Lojzetu Bercetu v spomin! Bpžja narava se probuja in prpcvita, vse se veseli lepe pomladi, ki pa ne more več prebuditi tovariša Alojza Berceta. Vzoren narodni prosvetitelj, vzoren mož in oče je legel le prerano v hladni grob. Na Vel. soboto, ko se vse pripravlja k vstajenju nebeškega stvarnika, je Lojze zapustil drage svojce, svoj sltan, svoje prijatelje in le brzojavke so poročale širom banovine in tja v meodrešeno pzemlje žalostno in veeini nepričakovano vest Ob žalostnern klenkanju Ijubljanskih zvonov so ga spremili na Vel. ponedeljek ob ogromni množini prjjateljev in znancev in z vsemi vojaškimi častmi — bil je rez. pešadkapetan I. kl. — k zadnjemu počitku. Po v srce segajočih molitvah so se poslovili od njega načelnik kmet. oddelka kralj. banske uprave, svetnik - ing. Zidanšck, sreski šolski nadzornik za Ljubljano - okolico, tov. Urbančič in ppdpr.edsednik kojijišicega učiteljskega društva toy. j. Kržič, proslavljajoč ga kot marljivega in vestn.cga kulturnega in gospodarskega delavca in dpbrega stanovskega tovariša. Pokojni Lojze je bil rojen majnika 1896. v Dornbergu na Vipavskem v ugledni in narodni hiši, ki je dala ppleg več bratov in sestra kar 3 učitelje, starej$ega, še-le prcd 5 meseci umrlega Jožefa, mlajšega Rafaela in sedaj umrlega Lojzeta. Ta je dovršil goriško učiteljišče pomladi 1915.. tik pred vstopom Itaiije v sveitovno vojno; pozvali so takoj tudi njega in je prebil v njcj 3 in pol leta, t. j. do razpada Avstrije. Vrnivši se v svojo, medtem že po Italiji zasedeno oijo doraovino, je nastopil učiteljsko službo v Zaloščah tik rojstne vasi, kjer je uspešno deloval le nekaj mesecev. Vsled svoje inarodnc zavednosti — bil je že v šolah in pri vojakih goreč rodoljub — je prišel kaj kmalu pri takratni italijanski voja- ški in politični upravi v ncmilost. Odšel je spomladi 1919. leta preko meje in se takoj pridružil borcem za Koroško. V vojni zrahIjano zdravje pa mu je onemogočlio izvrševanje težjih poslov, vsled česar mu je svobodna domovina nudila lažjo službo in ga poslala kot podporočnika za šefa železniške policije v Zidani most. Ni pa našel v ypj^ški službi popolnega zadovoljstva, sledil je svojemu srcu in svojemu poklicu ter nastopil v nov. 1919. učiteljsko službo v Čadramu pri Konjicah. Vstopil je takoj v sokolske vrste in je bil društvu v Oplotnici miajmarljivejši sodelavec in 'tajnik. Povsem se je posvetil šo|j in vzgoji narpda, dasiravno je zadeval pri svojem delu na malpzavedne povojne clemente, kar pa je le pocižigalo njegovo delavnost. V Čadramu 51 j.c tiidi izbral za življenjsko družico tovarišico Katko Plevnikovo, ki mu je jbila ob popolnem razumevanju zvesta pomočnica prj vsem njegovem delu. Jeseni leta 1922. je prevzel upraviteljsko mesto v Špitaličii pri Konjicah, kjer je deloval polnih 10 let. Kljub bolezni je posvetil v tej dobi vse svoje mcči povzdigu šole ter splošnemu kulturnemu in gospodarskemu napredku svojega šolskega področja. Mnogo zaslug si je pridobil pri vodstvu občinske uprave in žjv. seLekcijske zadrugc. Ustanovil je s svojim bratom Tonetpm sokolsko četo, ki se je prav lepo razvijala pod njegovim vpdstvom. Bil je tudi dolga leta delaven odbornik in nazadnje predsednik kpnjiškega učitcljskega drušitva. Uredil si je prav lepo šolski vrt. Sploh je bil vsestransko marljiv kot čebelica — saj je tudi bil vzoren čebelar v svpjemu okolišu — in je prejel za svoja dela In zasluge nešteto pohvalnih priznanj. Bolezen pa je bila močnejša od njegove volje, iskal si je zdravja po klinikah in bolnicah, vendar zaman. V upanju, da si vendar-le izboljša zdravje, je zaprosil k Sv. Jakobu ob Savi. kamor je prišel 1. 1932. za šol. upravitelja. Tudi tu je z neverjetno energijo nadaljeval svoje plodonosno delo, toda usoda je hotela drugače. Kako težka je bila njegova ločitev od ljubljene soproge in treh sinčkov, ve le pni, ki ga je videl v poslednjem trpljenju v ljufoljanski bolnici. Njegova pr&rapa smrt pomeni najhujši udarec njegovi družinici, ki je izgubila z njim ljubljenega in Ijubečega »ateka<<\ Mladina je izgubila z njim pravičnega in dobrohotnega voditelja in vzgojitelja, za njim iskreno žalujejo njegovi stanovski tovariši in številni prijatelji, ki ga bodo ohranili v častnem spominu. F.