsakovrstnega marmora. ) Izxlelovanje nagrobnih kamnov in predelovanje J starih kamnov in napisov. J Zaloga in izdelovanje mlinskih kamnov in \ kamnov in kamnov za žrmle. 21,H< Fritz Rasch trgovina s knjigami -SsBI in papirjem ||g^ tt Celji priporoča svojo veliko zalogo šolskih knjig in pisalnih potrebščin, kakor tudi molitvenih knjig, kolendarov in zabavnih spisov v največji izbiri in po najnižjih cenah. 259 •n.toqiJBjfi ui nfn^ a i u ,i h S j f u jf !Aa[-8)|ueia aIIA A iqop ds J3; q 09 P^od od 'q OS otues vf[3A. mn oq$u;a ziinnd # # # ###ilH!Upweottjfi n$oy U5JJUpBjSoiIJA vSdW&A W£ bS}{'u>J 81I?BA 0![1lf ____________v\m\ jphmpM____________ I Trgovina :»*: z špeeerijo, kolonijalnim blagom, delikate-sami "in mineralno vodo. TRAUN & STIGER v Celji. --------------•-------------- 263 (I — 14 — mestna ft hranilnica o Celji. 1. Celjska mestna hranilnica nahaja se v lastnem zavodnem poslopju, Ringstrasse Štev. 18. 2. Hranilni vložki obrestujejo se s 4% nimi obrestmi; rentni davek trpi hranilnica. Stanje vložkov znašalo je koncem leta K 8.833.560-42. 3. Posojila na hipoteke se s 5% nimi, menična posojila s 5Va0/0 nimi in zastavna posojila proti 5% nimi obrestmi oddajajo. 4. Hranilnica daja v najem železne blagajnične predale pod zaklepom najemnika in pod sozaporom hranilnice v varno shranjenje vrednostnih papirjev; prevzame tudi odprte depote. 5. Vplačila v Celjsko meslno hranilnico zamo-rejo se tudi potom vložnega lista ali Čeka poštne hranilnice na račun štev. 807*870 zvršili. Vloznice se oddajajo na zahtevanje. 6. Podružni zavod in Giro-Conto avstr. oger-ske banke. 7. Kreditno in posojilno društvo »Celjske mestne hranilnice > daja menična posojila proti 5l/8% nimi obrestmi. 8. Uradne ure za stranke so ob delavnikih od 9—12 ure dopoldne določene do preklica. Ravnateljstvo. ja L Thierrj;-ja klzai z zeleno nunsko varstveno znamko 12 malihjali 6 velikih steklenic K 4 — poštnine prosto. A. Thierry-ja Centifolien-mazilo za rane 2 lončka K 3.50 poštnine prosto razpošilja proti plačilu v gotovini A. TMerry-jeya lekarna „pri Aageljn" y Pregradi pri Rogatec-Statina. Dunaj, centralni depo: lekarnar C. Brady Fleischmarkt 1 Budapešta: lekarna J. v. Torok in dr. Egger. Zagreb: lekarna S. Mittelbach. Na drobno dobiva se poovsod. 137 Prodaja in prevzetje vsakovrstnih popravil optičnega blaga kakor nanosnikov (Zwicker) oČalov, barometrov, termometrov, daljnogledov, vage za mošt, vino, žganje, jesih, libele (Wasserwagen) itd. itd. pri KARL ACKERMANN-U, urarju trgovina z urami, zlatnino, srebrnino in optičnim blagom v Ptlljll v gledališkem poslopju. 182 K opitni in vozni kovaški pomočnik se sprejme ročno pri J. Leskovar-ju kovaškem mojstru v Oplotnici. 273 Otvoritev trgovine. 1 Podpisani dovolim si slavnemu občinstvu uljudno; naznaniti, da sem v hiši šteu. I na glavnem trgu odprl urarsko obrt Obilne izkušnje, ker sem deloval v najslovitejših delavnicah, me vsposobljajo, vse v to stroko spadajoča dela najsolidneje in pod jamstvom izvršiti. Priporočam tudi mojo dobro sortirano zalogo vsakovrstih ur. Priporočam se za mnogobrojen obisk. Spoštovanjem Kari Penteker 275 urarski mojster v Ptuji. Kot najlepša birmska darila priporoča * i molitveNiki m veliko izbiro v najlepši vezi po najnižjih cenah W. BLANKE v Ptuju Glavni trg • » % • • Ungertlmgasse sproti mestne Župne cerkve. nasproti veliki vojaSnict. šeiger^jeva trgovina % knjigami m pisalnimi potrebščinami v Celju, glavni trg 2, priporoča svojo največo zaloga molitvenih in šolskih knjig in ljudskih (narodnih) spisov. 20/f. xoocxxooobooocxxxxxxxx H 1 C £1 štev. 16 v Zaverču s sadnim vrtom in vrtom za zelenjavo, se da v najem even-tuel pod ugodnimi razmerami proda; ona stoji ob cesti Ptuj-j Varaždin, je tedaj za kakega penzijonista, trgovca ali obrtnika; jako prikladna. Vprašanja naj se pošljejo: 264, | Franz Freiensfeld, Celovec, Freidenbergerstrasse Nr. 12 15 Preselitev obrti. Imam čast. mojim cenjenim cxljemalcem, in p. n. občinstvu LajuljiiilnejSe naznanili, da sem svojo obrt iz Biirgergasse pre- jslil na glavni trg štev. 14. Opirajoč se na mnogoletno vodstvo obrti v tej stroki in i« obisk mojstrskega kurza na Dunaji, smem upati, da Le mi bode posrečilo, vsem željam svojih cenjenih odjemalcev Lopolnoma ugoditi. Prosim torej na mojo firmo blagohotno ozir vzeti in mi 1 slučaju potrebe z napravljanjem oblek zaupati, za kojih iz-Bitev pri najnižjih cenah bodem se potrudil vsaki čas. Ob tem si dovolim, na svojo obilno zbirko vzorcev tu- in ino-ifmskih stolov, kakor tudi na vpogled mojim odjemalcem na Itzpola^o danili modnih časnikov opozorili. Nadaljnih naročil nadejoč, se beležim vsim spoštovanjem A. Masten Hi krojač za uniforme in civilne obleke Jako sloveč lokal za konfekcijsko in mešano trgovin s trafiko* v sredini vutočega trga na Spodnjem štajerskem, odda se kakemu iiosobnemu trgovcu v najem, aventuelno pozneje hiša z lepim posestvom proda. (unudbe je pošiljati upravniStvu ,.Štajerca-' v Ptuju pod šifro „J. K." 282 S prejme SB Učenec iz dobre hiše in z dobro šolsko izobrazbo, za mešano trgovino. Ponudbe naj se pošiljajo upravništvu „ Štajerca" v Ptuju. 284 ^rgovski pomočnik (Commis) i dva učenca, nemškega in slovenskega jezika kožni, iz solidne družine, se sprejmejo takoj v trgo-■i: o z mešanim blagom Jos. Winkler-ja vSIov. Gradcu. 276 Razglas. a Na deželni sadje- in vinorejski loli v Mariboru vršil se bode od 16. do |evši 21. septembra letošnjega leta kurs vnovčenje sadja in zelenjave bst- und Gemtlseverwertungskurs). V istem de se o žetvi, shranitvi, razpošiljatvi in rjkladni predelovalni metodi sadja za rpežno blago, v teoriji in praksi poduče-alo. Razen tega bode se tudi konserviranje Bliene zelenjave po pripravnih metodah kdelovalo in vse to vdeležnikom tako alee raztolmačilo, kolikor je za zvršitev menjenih del potrebno. Učiteljski honorar ne poviša. Prijave za vdeležence imajo se nasloviti jadirekcijo štajerske deželne sadje-p vinorejske šole v Mariboru. 291 gx©© Doktorja pl. Trnktfczyja le mnOQo let Izvratno preskulena zdravila, rodi! na In dletetiona sredstva, priporočena v stotinah zahvalnio, priporoča In razpoillja lekarna Trnkoczy v Ljubljani, Kranjsko. Kajcenoje se dobivajo, čo se naroča po pošti v tej lekarni, odkoder so ta zdravila vsak dan takoj poSilJaJo na vse strani sveta a povratno pošto s poitnlm povzetjem, tudi celo samo en komad z natančnim rabilnim navodilom. Za Sledilne gospodinje, dojenčke,, otroke, nervozne, okrevajoče, slabomcže, malo- krvne, bledične, ca vsakega bolnika, sploh n vsakega se namesto brezraočne, raz- drazujoče kave In ruskega čaja DOktor pl. Trak6ozyjev Kaka.0 Sladni fial P"!*"0^ kot «*&io> krepilno, zdravo in najceneje ** **— hranilno sredstvo. Bolje kot siadna kava. Zavojček (14 kilo vsebine) 40 h, 14 zavojčkov samo 6 K. Dalje se priporoča: Doktorja pl- Trnkčczvja /■Clodečne kaP'J'ca. Uporno sredstvo ca želodec. Deluje pomirjujoče, kre-Maa^^^^a^^gq^a—pilno, bolest utclujoče, tek vzbujajoče, čisti želodec in pospešuje prebavo. Steklenica 40 h, pol tucata 2 K. KrOffliCC odvajalne, Ielodec čistilne. Odvajajo blato bret vseh bolečin, ka- O V k»r se lo tc'tokrat pripeti pri drugih kroglicah. Ubranjujoie je to sredstvo zoper bolezni, ki morejo nastati vsied zapehe, napenjanja itd. Škatla 42 h, test škatlic 2 K 10 h- - Pocukrene krogiice. Škatla 80 fa, tri Škatle 2 K. Pl'SIli P'iucn' 'n kalijev »ok; ali zeliščni sirup, prirejen % lahko raitvarljivim * innenim železom, uzeluje kaiclj, raztvarja slit, lajSa bo! in kaSelj, vibuj« tek in tvori kri. Steklenica 1 K 12 h, pol tucata 5 K. 30rP"D.illli a1' ullOV Cvet tQ'Cn,Ofll*t) priporočljiv je kot boli utešujoče, lajša- ^^Jfc—.tlmf—mi0^ drgnenjc v krilu, rokah in nogah, kot novo poživljajoče drg- nenje po d< Igein hodu in težkem delu. steklenica 1 K, test steklenic 4 K 50 h. Tinktura za kurja očesa, 11 h< ■ ' ^ Varstvena znamka. presku£enosredstvo proti DoieMmm KUTJin očesom, bradavicam, roienici, žuljem in ozeblinam. Ima to veliko prednost, da je trek« s priloženim čopičem bolno mesto zgolj namazati. Steklenica 80 h, Sest steklenic 3 K SO h. Kor je vedna skrb p. n. ekonomov, poljedelcev, Živinorejcev itd obrnjena na vzdrževanje zdrave In krepke Živine, opozarjamo Iste possbno nft doktorja pl. Trnkoczyja redllne pripravke *a živino. w Doktorja pl. Trnkoczja ZiT7"in«lti r*dllnl prašek '" 50 lot z najboljšim uspehom uporabljcvan, k»-dar krave nočejo zreti, in da se cboljSuje mleko. Zavojček z navodilom glede uporabe 1 K, pet lavojčkov tamo * K. PraŠičli redt,nl '" k""'!«1 praiak. Varstve-HHIM_IUano, 'n dietetično sredstvo za praSi- ce. Za notranjo rabo, slttii ca tvorbo mesa ifl tolfičc. Zavojček 50 h, pet zavojčkov samo 2 K- varstvena znamka. Pozor 1 Želi kdo samo eden kos od teh sredseov, torej se tudi omenjeni eden kos. takoj s poštnim povzetjem poSlje. reitl zdravnik v PTUJU naznanja, da je do 15. sep= tembra odpotoval. 287 RAZGLAS. Dva nova živinjska sejma na Ptujski Gori se bodeta vršila: prvi V soboto dne 14. septembra, dragi v četrtek dne 31. Oktobra. Ta dva sejma sta že lansko leto bila dobro obiskovana in se s tem naznanilom vsi prodajalci, kakor tudi kupci opozarjajo. 299 — 16 — Kdor namerava kupiti nagrobne k amen] naj obišče kamnoseško podjetje J. F. Peyer-ja v Mariboru (Hilariusstrasse poleg Wielandplatz-i 9^~ tam se nahaja čez 100 izgotovljenili novih, nagrobnih kamenov po vsakovrstnih cenah, iz marmora, granita, lignita i. t. d. v zalogi. Najboljše dobavanje! Strogo solidna in lepa df plugi iz jekla brane Najizvrstnejsi in priznano najboljši na i-, 2-, 3- l" 4-rezala, za travnike in mah, razdeljene in diagonalne, poljski vafarji, obročasti in iz gladke plehovine, stroji za sejanje „AgriGola", stroji za košnjo in žetev, zamS°^lj0 grablfe za seno in žetev, za obračanje mrve, patentovani sušilni aparati za sadje, prikuho i. t. d. Prese za vino in sadje, kakor tudi za vsako porabo, mlini za sadje in grozdje, stroji za obiranje grozdja, stroje za rezanico, na valjčkih in z mazljivimi tečaji, Jako lahko za goniti pri čimur se prihrani 40% noči. Mline za debelo moko, rezaice za repo, strojizamlatiti? Ustanovljene 1872. s patentovanimi valjčnimi, okrogKi in mazljivimi tečaji na roko, na vi in za na par. Najnovejši mlini za čiščenje žita trijerji za roikanjc tursict] Samoivorne patentovane brizgalnice za pokonča- vanje grenkulje in trtne uši „Syphonia", prenesljfve štedilne peči, parniki za krmo, preše za seno in slamo na roko, pritrdljive in za prepeljati, kakor tudi vse druge poljedelske stroje izdeljuje garaniovano pf najnovejši in pripoznano najboljši napravi Ph. Mayfarth & €to.j C. kr. izklj. priv. tovarne za poljedelske stroje, livarne železa in fužine na Dunaj, li I Taborstrasse št 71. 730 t**™™- Odlikovana a or« 450 ilatiml, »rafterniml In bronaitiml tvotlnami na vaeh voejlh razitavah. Ilustrovani katalogi in mnoga priinanska pisma breiplaino — Zastopniki in predajalci ae radi sprejm6. Dopisuje se tudi v slovenskem jeziku. Josef Gspaltl zlatar, srebrar, optiker. in trgovina z urami v PTUJU *i^=***=jj [priporoča svojo največjo obilno sortirano /.alogo, vedno najnovejših in naj-isolidnejših dragotin, zlatnine, srebrnine in blago k r isto fle kinežkega srebra. I vsake vrste nanosnikov (Zwicker) in očalov, tudi po Zdrapnitktb predpisih, stekla m -----brati, lupe (Loupen), termometre, barometre, aueroides, arasmeter, zdravniške maksi- maltermometre, vodne vage (libele), Rollmasse, daljnoglede, gledališčna in druga kukala, lorguete. rsflkomtnc klOSterneuburike PBfle Z! tCkOŽiltt, Za vlRO. Ža*«i«. »Oit itd. po različnih cenah. — Dalje svojo veliko zalogo dobro reguliranih ipiearsklb Žepnih ur, Zlatih, srebrnih, tula in nikelnasrib, samo dobrega izdelka najboljših firm in mark proti MiUttti Garanciji po naiztMrnejiib cenah. — Vsakovrstni! lišp, ure, stare srebrne in rimske bronaste denarie, starovino, pristne bisere in kamne, bortensilber in drugo, sprejema po najvišjih cenah v zamenjavo, ali tudi kupi. — Prevzame vsakovrstna v to stroko spadajoča popravila in graverska dela, ki se vsakomur, v DOpolno zadovoljnost v lastni delavnici solidno izvrše, 219 | G. kr. priv, tovarna za cement Trboveljske premogokopne dražbe v TrbOUijah priporoča svoj pripoznano izvrsten PortUnd-CCtnent v vedno jednakomerni, vse od avstrijskega društva inženirjev in arhitektov določene predpise glede tlakovne in odporne trdote dakČ nadkrillaiOn dobroti, kakor tudi svoje priznano izvrstno apno. Priporočila in spričevala raznih uradov in najslovitejših tvrdk so na razpolago. Centralni urad: Dunaj. III/3 Rennweg 5. ni Dobre ure in po cenj proti 3 letni pismeni garanciji, prodaja in ni Kari flcRermann, urar, trgovina s zlatnino, srebernino In optičnim blagom v PTUJU, v gledališkem poslopju. biljem Dobre nikelnaste remontoir-ure od gl. 3.50 višje. Dobre jrtberne reniontoir-urc od gl. 5.50 višje. Dobre prape zlate reraontoinire od gl. 16.— višje. Dobre stenske are z btfe« od gl. 2.50 višje. Vse druge ure, zlatenino in srebernino, ter optično blago, kakor t*S v to stroko spadajoča popravila, dobro in po ceni. Dobre pendel-ure z gl. 6.50 višje. Pristne srtbtrne Mriii« gl. 1.20 višje. Pristne sreberne poročne par od gl. —.80 višje. nikelnaste ure, budilke oi 2.- višje. Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip Pauko. Tisk: W. Blanke v Ptuja