231 Guy Lafon. Abraham ali iznajdba vere. Celje; Ljubljana: Celjska Mohorjeva družba; Teološka fakulteta, Univerza v Ljubljani, 2022. 121 str. ISBN 978-961- 7167-02-3 T eološk a f ak ult et a UL in Mohorjev a druž- ba iz Celja s t a k onec f ebruarja v so z alo žbi 2022 iz dali slov enski pr ev od knjig e Abra- ham ou l‘invention de la foi, ki jo je leta 1996 napisal fr anc oski mislec Guy La f on (iz dala fr ancosk a z alo žba Seuil). Da gr e z a pomembno t eološk o delo , potrjuje dej- s tv o , da so knjig o pr ev edli tudi v it alijan - ščino in portug alščino. Pr e v ajalec v slo- v enščino pr of . dr . Dr ago K arl Ocvirk je na- slov dela pr ev edel Abraham ali iznajdba vere. V sebina knjig e ob seg a 121 s tr ani, r az deljena je na 20 pogla vij. Abr aham je pr eds t a vljen na t emelju bibličnih in k o - r anskih vir ov . V endar t o ni gla vno spor o - čilo knjig e. La f on ž eli na specifičen način po v e da ti, da je A br aham r e snič no , oč e v er e ‘ . Očak je z ačetnik nek olik o drug ačne ver e od tiste, o k ateri na v adno govorimo. Br alec bo namr eč od prve do z adnje s tr a- ni knjig e čutil, da ne gr e z a v er o , o k a t eri bi lahk o r azpr a vljali nepriz ade t o. Gr e z a v er o , v k a t eri bo v er en br alec udele ž en. T oda tudi a t eis t bo ob br anju spo znal in priznal: »Zame gr e!« Abr aham je iznajdi- t elj v er e, ki pa še z daleč ni z g olj v édenje v k ognitivnem pomenu besede. Oč ak je iznašel v er o in z ačel v er ov a ti v z a v e zi, ki je nje g o v o živ lje nje bis tv e no z aznam o- v ala in oblik ov ala. A vt or je t ak način v e - r o v anja poimeno v al abr ahamsk a r eligi- ja, t o je pr oces, ki je sk o zi vso z g odovino življenje abr ahamskih v ernik ov bis tv eno zaznamoval. Judje, kristjani in muslimani namr eč »poslušajo« Nek og a, ki jih nago - v arja in s K a t erim sklepajo z a v e z o. V bi - s tvu gr e z a v er o v v er o. La f on v Abr aha- mu ne pr epo zna v a z ače tnik a v er e v smi- slu, da je pač v er ov al v Bog a, da je t or ej prizna v al Bo žji obs t oj. T ak e vr s t e v er a je obs t ajala ž e pr ed Abr ahamom. Fr ancoski mislec je pr eprič an, da je oč ak o v a v er a v elik o v eč k ot le pr eprič anje v Bo žji ob - s t oj o z. v eč k ot oklepanje Bo žjeg a r az o- de tja. Nov način v er ov anja La f on pr epo- zna v a v dejs tvu, da je Abr aham v er o v al v Jah v eje v o v er o – on je v er o v al v v er o Nek og a, ki g a sicer ne po zna, t oda t a Nekdo ga je nagovoril. Torej ne gre zgolj z a odnos med dv ema osebk oma, med člo v ek om in Bog om. Gr e z a odnos med »člov ek ov o v er o v Bog a« in »Bo žjo v er o v člov ek a«. R e zult a t odnosa med dv ema v er ama pa je z a v e z a. A Guy La f on se ne us t a vlja le pri opisov anju oč ak ov e v er sk e drž e pr ed v eč tisoč le ti. Iz abr ahamsk e r eligije namr eč izpelje Abr ahamo v o r e - ligijo , ki se v z g odo vini člo v eš tv a r oje v a v edno znov a – v edno t akr at, k o se člov ek Bo žje obljube oklene in z njim sklene z a- v e z o. V t em smislu je Abr aham iznašel vero v vero in jo lahko vedno znova iz- najde o z. z aživi v sak člo v ek, ki z Bog om sklene zavezo. Abr aham ali iznajdba v er e je vrhunec Laf onov eg a r azmišljanja o v eri, ki se z ač- ne v knjigi Essai sur la signification du salut (1964), nadaljuje v Le Dieu com- mun (1982), v L‘autre-Roi (1987), in do- se ž e vrhunec v Abraham ou l‘invention de la foi (1996). V pr v em omenjenem OCENE / REVIEWS 232 Bogoslovni vestnik 82 (2022) • 1 delu La f on os t aja v okviru k a t olišk e do - gma tik e, ki tr di , da je v er a potr ebn a z a odr ešenje. V drugi knjigi s tr og o dogma t - ski okvir pr es t opa in silovit o izr ek a, da je v er a odnos med v ernik om in Bog om, ki pa g a člo v ek lahk o pr epo zna v v sak em medčlo v ešk em odnosu. T a misel z ori v L‘autre-Roi, z Abr ahamom pa La f on po- k až e na edins tv enos t v er ov anja, t or ej na v er o v v er o , ki se je z ačela z Abr ahamom. Za povpr ečneg a Abr ahamov eg a »du- hovneg a pot omc a« bo br anje o v eri v vero zagotovo nekaj novega. A tudi teo- logi bodo ideje o iznajdit elju v er e pr ebi- r ali z z animanjem. V sek ak or pa bo Abra- ham ali iznajdba vere lahk o z a vse br alce poglobljeno duhovno br anje ali celo k ar iz delana t ema z a duho vno obno v o , če bodo le imeli pogum in bodo v Abr aha- mu pr epo znali sameg a sebe. Zg or aj omenjeni us t anovi s t a hkr a ti s knjigo Abraham ali iznajdba vere izdali še publik acijo Lafon – mislec odnosa, ki je spr emna š tudija o Guyu Laf onu in pr eds t a vlja r azvoj njegov e t eološk e misli. Najpr ej je bilo pr edvideno , da bo š tudija k ot uv od na tisnjena v knjigi Abraham ali iznajdba vere . A fr anc osk a z alo žba Seuil, ki je T eološki f ak ult e ti pr odala a v t or sk e pr a vice z a na tis slov ensk eg a pr ev oda La- f onov e knjige, je z a t ak o obšir en dodat ek Laf onov emu besedilu (106 s tr ani) videla pr a vne o vir e, z a t o je pr edlag ala, da naj se š tudija na tisne v ločenem zv e zk u. V se - k ak or bo pr edhodno br anje š tudije, ki jo je napisal a vt or t e r ecenzije, br alcu knji- ge Abraham ali iznajdba vere k oris tilo z a boljše r azumev anje Laf onoveg a besedila. Lahk o se bo se znanil z načinom r azmi- šljanja in sploh s celos tno La f onov o t eo- lošk o mislijo (imenujemo jo r elacijsk a t eorija), ki jo je uv edel v t eologijo. T o po- sebej v elja, k er je pr e v od njeg ov eg a be- sedila ponek od t e žje r azumljiv . T oda tr e - ba je poudariti, da so La f onov a besedila mnog okr a t t e žk o r azumljiv a tudi v origi- nalu z a Fr anc o z e. Njeg o v o fr anc osk o iz- r az oslo vje je namr eč specifično in fr an - c oski br alec se mor a o pomenu ključnih izr az ov Guyje v e misli poučiti. T udi v slo- v ensk em pr ev odu je bilo z a t o t e žk o najti us tr e zne in hkr a ti r azumljiv e izr az e. V skrbi, da bi bila misel jasna in t ek oč a, je pri opiso v anju t eologije odnosa in pr e- v ajanju Laf onovih besedil najv ečja t e ž a v a izbir a us tr e zneg a slov ensk eg a izr az oslov - ja. Za t o je namen š tudije na r azumljiv in sodoben način slo v ensk emu br alcu r a- zlo žiti, k aj je La f onov a t eologija, k ak o r a- z ume v er o – in k ak o so z v er o po v e z ani medčlov eški odnosi. V sek ak or ima osr e - dnje mes t o v La f ono vi t eologiji odnos. V ečina ljudi o odnosu ne r azmišlja ali pa do življajo t o , da so v odnosu, k ot nek aj t ak o samo po sebi umevneg a, da se z njim sploh ne ukv arjajo. P odobno , k ot se pr ed leti (še) ni govorilo o pr oblemu ek o - logije, k er smo imeli čis t e v ode in zr ak a na pr e t ek. Šele sedaj, k o nam je t eh do- brin z ačelo primanjk o v a ti, o ohr anjanju čis t eg a ok olja r azmišlja v es s v e t. P odob- no je z odnosom. Dokler so bile naše družine tr dne in se je posame znik v druž- bi lahk o ur esničev al, odnosu nihče ni po- s v eč al po z ornos ti. Danes pa, k o je par - tnerski in zakonski odnos v krizi oz. lahko r ečemo , da so odnosi v družbi r az vr e- dnot eni nasploh, smo se z ačeli spr ašev a- ti, k aj odnos z ar es je. Odnos je z a posa- me znik ov o življenje nek aj ek sis t encialno pomembneg a. Je pr a v z apr a v naš življenj- ski pr os t or: »V njem živimo , se gibljemo in smo.« Zunaj odnosa ni biv anja. Za t o je tudi kv alit e t a našeg a biv anja pog ojena z odnosi. Še v eč, Laf on nam k až e, da je od- nos ključ z a r az ume v anje člov ek ov eg a življenja in v er e. Mari Jo ž e Osr edk ar