v kl -J INFORMATIVNO GLASILO OBČINE DOBREPOUE letnik XIV. št. 8 avgust 2008 Prvi slovenski skavtski jamboree tudi v Dobrepolju —-.C L ^ ^ . It- v - . 4' m I u li - ' v je: Tamino Petelinšek ...in rekel Je: Naj bo Svetloba! střešra ; na A brez strešnih oken Fakro, bi vse ostalo le pri besedah. Vrhunska, tehnološko dovršena in zavidljivo toplotno izolativna strešna okna, izdelana iz najboljših materialov, z bogato dodatno opremo - veliko izbiro senčil, opcijskim daljinskim krmiljenjem, senzorji za dež, protipožarnimi senzorji ter patentiranim sistemom izbirnega odpiranja PreSelect, ustvarijo veselo delovno in bivalno vzdušje v še tako temačni mansardi. Meje prostora kar nekako izginejo. Edinstveno domišljen, inteligenten prezračevalni sistem samodejno prilagaja pretok zraka skozi prezračevalne reže glede na zunanjo temperaturo, s čimer varčuje z vašo energijo. Samo pri Fakru. ni Zastopa in prodaja MIXd.o.o. Ljubljana, Stegne 15 [01/513 1340] Velenje, Kosovelova ul. [03/898 60 56] Ponikve, Ponikve 96 [01/78871 90] avgust 2008 Županova stran 3 Piše: župan Janez Pavlin Drage občanke, spoštovani občani Najprej se v tem uvodniku opravičujem prebivalcem vasi Zdenska vas in delu vasi Cesta, da so se dela na kanalizaciji tako zavlekla, klub raznim urgencam. Še enkrat se zahvaljujem za strpnost, ki ste jo pokazali v času gradnje. Ko boste prebrali ta uvodni članek, upam, da bo že vse asfaltirano in cesta odprta za promet. Danes pogosto povezujemo uspešnost nekega podjetja z zadovoljstvom zaposlenih. Za občino to tudi velja, ampak s to razliko, da morajo biti tudi občani zadovoljni. Torej zadovoljstvo na obeh straneh. Mi se trudimo, da bi kar najbolje ustregli zahtevam občanov. Zavedam se, da je veliko stvari še za urediti, ki jih bomo zagotovo postopno reševali v prihodnje glede na prioriteto, dejstvo pa je, da se vsega naenkrat ne da postoriti, saj je treba nekatere reči reševati za nazaj, prihajajo pa stalno novi izzivi in problemi. Skratka, dinamično, zahtevno in odgovorno delo. Zadovoljstvo pri delu je pogoj za ustvarjanje zdravega organizacijskega okolja. Posamezniki želijo doseči znanje, izobrazbo in sposobnosti za njihovo delo, za katero porabijo največ svojega časa. Zadovoljstvo in uspešnost sta povezana, vendar je stopnja povezanosti odvisna tako od zaposlenih, kakor tudi od delovnega okolja. Zadovoljen delavec oziroma občan je mnogo bolj dovzeten za motivatorje, s katerimi ga spodbujamo. Za spreminjanje vzdušja je zmeraj potrebno opraviti dve nalogi: spremeniti stanje določenega pojava in pripraviti ljudi za sprejemanje sprememb ter ustrezno obnašanje v skladu z njim. Ljudje se bojijo kakršnekoli spremembe, ker težko takoj sprejemajo novosti. Tudi na naši občini je potrebno kaj spremeniti. Najprej gre za spremembo uradnih ur ter, da občani začnete upoštevati uradne ure tako, kot je po ostalih občinah. Uradne ure občinske uprave: • ponedeljek od 8.00 do 11.00 in od 12.00 do 14.30 • sreda od 8.00 do 11.00 in od 12.00 do 17.00 • petek od 8.00 do 12.00 • občinski inšpektor: četrtek od 8.00 - 14.30 Spoštovani občani. V želji, da bo občinska uprava še bolj uspešna, se je potrebno držati uradnih ur, saj s stalnimi obiski in telefonskimi klici izven uradnih ur motite delo. Če je res kaj nujnega, samo teh stvari je res malo, pa bomo seveda Vam na voljo, samo prej pokličite in se bomo dogovorili. Začenja se novo šolsko leto. Vsem učenkam in učencem, dijakinjam in dijakom želim uspešen začetek ter obilo uspehov v prihajajočem šolskem obdobju, da boste dosegli cilje, ki ste si jih postavili. Vsem prvošolčkom pa prijeten prvi korak čez šolski prag ter da bi vam ta dan ostal ves čas v lepem spominu. Seveda pa ne pozabimo na varno pot v šolo in iz nje. Srečno. ♦ Obvestilo! Za namen volilne kampanje za redne volitve v državni zbor, ki bodo v nedeljo, 21. septembra 2008, bo 12. septembra izšla izredna številka občinskega glasila "Naš kraj", v kateri bo namenjen brezplačen prostor za predstavitev vsakega kandidata v obsegu dveh strani v glasilu. Prispevke je potrebno oddati do 2. septembra. župan Janez Pavlin OBČINA DOBREPOLJE Misli Kako pogosto dosežejo starši in šola samo to, da so naše glave polne znanja, o razumni sodbi in dobroti pa ni sledu. Montaigne Veliko otrok ima starše, ki jih je težko vzgajati. Mark Twain Le človek, ki ima vzgojeno srce, duha in roke, je toliko osebnostno zrel, da si lahko pomaga tudi sam. Pestalozzi Seja občinskega sveta Svetniki Občinskega sveta Občine Dobrepolje so se sestali na 15. redni seji, ki je bila v torek, 5. 8. 2008. Dnevni red je bil obsežen: svetniki so bili seznanjeni s projektom zunanje ureditve trga Vidma, odobrili so plačila dodatnih ur pouka na PŠ Ponikve, Kompolje in Struge, oblikovali so mnenje k Predlogu zakona o ustanovitvi pokrajin, župan je poročal o izvrševanju proračuna v prvem polletju 2008. Mojca Pugelj Ureditev centra Vidma Svetnike je Andrej Obreč iz družbe ARHIP d.o.o. seznanil z zunanjo ureditvijo trga Vidma. Ureditev obsega površino med kulturnim domom, občinsko stavbo, banko in gostiščem Brdavs, ki bo prvenstveno namenjena pešcem. Predvidena je ukinitev avtomobilskega dostopa direktno z regionalne ceste med občinsko stavbo in Jakličevim domom, prav tako se ukine tudi avtomobilski dostop na površine, namenjene pešcem pred glavnim vhodom Jakličevega doma. Predvideni sta dve parkirišči za gibalno ovirane osebe za občinsko zgradbo. Poskrbljeno bo tudi za intervencijski dostop gasilcev. Površino za pešce se opremi s klopmi, koši za smeti, stojali za kolesa, oglasnimi tablami in lučmi. Nekateri deli trga bodo tlakovani, preostale površine bodo asfaltne - asfalt se na novo položi. V območju okoli občinske stavbe so predvideni trije nizi dreves: plantane, lipe, kostanji in zimzeleno grmičevje. Vsa drevesa, ki rastejo že sedaj, se ohranijo. Predvidena je tudi postavitev fontane, treh zastavnih drogov za zastave občine, države in Evropske unije, ter podstavka za sezonsko in občasno postavitev mlaja in novoletne jelke. Dodatne ure pouka na PŠ Ponikve, Kompolje in Struge Ministrstvo za šolstvo in šport vsako leto odobri določeno število ur pouka glede na število učencev v skladu s pravilnikom. Kot je povedal ravnatelj OŠ Dobrepolje, Ivan Grandovec, se šolniki zavedajo, da je financiranje dodatnih ur za občino velik strošek. Hkrati pa je tudi poudaril, da ukinitev podružnic slabo vpliva na razvoj otrok ter samega kraja in da podružnične šole morajo ostati. Tako so svetniki s 6 glasovi »za« in 3 glaso- vom »proti« sprejeli sklep, da se odobri dodatnih 15.000 EUR sredstev za izvajanje pouka (skupaj cca. 30.000 EUR). Sklepu pa so dodali še, da mora občina Do-brepolje pripraviti strategijo razvoja osnovnega šolstva za srednjeročno obdobje in to upoštevati v proračunu za leto 2009. Oblikovanje mnenja k Predlogu zakona o ustanovitvi pokrajin Občina Dobrepolje naj bi spadala v Notranjsko - dolenjsko pokrajino, v kateri je skupaj 22 občin s 156.000 prebivalci. Sedež pokrajinskega sveta je predviden v Ribnici, sedež pokrajinske uprave pa na Vrhniki. Izvrševanje proračuna v prvem polletju 2008 Zupan Janez Pavlin je s polletno proračunsko realizacijo proračuna za leto 2008 zadovoljen. Kot je povedal, so letošnje leto pričeli zelo slabo, saj so bili zaradi odpovedi skoraj tri mesece brez svojega tajnika. Proračun so občinski svetniki občine sprejeli šele na marčevski seji, kar je pomenilo, da so se šele takrat lahko začeli razpisi za posamezne projekte. Zato se ne gre čuditi samo 30% polletni realizaciji proračuna. Kljub temu pa je župan Janez Pavlin optimist in me- ni, da bo končna realizacija proračuna okoli 85%, upa pa tudi na sofinanciranje projektov s strani države in Evropske unije. Nov večnamenski prostor v Strugah V Strugah se bo gradil nov gasilski dom z večnamenskim prostorom pri zdravstvenem domu. Svetniki so na eni izmed prejšnjih sej sprejeli sklep, da se zemljišče in objekt starega gasilskega doma v Strugah prenese v last občine Dobrepo-lje. S tem pa se ne strinjajo struški gasilci, ki so na občino poslali dopis, v katerem navajajo, da sta zemljiška parcela in objekt last PGD Struge, ter da že veliko let PGD Struge objekt vzdržuje z lastnimi finančnimi sredstvi. Zato se jim prenos objekta na občino zdi nesmiseln in da občina ne bo pridobila ničesar, saj je objekt spomeniško zaščiten in so na njem prepovedane vsakršne spremembe, razen vzdrževalnih del. Župan Janez Pavlin je Občinskemu svetu predlagal, da zemljišče in objekt ostajata v lasti PGD Struge, kar pa so svetniki zavrnili. Pod točko razno pa je župan svetnike seznanil s pozivom predsedstva Skupnosti občin Slovenije, da se nameni nekaj solidarnostne pomoči za občine, ki jih je prizadelo neurje. Člani občinskega sveta so predlagali, da se v ta namen dodeli sredstva v višini 1.500EUR. ♦ O Kadrovsko štipendiranje RRA LUR v Ljubljanski urbani regiji Maša Resinovič, RRA LUR V Osrednjeslovenski regiji je Regionalna razvojna agencija Ljubljanske urbane regije (RRA LUR) v šolskem/študijskem letu 2007/2008 začela z izvajanjem Regijske štipendijske sheme Ljubljanske urbane regije. Osnovni cilj regijske štipendijske sheme je podelitev štipendij za izobraževalne programe, ki so skladni s potrebami gospodarstva. Štipendije se tako podeljujejo za konkretna delovna mesta, in sicer za celotno ali preostalo dobo šolanja štipendista po izobraževalnem programu. Prioritetno se štipendije podeljujejo za razvojne potrebe in perspektivne poklice v posamezni regiji. Do štipendij iz Regijske štipendijske sheme LUR so upravičeni dijaki, dodiplomski in podiplomski študenti, ki ne prejemajo druge štipendije, niso v delovnem razmerju oziroma ne opravljajo samostojne regi- strirane dejavnosti in niso vpisani v evidenco brezposelnih oseb. Regijska štipendijska shema Ljubljanske urbane regije je namenjena dijakom in študentom, ki se šolajo za poklice, po katerih povprašujejo delodajalci s sedežem v 26 občinah Ljubljanske urbane regije pod pogojem, da se le-ti pri njih po končanem šolanju/študiju tudi zaposlijo. Štipendija iz regijske štipendijske sheme je sestavljena iz: • 50 % štipendije zagotavlja Javni sklad RS za razvoj kadrov in štipendije, • 50 % štipendije zagotavlja delodajalec, pri katerem se bo štipendist zaposlil. Del finančne obveznosti delodajalca lahko krije tudi občina. Osnovna višina štipendije znaša 15 % minimalne plače za dijake (84,98 EUR) ter 28 % minimalne plače (158,63 EUR) za študente. Za šolsko/študijsko leto 2008/2009 bo predvidoma v 1. polovici septembra razpisanih več kot 170 kadrovskih štipendij za dijake in študente. RRA LUR je na svoji spletni strani www.rralur.si objavila rezultate Javnega poziva k oddaji vlog za izbor delodajalcev v Regijsko štipendijsko shemo Ljubljanske urbane regije za šolsko/študijsko leto 2008/2009. Iz rezultatov so razvidne potrebe delodajalcev in predvidena vsebina septembrskega razpisa štipendij. Če želite, da vas o objavi razpisa štipendij obvestimo, prosimo, da nam pošljite svoj e-naslov po elektronski pošti na naslov: masa.resinovic@ljubljana.si. Projekt regijskih štipendijskih shem je sofinanciran iz sredstev Evropske unije, in sicer Evropskega socialnega sklada v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007 - 2013, 1. razvojna prioriteta: »Spodbujanje podjetništva in prilagodljivosti«, prednostna usmeritev 1.2. »Štipendijske sheme«. ♦ Štipendije v šolskem letu 2008/2009 Branko Škerjanc, CSD Grosuplje_ V skladu z novim Zakonom o štipendiranju (Uradni list RS, št. 59/07 in 63/07), ki se prične uporabljati s 1. septembrom 2008, se pristojnost odločanja o državnih (bivših republiških) štipendijah s šolskim letom 2008/09 prenaša na centre za socialno delo, pristojnost odločanja o novih Zoisovih štipendijah pa na Javni sklad RS za razvoj kadrov in štipendije. Na območnih službah Zavoda RS za zaposlovanje bodo sprejemali le še vloge »starih« Zoisovih štipendistov. Upravičenci do državne štipendije so tisti, ki izpolnjujejo pogoje iz Zakona o štipendiranju in pri katerih povprečni mesečni dohodek na družinskega člana v preteklem koledarskem letu pred vložitvijo vloge ne presega 60 % minimalne plače - za tiste upravičence, ki se šolajo ali študirajo v kraju svojega stalnega prebivališča, oziroma ne presega od 60 do 65 % minimalne plače - za upravičence, ki se šolajo ali študirajo zunaj kraja svojega stalnega prebivališča, odvisno od oddaljenosti od kraja šolanja ali študija in razvitosti regije, v kateri ima upravičenec stalno prebivališče. Cenzus za upravičence, ki se šolajo ali študirajo v kraju svojega stalnega prebivališča znaša v % minimalne plače (na letni ravni) 3.807,27 EUR, na mesečni ravni pa 317,27 EUR. Cenzus za upravičence, ki se šolajo ali študirajo zunaj kraja svojega stalnega prebivališča podrobneje opredeljuje 8. člen Pravilnika o dodeljevanju državnih štipendij, ki je objavljen v Uradnem listu RS, št. 51/2008 z dne 23. 5. 2008. Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve bo na svoji spletni strani, na državnem portalu euprava in v sredstvih javnega obveščanja objavilo javni poziv kandidatom za državno štipendijo najkasneje do 15. septembra 2008 (v naslednjih letih v mesecu ju- niju), v katerem bodo navedeni pogoji, način vložitve vloge, dokumentacija, ki jo mora kandidat predložiti skupaj z vlogo. K prvi vlogi za državno štipendijo je potrebno priložiti potrdilo o vpisu v izobraževalni program ter dokazilo o šolskem oziroma študijskem uspehu. Zaradi hitrejše obravnave vlog priporočamo, da kandidat poda vlogo za državno štipendijo na center za socialno delo, na območju katerega ima stalno prebivališče, čeprav jo lahko oddajo na kateremkoli centru za socialno delo. Vloge za DRŽAVNE štipendije lahko občani občin Grosuplje, Ivančna Gorica in Dobrepolje vložijo na CSD Grosuplje, Taborska c. 13, 1290 Grosuplje, v 2. nadstropju ali jih pošljejo priporočeno po pošti, na navedeni naslov. Za natančnejše informacije o štipendijah lahko pokličete tudi na našo tel. številko 01 781 80 50. ♦ 6 Parlamentarne volitve 2008 avgust 2008 Zdenka Cerar: Vrhunska strokovnjakinja, prijazna in preprosta Slavc Palčar Zdenka Cerar pred nekaj leti s svojimi štirimi vnuki Na uradnem obisku na Kitajskem pri vrhovnem državnem tožilcu Zdenka Cerar v mladosti kot vrhunska športnica Ko z njo navežeš stike, se ti odpre kot spomladanski cvet in sprejme te v svoje okrilje, kot da si že od nekdaj njen najboljši prijatelj. Začutiš njeno toplino, preprostost, odkritost, pripravljenost za delo in pomoč tudi v težkih trenutkih. Občuduješ jo, koliko lahko stori ob enako dolgem dnevu, mesecu, letu, kot ga ima vsak od nas. Pa sem se namenil napisati zgodbo njenega življenja. Na kratko seveda, saj bi podroben opis napolnil debelo knjigo. Rodila se je 17. septembra 1941 v Ljubljani na Zaloški cesti 13. Stara hiša z ganki še vedno stoji taka, kot je bila. Po osnovni šoli je obiskovala klasično gimnazijo, ki jo je oborožila z latinščino in staro grščino ter jo usmerila v humanistične vede. Odločila se je za študij prava in leta 1966 diplomirala na ljubljanski univerzi. Po pripravništvu in pravosodnem izpitu je najprej službovala na Ministrstvu za finance, leta 1969 pa je kandidirala za mesto tožilke in kot namestnica občinskega javnega tožilca pričela svojo pravosodno kariero. Ta jo je vodila navzgor preko Okrožnega na Višje in na Vrhovno tožilstvo. Delala je z mladoletnimi prestopniki, vodila oddelek za splošni kriminal. Dežurala je mnoge dneve in noči in spoznala vse vrste tožil-skega dela, tudi specialno področje gospodarskih prestopkov. Bila je mentor številnim pripravnikom. Kar dva mandata je bila predsednica društva za kazensko pravo in kriminologijo Slovenije, ki je združevalo sodnike, tožilce, pravnike s fakultete in državne uprave, pa tudi socialne in penološke delavce. Več mandatov je vodila društvo državnih tožilcev in bila kot spraševalka članica komisije za pravosodne izpite. Naj na tem mestu omenim, da je bila že v osmi gimnaziji kot odlična dijakinja sprejeta v zvezo komunistov in bila njena članica do leta 1993, ko je podala izstopno izjavo. Slika njenega dela nikakor ne bi bila popolna brez opisa njenega udejstvovanja na športnem področju in v družini. Bila je dvakrat mladinska državna prvakinja Jugoslavije v gimnastiki in članica državne repre- zentance. Po končanem tekmovalnem obdobju pa trenerka in sodnica. Bila je med ustanovitelji športnega društva Pravnik. V njem je delovala kot funkcionarka in tudi kot športnica, saj je 20 let vodila žensko odbojkarsko ekipo. Je mati treh otrok in v tem obdobju je spremljala njihov razvoj tudi z udejstvova-njem v šolskih institucijah. Za njeno delo na vseh navedenih področjih je bila 25.12.1984 odlikovana z državnim odlikovanjem Reda zaslug za narod - Srebrno zvezdo. 11. marca 1999, je bila v Državnem zboru RS imenovana za generalno državno tožilko. Bila je prva ženska na tem mestu v zgodovini Slovenije. V petih letih svojega mandata je Slovensko državno tožilstvo popeljala iz zaostankov in ga skupaj s kolegicami in kolegi naredila mednarodno prepoznavnega. Bila je članica Izvršnega odbora konference generalnih tožilcev Sveta Evrope in drugih forumov, a je tožilsko kariero prekinila s kandidaturo na mesto ministrice, saj jo je Državni zbor 20. aprila 2004 imenoval za ministrico za pravosodje in to funkcijo je opravljala do novembra istega leta, ko je glede na volilni rezultat prišlo do zamenjave oblasti. V času opravljanja dela generalne državne tožilke in ministrice za pravosodje ni bila članica nobene politične stranke. V Liberalno demokracijo Slovenije se je vključila v novembru 2004 in od tedaj dalje deli z njo vse dobro in slabo. Bila je članica vlade v senci, vodila je strankin Odbor za pravosodje in Komisijo za statut. Članstvo LDS ji je izkazalo čast in jo na mesto podpredsednice izvolilo kar dvakrat. Izvoljena je bila tudi za predsednico lokalnega odbora LDS Grosuplje in na mesto svetnice LDS v svetu občine Grosuplje, kar ji pomeni poseben nov izziv. V strokovnem pogledu ohranja stike s stroko kot članica Komisije za pomilostitve pri Predsedniku države in pa kot članica Komisije za pravosodne izpite. Dobro se zaveda, da je Slovenija po Ustavi ne le pravna, ampak tudi socialna država, zato je tudi članica Rotary kluba Grosuplje, članica Komisije za otrokove pravice pri Zvezi prijateljev mladine in članica Parlamentarne volitve 2008 razsodišča pri Rdečem križu Slovenije. V Grosuplje se je z družino preselila sredi poletja 1973 leta. Nepozabno življenjsko izkušnjo je doživela 1. decembra 1981 leta. Z možem sta bila prijavljena za letalski izlet na Korziko. Zaradi močnega prehlada male hčerke Vesne sta se odločila ostati doma. Letalski polet se je končal tragično, Zdenka in Miro pa kot da sta se znova rodila. Veselje bližnjih in vseh, ki ju poznamo, je neizmerno. Še danes jo ob misli na dogodke tistega dne močno stisne pri srcu. In kaj pravi Zdenka ob vsem, kar je počela in še počne? Vesela je, da ji ostane še kaj prostega časa za tri otroke, štiri vnuke in moža Mira, ki je med drugim ambasador Slovenije za šport, strpnost in fair play. Skupaj z Zdenko še kaj postorita za Gimnastično zvezo Slovenije, ki ima ob težkih pogojih za delo zelo velike uspehe. Zelim ji, da bi še naprej uživala v krogu slove družine in s svojim znanjem ter izkušnjami postorila še veliko dobrega na vseh področjih svojega udejstvova-nja. ♦ Œ SOCIALNI Ali poznamo Nevenko Zaviršek, kandidatko Socialnih demokratov? Socialni demokrati Območne organizacije Grosuplje_ Socialni demokrati Grosuplja, Ivanč-ne Gorice in Dobrepolja smo se odločili predlagati za kandidatko za dr-žavnozborske volitve 2008 našo članico predsedstva ga. Nevenko Zavir-šek. Nevenka Zaviršek je rojena 19.10.1952 v Ljubljani in že od rojstva živi v kraju Šmarje - Sap. Je poročena in mati treh otrok. Po osnovni šoli je šolanje nadaljevala na Gimnaziji Poljane v Ljubljani in nato na Pravni fakulteti v Ljubljani. Diplomirala je leta 1976 in se zaposlila v gospodarstvu na delovnem mestu pravnika v podjetju. Takrat je pridobivala najbolj dragocene delovne izkušnje s področja gospodarskega prava in delovnopravne zakonodaje. Leta 1982 je dobila povabilo takratnega občinskega vodstva Občine Grosuplje, ki se mu je odzvala in bila za naslednje mandatno obdobje imenovana za načelnico oddelka za občo upravo, proračun in kadrovske zadeve. Bila je hkrati tudi imenovana za članico takratnega Izvršnega sveta občine Grosuplje. Tedanja občina Grosuplje je obsegala teritorij in pristojnosti sedanjih treh občin (Grosuplje, Ivančna Gorica in Dobrepo-lje) ter pristojnosti sedanje Upravne enote Grosuplje. Po končanem prvem mandatu je bila ponovno imenovana za naslednje štiriletno obdobje. Prav v tem obdobju je Zavirš-kova dodobra spoznala in uspešno reševala številne probleme tedanje občine. Skupaj s tedanjim vodstvom je skrbela za razvojne usmeritve občine pri prostorskem načrtovanju, izgradnji infrastrukture, razvoju obrti in malega podjetništva ter nujnih investicij na področju družbenih dejavnosti. Svojo zaposlitveno kariero je nato nadaljevala v državni upravi, na Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve na področju delovnopravne zakonodaje in zaposlovanja. Sedaj je zaposlena na Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje kot vodja področja pravne dejavnosti ter socialne varnosti. Socialni demokrati poznamo našo kandidatko po naslednjih osebnih lastnostih: poštenost, preprostost, strokovnost in učinkovitost. Zavzemala se bo za vse ljudi. To je dokazala že sedaj. Že kot študentka je bila aktivna in uspešna v vaškem poravnalnem svetu, nato v Krajevni organizaciji socialistične zveze ter tedanji Krajevni skupnosti Šmarje-Sap. Mnogi krajani so jo prosili za pravni nasvet ali pravno pomoč in vedno je našla čas in jim pomagala. In za kaj se bo zavzemala naša kandidatka, če bo izvoljena na volitvah septembra? Kandidatka zatrjuje, da se bo zavzemala za vse ljudi. Posebej pa za mlade, za ostarele in tiste ki živijo na robu revščine. Posebna skrb bo posvetila razvoju podeželja. Zavzemala se bo za enako dostopnost vseh državljanov do zdravstvenega varstva, šolstva, otroškega varstva, ter socialne varnosti. Prepričani smo, da je naša izbira prava in da bomo z našo kandidatko, če bo izvoljena dokazali, da zmoremo več kot sedanji oblastniki. ♦ 8 Parlamentarne volitve 2008 avgust 2008 SDS s kolesom po naši občini Predsednik vlade Republike Slovenije in predsednik SDS, Janez Janša, se je v torek, dne 12. 8. 2008, udeležil prvega dogodka v okviru kolesarske akcije » SDS s kolesom po Sloveniji«. OO SDS Dobrepolje Predsedniku smo se na vožnji po občinah Ivančna Gorica, Grosuplje in Videm - Dobrepolje pridružili župan občine Ivančna Gorica Jernej Lampret, generalni sekretar vlade mag. Božo Predalič, glavni tajnik SDS Dušan Strnad ter številni člani in simpatizerji stranke. V prelepem sončnem vremenu je kolesarska ekipa pot pričela ob 8.00 uri v Muljavi. Pot jih je vodila čez Luče, kjer je sledil prvi postanek pri družini Globokar in Veliko Račno v Čušperk. V Čušperku smo si oddahnili na domačiji Verbajs. Kolesarjenje smo nadaljevali mimo Vidma, kjer je sledil obvezen postanek v Gostilni Brdavs, v Ponikvah smo zavili proti Škocjanu in nadaljevali pot do vasi Rožnik, kjer se je ekipa okrepčala na domačiji Tomažin. Zadnji del poti je kolesarje vodil skozi Grosuplje do Višnje Gore. Predsednik vlade RS in predsednik SDS, Janez Janša, je dokazal, da je v izvrstni formi. Usedel se je na kolo in se odpeljal na skoraj 70-kilometrsko dolgo pot čez hribe in doline treh občin. Odpeljali smo se do krajev, ki jih med kam- panjo ne bomo mogli obiskati z avtobusi, predvsem pa je to preživljanje polovice dneva mojega dopusta in združevanje prijetnega s koristnim, je poudaril premier Janez Janša pred odhodom. ♦ RO MSI ZD je organiziral Kino na prostem Jolanda Černivec in Boštjan Kastelic RO Mlade Slovenije Zahodna Dolenjska je v soboto, 28. 6. 2008, na Kitnem Vrhu organiziral kino na prostem, pikinik ter športne in družabne igre »VEČ MLADOSTI«. Dogodka smo se udeležili mladi in mladi po srcu iz celotne regije. Prireditev je lepo uspela, saj je lahko vsak izbral sebi ljubo aktivnost, saj smo v okviru športnih in družabnih iger organizirali nogomet, odbojko, pikado, hkrati pa je bilo poskrbljeno tudi za naše želodčke. Vse prisotne je pozdravila tudi poslanka matične stranke N.Si Marjetka Uhan, ki nas je počastila z obiskom. Ob tej priložnosti pa bi se RO MSI ZD zahvalil sponzorjem, saj brez njih tega projekta ne bi mogli izpeljati: Proefekt Samastur k.d., Sekirnik.com - Andrej Sekirnik s.p., Anton Černivec, Alojz Čebular avtopre-vozništvo s.p., OO N.Si Ivančna Gorica, Gašper Černivec, Krajani Kitnega Vrha, Segafredo d.o.o., Krjavelj - gostilna in pizzerija , pekarna Blatnik ter seveda tudi članom RO MSI ZD in OO MSI Ivančan Gorica ki so kakorkoli pomagali pri izpeljavi tega projekta. ♦ avgust 2008 Parlamentarne volitve 2008 9 Republika Slovenija OKRAJNA VOLILNA KOMISIJA GROSUPLJE 4. volilna enota, 3. volilni okraj Na podlagi 39. člena Zakona o volitvah v državni zbor (Uradni list RS, št. 109/06 - uradno prečiščeno besedilo in 54/07 - odločba US) ter Odloka o razpisu rednih volitev v državni zbor (Uradni list RS, št. 62/2008) je Okrajna volilna komisija Grosuplje sprejela naslednji SKLEP O DOLOČITVI VOLIŠČ IN NJIHOVIH OBMOČIJ Za izvedbo rednih volitev poslancev v državni zbor, ki bodo v nedeljo 21. septembra 2008, je Okrajna volilna komisija Grosuplje na seji dne 1.7.2008 določila naslednja volišča in njihova območja: I. zap. št. oznaka volišča ime volišča sedež volišča območje volišča 1. 403001 JAKLIČEV DOM DOBREPOLJE Videm 34, Videm-Dobrepolje Videm, Podgorica, Mala vas, Podpeč, Bruhanja vas, Podgora 2. 403003 GASILSKI DOM ZDENSKA VAS Zdenska vas 59 Zdenska vas 3. 403004 GASILSKI DOM HOČEVJE Hočevje 19 Hočevje 4. 403005 GASILSKI DOM ZAGORICA Zagorica 36 a Zagorica 5. 403006 PREDSTRUGE - VAŠKI PROSTOR V GOZDARSKEM DOMU Predstruge 60 Predstruge, Vodice, Cesta 6. 403007 GASILSKI DOM KOMPOLJE Kompolje 60 Kompolje 7. 403008 OSNOVNA ŠOLA PONIKVE Ponikve 38 Ponikve (razen hišnih št. 75, 75 A, 75 B in od 75 D do 86 ) 8. 403009 DVZ PONIKVE Ponikve 76 Ponikve - hišne št. od 75 do 86 razen hišne št. 75 C 9. 403049 OŠ STRUGE Lipa 16 Četež pri Strugah, Kolenča vas, Lipa, Paka, Podtabor, Potiskavec, Pri Cerkvi - Struge, Rapljevo, Tisovec, Tržič II. Okrajna volilna komisija Grosuplje določa tudi posebna volišča, in sicer: ' volišče št. 901 za predčasno glasovanje dne 16., 17. in 18. 9. 2008 s sedežem na Upravni enoti Grosuplje, Kolodvorska 2, Grosuplje v II. nadstropju; • volišče, dostopno invalidom, št. volišča 950, s sedežem: OŠ LOUISA ADAMIČA GROSUPLJE, Tovarniška 14, Grosuplje, > volišče št. 970 - OMNIA za volivce, ki nimajo stalnega prebivališča na območju okraja in sicer s sedežem na Upravni enoti Grosuplje, Kolodvorska 2, Grosuplje v II. nadstropju. III. Ta sklep se posreduje Upravni enoti Grosuplje, Državni volilni komisije in objavi v lokalnih časopisih. Franc Krivic, univ.dipl.prav. PREDSEDNIK OKRAJNE VOLILNE KOMISIJE GROSUPLJE Odvoz odpadne električne in elektronske opreme (OEEO) iz gospodinjstev v občini Dobrepolje: Občina Dobrepolje v soboto, dne 27.09.2008 izjemoma organizira odvoz odpadne električne in elektronske opreme iz gospodinjstev. Odvoz se bo izvajal po naslednjem vrstnem redu: DATUM: NASELJE: ZBIRNO MESTO: ČAS ZBIRANJA: sobota 27. 9. 2008 Struge Parkirišče pred cerkvijo 8.00 - 8.30 h sobota 27. 9. 2008 Kompolje Parkirišče pri gasilskem domu 9.00 - 9,30 h sobota 27. 9. 2008 Zagorica Parkirišče pri starem igrišču 10.00 - 10.30 h sobota 27. 9. 2008 Ponikve Parkirišče pri gasilskem domu 11.00 - 11.30 h sobota 27. 9. 2008 Predstruge Parkirišče nasproti Iskre 12.00 - 12.30 h sobota 27. 9. 2008 Cesta Prostor pred ekološkim otokom 13.00 - 13.30 h sobota 27. 9. 2008 Videm Parkirišče pri gasilskem domu 14.00 - 15.00 h sobota 27. 9. 2008 Zdenska vas Parkirišče pri gasilskem domu 15.30 - 16.00 h sobota 27. 9. 2008 Hočevje Parkirišče pri gasilskem domu 16.30 - 17.00 h Med odpadno električno in elektronsko opremo sodijo: 1. Veliki gospodinjski aparati: pomivalni stroji, pralni stroji, štedilniki na elektriko, ipd. 2. Hladilniki, zamrzovalne omare, klime, ipd. 3. Monitorji, televizorji. 4. Mali aparati: sesalniki, likalniki, mlinčki za kavo, naprave za striženje las, osebni računalniki z vso opremo (miška, tipkovnica, procesor, tiskalnik,...), telefoni, radijski sprejemniki, ipd. 5. Plinske sijalke: varčne žarnice, ipd. Vso odpadno električno in elektronsko opremo je potrebno na dan odvoza do določene ure pripeljati do zbirnega mesta in direktno naložiti na kamion. Prevzem te opreme bo brezplačen. Občane se poziva, da na prevzemno mesto prinesejo le odpadno električno in elektronsko opremo, saj drugih odpadkov ne bodo sprejemali. Konjerejsko društvo Struge organizira dne 6. 9. 2008 v alki in spretnostni ježi v vztrajnostnem teku 2 x 20 km PRIČETEK TEKMOVANJA JE OB 10. URI. Po končanem tekmovanju sledi VESELICA, ob zvokih glasbe, hrani in pijači. VLJUDNO VABLJENI iÊL Kmetijsko gozdarska zbornica Siovenije KMETIJSKO GOZDARSKI ZAVOD LJUBLJANA Oddelek za kmetijsko svetovanje Videm 36, 1312 Videm Dobrepolje franc.omahen@lj.kgzs.si Začetni tečaj iz varstvo rastlin Franci Omahen, KSS Dobrepolje_ Kot večina že ve, ni možno kupiti fitofarmacevtskih sredstev brez izkaznice o opravljenem tečaju iz varstva rastlin. Ker je nekaj kmetov prišlo do mene z željo po organizaciji tega tečaja na Vidmu, sem se dogovoril za datum. Tečaj bo potekal od 21. do 23. oktobra v občinski dvorani na Vidmu. Izobraževanje je tridnevno, na koncu je pisno preverjanje znanja. Potekalo bo v popoldanskih urah od 14.30 do 19.30 ure. Cena skupaj z gradivom je 69 EUR. Tečaj bo potekal le bo dovolj prijavah, zato prosim, da se vsi zainteresirani prijavite na KSS Dobrepolje, kjer boste izpolnili prijavnico. Ob prijavi s seboj prinesite sliko enakega formata kot za osebno izkaznico. Prosim, da izkoristite možnost, ker novega tečaja v bližnji prihodnosti ne načrtujemo. ♦ Prireditve Dramska skupina Scena in Pomašni pevci na prireditvi Kmečki praznik 2008 Andreja Novak, DS Scena Dramska skupina Scena tudi v času dopustov ni počivala. V petek, 25. 7. 2008, smo se (Matjaž, Špela, Vida, Andreja) skupaj s Pomašnimi pevci (Anton, Franci, Janez in Ciril) odpravili v Velike Poljane na tamkajšnjo prireditev Kmečki praznik 2008. Imeli smo eno uro programa. Po krajšem nagovoru gostiteljev so Pomašni pevci zapeli 2 pesmi, sledila je DS Scena s prvim izmed svojih štirih ske-čev. Na polovici programa je za dodatno dozo smeha poskrbel Franci Znidaršič z recitacijama dveh ljudskih pesmi. Nato smo se izmenjaje predstavili obiskoval- cem, ki so na koncu z dolgim aplavzom pokazali, da so bili s skupnim nastopom zadovoljni. Ob tej priložnosti se zahvaljujem Po-mašnim pevcem, ki so se s svojimi pesmimi prilagodili našim skečem. To je bila prijetna izkušnja, tako za DS Scena kot za Pomašne pevce. ♦ i « r ft ê Skeč Dobri sosedje Skeč Mati, ranjen sem Recitacija Franca Žnidaršiča Konjenica Konjeniške sekcije TD Podgora po dolini Dobrepolja Špela Škufca, vodja Konjeniške sekcije Konjeniki Konjeniške sekcije TD Podgo-ra smo se 12. 7. 2008, s prijatelji iz Kočevja, Grosupljega in Mirne Peči - skupaj je bilo 24 konj - podali na dvodnevni pohod po dobrepoljski dolini. Prvi dan nas je pot iz Podgore vodila proti Strugam, kjer so se nam pridružili še kočevski konjeniki, naprej proti Tisovcu, na Hrib pri Hočevju, kjer smo se okrepčali s Pinkijevim pasuljem in na našo končno postajo, ranč Antona Perka, v Veliki Ilovi gori. Tu smo prenočili, no, ne brez žive glasbe, harmonike, jedače in pijače. Po bolj ali manj neprespani noči nas je pot 13. 7. 2008 vodila iz Velike Ilove gore na Stari grad, Cesto, skozi Videm in Podpeč v Podgoro h Koritu, kjer smo pospravili še zadnje zaloge hrane in se polni zadovoljstva razšli. Konjenica je potekala zadovoljivo, poskrbljeno je bilo tako za konje kot jahače, padcev ni bilo, prav tako ne poškodb pri konjih. Upam, da bomo takšnih podvigov drugo leto organizirali še več in da se bomo v bodoče v čim večjem številu udeleževali konjenic pri prijateljih. Hvala pa vsem prijateljem, ki ste nam tako in drugače pomagali, tako pri organizaciji in postrežbi. ♦ Vljudno vas vabimo na največji konjeniški spektakel pri nas, tekmovanje za svetovni pokal v preskakovanju ovir UGAR 2008 FEI World Cup, ki ga na Posestvu Ugar pri Ribnici letos že tretjič zapored organiziramo od 19. - 21. septembra 2008. Zanimivosti: Nagradni sklad v vrednosti 90.000 EUR Tekmovalci iz 16ih držav Vsak tekmovalni dan po 4 tekme v različnih kategorijah Prenos tekme za Svetovni pokal v nedeljo, 21. 9. na TV SLO Preko 1000 m2 pokritih razstavno - prodajnih prostorov Odlična kulinarična ponudba VIVO Cateringa Napihljivo igrišče Program prireditve ter ostale zanimivosti najdete na www.ugar.si. Prodaja vstopnic za soboto in nedeljo: www.eventim.si Cena: 10 EUR, za otroke do 14 leta vstop prost. Petek, 19.9. vstop prost za vse. Dobiček od vsake prodane vstopnice bomo namenili OŠ Ribnica za razvoj športa in šole v naravi. Struški župnik Bogomir Hren v Strugah mašuje že 50 let V Strugah smo 15. avgusta, poleg največjega Marijinega praznika, praznovali še en pomemben praznik: 50. obletnico prvega maševanja našega zlatomašnika, prelata in biseromašnika gospoda Bogomirja v naši župniji. Mojca Pugelj, foto: Miro Šinkovec Struški župnik, Bogomir Hren, je leta 1947 na Vrhniki kot novoma-šnik daroval svoje prvo bogoslužje. Gospod Hren se spominja, da časi takrat niso bili naklonjeni nikomur, še posebej ne mladim duhovnikom, zato si je takrat želel le to, da bi lahko opravil vsaj novo mašo, potem pa bo, kot bo. Življenjska pot je vodila gospoda Hrena po strminah in preizkušnjah, vendar mu je bilo naklonjeno šest desetletij darovanja za druge. Bogomir Hren se je rodil 26. septembra 1921 v vasi Verd pri Vrhniki, kot četrti izmed štirih otrok. Ko je na Vrhniki končal osnovno šolo, se je vpisal na Bežigrajsko gimnazijo. Ta ustanova je pomembno zaznamovala njegovo življenjsko pot, saj je tam prebil nekaj let in leta 1942 tudi z odliko maturi-ral. Gimnazijskega časa zaradi oku- piranosti Ljubljane ni preživel doma, ampak v Slomškovem domu, ki so ga takrat upravljali Stiš-ki cistercijani. Prav tukaj je dobil informacije o duhovniškem poklicu, zato je po opravljeni maturi vstopil v ljubljansko bogoslovno semenišče in na Teološko fakulteto. 10. avgusta 1947 je bil eno leto pred končanjem študija posvečen v duhovnika, 15. avgusta istega leta pa je na Vrhniki obhajal novo mašo. 10 let je Bogomir Hren skupaj s svojimi starši preživel v župniji Hinje kot kaplan. Potem pa se je moral iz domovanja odseliti, saj je hiška stala na državni zemlji, in so tisti prostor namenili ustanovitvi šole. Ker v župniji ni našel primernega domovanja, je izrazil željo, da bi se preselil v drugo župnijo. Škof Anton Volk mu je to omogočil in ga je poslal za župnika v Struge. Župnik Bogomir Hren je prišel med Stružan-ce in med njimi zaživel s svojo preprostostjo, veliko požrtvovalnostjo in delavnostjo. V svoje delo je po mnenju mnogih župljanov vložil veliko truda, ljubezni in potrpljenja. Prav zaradi teh dejstev in zaradi goreče vere je bil deležen tudi častnega naziva - PRELAT. Po mnenju Stružancev je častiti prelat Bogomir Hren zase skromen, do drugih pa velikodušen in darežljiv. Njegova osebnost se odlikuje po spoštovanju in pozornosti do vsakega človeka, po dobrohotnosti in razumevanju ter strpnosti. Ob tej priložnosti je župnik blagoslovil tudi nove klopi, za katere so zaslužni predvsem nekateri farani, arhitekt g. Kvaternik in struški mizar, Brane Ferkulj. Finančna sredstva za klopi so prispevali farani in občina Dobrepolje. ♦ Knjižnica v Dobrepolju Počitniške delavnice v knjižnici! V knjižnici Dobrepolje že nekaj let za osnovnošolce med poletnimi počitnicami organiziramo literarno - ustvarjalne delavnice. Slednje so letos potekale vsak dan v tednu (od 18. do 23. avgusta) in veseli me, da je bila udeležba otrok zelo visoka. j\Iť,f(íta ín/ííflifii Grvíufljt -'D:1D JcbrpHil^í Videm 34 • Telefon: 01/786 71 40 • sikvidem@gro.sik.si V prostore knjižnice Vas vabimo v ponedeljek in sredo od 12.30 do 19. ure, torek in četrtek od 9. do 14. ure, petek od 12.30 do 20. ure. Jasmina Mersel Delavnice so sicer namenjene predvsem osnovnošolcem, vendar smo medse z veseljem sprejeli tudi otroke ostalih starosti, predvsem so bili to mlajši. Vsak dan, ki smo ga preživeli skupaj, je bil poln zabave in smeha, saj je glavni namen delavnic druženje in preganjanje dolgčasa, ki se pogosto pojavi proti koncu počitnic. Poskrbeli smo, da smo ves čas imeli prijetno in toplo vzdušje, zato smo de- vabili tudi gosta. Letos je bil to karikaturist in ilustrator Gabrijel Vrhovec, katerega so otroci zelo lepo sprejeli. Gabrijel se ukvarja predvsem z risanjem stripov in otroci so bili nad njegovimi risbami navdušeni. Ob njegovih nasvetih so tudi sami ustvarili prekrasne risbe. Seveda pa je bilo otroke zelo težko prepričati, da svoje izdelke pustijo na razstavi v knjižnici. Saj veste, da izdelke, ki jih sami naredimo, še posebno cenimo in jih želimo imeti pri sebi, zato bo obljubljena razstava ob zaključku delavnic bolj skromna. Ob koncu naj samo še povem, da mi je vsak dan, preživet z otroci, prinesel nove izkušnje, predvsem pa napolnil moje srce z radostjo. Vse pa vabim, da pridete na obisk v knjižnico. ♦ lavnice poimenovali »Zabava v knjižnici«. Pripovedovali smo si doživetja s počitnic, peli pesmice, si krajšali čas z družabnimi igricami ter ustvarjali izdelke iz različnih materialov. Tudi ko mi je primanjkovalo zamisli, so mi s svojimi idejami pomagali otroci, in verjemite, da njihova domišljija ne pozna meja. So pa to, kot sem že omenila, tudi literarne delavnice, kar pomeni, da smo skupaj vedno prebrali tudi zanimivo zgodbico in prebirali knjige. V svojo družbo smo po- GOSTILNA BRDAVS, Videm 37, 1312 Videm - Dobrepolje IŠČEMO: • Kuharja (M/Ž) • Natakarja (Ž) Izkušnje zaželjene, niso pa pogoj. Za dodatne informacije pokličite: 7807-337 (Mateja) Odda se varovana vrstna hiška v sklopu doma starejših občanov, v izmeri 46 m2 in 15 m2 zemljišča, zgrajeno 2008. Delno opremljeno enosobno stanovanje z lastno teraso in atrijem ima vse individualne priključke in je zelo primerno za eno do dve starejši osebi ali invalida. Do doma starejših občanov je cca 10 m. Najemnik ima lahko svoje gospodinjstvo, lahko pa mu v domu nudijo določene usluge. Oddaja se dolgoročno. Stroški niso vključeni v ceno. Objekt ima v neposredni bližini vso infrastrukturo. Prevzem možen takoj. Cena 500 EUR mesečno. Vse zainteresirane prosimo, da pokličejo ga. Majdo ČUŠIN na tel. 041 837 405. 3. državne ženske kmečke igre Članice Društva podeželskih žena Dobrepolje Struge smo se v nedeljo, 17. 8. 2008, v Izlakah udeležile 3. državnih ženskih kmečkih iger. Igre je organizirala Zveza kmetic Slovenije v sodelovanju z društvi iz Zagorja, Društvom kmetic, žena in deklet na podeželju Izlake - Mlinše - Kolovrat in Društvom podeželskih žena Pod-kum. Nada Lunder Prijavljene ekipe smo se zbrale ob 11. uri pod Učakarjevim kozolcem v Izlakah, kjer so nas pričakale gostiteljice z različnimi dobrotami in dobro kapljico. Druženje nam je popestrila harmonikarica, ki je veselo raztegovala meh. Ko smo se okrepčali, smo odšli na ogled Medijskih toplic, ki veljajo za mali naravni čudež, saj jim zdravilno moč poleg ugodnega podnebja daje zdravilna voda, kar najbolj ponazarja Valvazorjev vrelec termalne vode. Prav Janez Vajkard Valvazor je bil prvi, ki je v pisni obliki omenil ta vrelec že leta 1689. Po ogledu toplic smo odšle v Zagorje pred Delavski dom, kjer smo se ekipe predstavile našim navijačem. Nagovorila nas je predsednica Zveze kmetic Slovenije gospa Irena Ule, državna sekretarka iz Ministrstva za kmetijstvo in župan občine Zagorje gospod Švagan. Vsi so govorili o trudu in pridnosti slovenske kmečke žene, slišal pa se je tudi znani rek, da žena podpira tri vogale pri hiši. Zupan pa je dodal, da podpiramo še malo četrtega. Našo ekipo smo sestavljale štiri članice: Pavla Hočevar, Fani Pugelj, Štefka Te-kavčič in Nada Lunder. Igre so bile šaljive in simbolično vezane na naše vsakodnevno delo, zato je bila pot do zmage veliko odvisna tudi od sreče. Zmagovalke 3. državnih ženskih kmečkih iger so postale naše sosede iz Društva podeželskih žena iz Ivančne gorice. Veselje ob prejemu pokala je bilo kot na pravi tekmi. Pozno popoldne smo se vesele in polne lepih vtisov odpravile proti domu. Ta dan nam bo ostal v lepem spominu. ♦ VABILO NA KRVODAJALSKO AKCIJO Vsak dan se zgodi na naših cestah veliko prometnih nesreč; vsak dan oboli veliko ljudi. Za mnoge od teh je edino zdravilo, ki jim lahko podaljša ali reši življenje - KRI. RKS Območno združenje Grosuplje Vas vljudno vabi, da se udeležite ene od krvodajalskih akcij, ki bodo: • V TOREK, 9. 9. 2008 OD 7. DO 13. URE V KULTURNEM DOMU IVANČNA GORICA. • V SREDO, 10. 9. 2008 OD 7. DO 12. URE V OŠ FERDA VESELA V ŠETVIDU PRI STIČNI. • V ČETRTEK, 11. 9. 2008 OD 7. DO 13. URE V OŠ LOUISA ADAMIČA V GROSUPLJEM. • V PETEK, 12. 9. 2008 OD 7. DO 13. URE V OŠ DOBREPOLJE, VIDEM-DOBREPOLJE. DARUJMO, REŠUJMO! Odprava posledic neurij na Podravskem Kot že vsi veste, je bilo preko javnih občil povedano in predstavljeno ogromno slikovnega in pisanega gradiva o velikanski škodi, ki se je zgodila ob neurju, ki je divjalo na Podravskem. Prej... Uroš Gačnik, poveljnik GZ Dobrepolje Gasilci smo humantarna organizcija, ki spada v sistem zaščite in reševanja v Republiki Sloveniji. Tako smo se - kot že ob vsaki večji nesreči - gasilci aktivirali, zbrali in odšli na pomoč. V vsej tej nesreči smo bili pri reševanju prisotni gasilci iz vse Slovenije. Tako je v reševalni akciji organizirano delovalo in pomagalo reševati in zaščititi imovino državljanov: 1. dan 16.8. 2008 - 650 gasilcev 2. dan 17.8.2008 - 600 gasilcev 3. dan 18.8.2008 - 300 gasilcev 4. dan 19.8.2008 - 100 gasilcev, od te- ga 75 iz Regije Ljubljana II., kamor spada tudi naša gasilska zveza. Iz naše gasilske zveze se je reševanja udeležilo 13 gasilcev z dvema voziloma za prevoz moštva. Ti gasilci so bili naslednji: PGD Hočevje: Gorjup Jože, Andraž Laznik, Pajk Marjan, Peraj Luka PGD Kompolje: Znidaršič Peter PGD Ponikve: Marko Kastelic, Andraž Mehle, Domen Bambič, Somrak Blaž, Boštjan Nose PGD Zdenska vas: Zrnec Aleš, Kramar Primož, Gačnik Uroš Naš pohod se je začel že ob 5. uri zjutraj, ko smo mrzlično pripravljali zaščit- no obleko in orodje, ki smo ga kasneje potrebovali pri našem delu. Po predhodnem dogovoru smo se zbrali na Vidmu, kjer smo se skupaj odpravili proti Ptuju. Tja smo prispeli okoli osme ure, nakar so nam domači gasilci razdelili naloge. Odpeljali smo se v vasico Žabjak , ki je od središča Ptuja oddaljena cca 3 km. Tam smo delovali na objektih 19, 23a, 26, 26a, 29. Potrebno je bilo zamenjati ali zaščititi prerešetano opeko, kar smo storili tako, da smo del strehe prekrili z novo opeko, nekatere strehe pa smo preprosto obvili s folijo ter vse skupaj učvrstili z lesenimi letvami. Delo je bilo na višini in s tem toliko bolj nevarno, zato je bila potrebna velika previdnost. Kljub vsem nevarnostim, ki prežijo na gasilce, se je vse dobro izteklo. Opravili smo veliko dela in osrečili krajane vasi Žabjak, saj jim je bila naša pomoč več kot dobrodošla. Na koncu smo se vsi »operativci« v večernih urah vrnili na svoje domove zdravi, v srcih pa srečni, saj smo bili del organizacije, ki je doprinesla k boljšemu in hitrejšemu odpravljanju posledic neurja. Kot vodja intervencije bi se rad zahvalil vsem udeležencem, ki so bili pripravljeni žrtvovati dan dopusta ali počitnic za pomoč soljudem v stiski. Vsem Vam velja stisk roke in beseda zahvale. Ne pozabimo, da se nam dobra dela seštevajo, hkrati pa nam dajejo motivacijo in energijo za nadalj-ne delo. ♦ Celotna salonitna streha je bila naluknjana Društvo gobarjev ŠTOROVKE - Šentrumar hočevje Videm 34, 1312 Videm-Dgbrepgue Determinacija gob na Vidmu DGŠŠ - Hočevje Tudi v nedeljo, 3. 8.2008, smo člani DG Štorovke iz Hočevja pripravili determinacijo o spoznavanju gob pred občino Dobrepolje. Veseli smo bili velikega obiska in zanimanja občanov za razstavljene gobe, katere naberemo člani društva. Poznavalec gob (determinator mentor) Bogdan Tratnik pa je odgovarjal na zanimiva vprašanja občanom, vse kar jih je zanimalo o gobah, njenih pripravah v kulinarične namene in kvaliteti gob. Predstavili smo 99 primerkov nabranih gob iz okoliških gozdov. Pred občino se vidimo zopet prvo nedeljo v septembru, 7. 9.2008 med 10.00 in 12.00 uro. Vsem gobarjem želimo dobro jesensko bero. Nabirajte gobe, ki jih res dobro poznate, ostale pustite v okras gozdu ali ostalim nabiralcem, ki jih poznajo. ♦ 3. razstava gob v Hočevju Društvo gobarjev »ŠTOROVKE« Šentru-mar-Hočevje prireja 3. razstavo gob dne 20. in 21. Septembra 2008 v Štentovem kozolcu v Hočevju. Otvoritev razstave je v soboto ob 10.00 uri, pod pokroviteljstvom občine Dobrepolje. Na sami otvoritvi bo sledil kratek kulturni program, na katerem bodo sodelovali godba na pihala Dobrepolje, Pomašni pevci, vokalna skupina Mavrica ter folklorna skupina iz Račne. Gobarji društva bomo poskrbeli za raznovrstno hrano, pijačo in gobji golaž, oba dneva razstave. V nedeljo gobarji pripravljamo tekmovanje v kuhanju gobje enolončnice in najbolj izvirne oziroma domiselne gobje jedi. Zato se nam ljubitelji gobjih jedi in kuhalnice pridružite. Tekmovanje v kuhanju se prične ob 11.00 uri in ob 14.00 uri sledi ocenjevanje strokovne komisije. Kuha se poljubno v kotličku ali loncu na samem prireditvenem prostoru na plinski gorilec pri gasilskem domu v Hočevju. Najbolj izvirno oziroma domiselno jed lahko prinesete na ocenjevanje od doma, ocenjevanje bo ob 14.30 uri. Prvi trije v vsaki skupini prejmejo pokale, vsak udeleženec kuhanja pa prejme spominsko dari- lo. Prijave sprejemamo na tel:031 350 003 in na dan prireditve. Oba dneva prireditve smo pripravili tudi srečelov. Razstava bo odprta: v soboto od 10.00 ure do 18.00 ure v nedeljo od 8.00 ure do 18. 00 ure Vljudno vabljeni! Društvo gobarjev »Štorovke« Šentru-mar - Hočevje. Norost, ki je delovala še dolgo potem Letošnje poletje bomo verjetno še dolgo pomnili, saj smo bili priča skavtski norosti tudi v dobrepoljski dolini. V času od 21. do 25. julija je 600 najmlajših volčičev skupaj z 200 spremljevalci dobesedno preplavilo Videm in njegovo okolico. Bivali so v prostorih osnovne šole, aktivnosti pa so imeli takorekoč povsod: na okoliških travnikih, gozdovih in igriščih. Zgodilo se je nepričakovano. Zgodil se je Prvi slovenski skavtski jamboree za najmlajše skavtinje in skavte. 3500 skavtinj in skavtov v živi liliji, ki je simbol skavtstva Tanja El Shawish Kdor se je tiste dni peljal skozi Videm, verjetno ni mogel zgrešiti velikih členar-jev - šotorov, postavljenih na travniku v bližini osnovne šole. Najbrž je kdo pomislil na slovensko vojsko ali kaj podobnega, komur pa sta skavtski kroj in njegova oranžna barva poznana, je že vedel, za kaj gre. Skavti. Dobrepolje je gostilo vse slovenske volčiče in volkuljice, stare od 8 do 10 let. Norotanija ... Na ponedeljkovo jutro se je Videm z okolico preimenoval v Norotanijo, ki je že sprejemala prve skupine Norotancev. Volčiči so šli nazaj v preteklost, v čas Slovanov, prednikov slovenskega ljudstva; postali so Norotanci in njihova ključna naloga je bila, da odvrnejo Ostrogote od hlepenja po zemlji njihovih prednikov. Čakalo jih je pet dni preizkušenj, v tem času pa jih je tudi obiskal škof Modest in jih na skrivaj pokristjanil. Zadnji dan je bil odločilen, saj jim je uspelo dokončno poraziti Ostrogote in Norotanija je tisti večer veselo slavila svojo zmago. O projektu ... Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov (ZSKSS) je za vse svoje člane dve leti pripravljalo Prvi slovenski skavt-ski jamboree, katerega vrhunec se je zgodil na skupnem delu od 25. do 27. julija 2008. Vsi slovenski skavti in skavtinje smo se zbrali v dolini Zelimelj pri Pod-turjaku pod geslom »Norost, ki deluje«; tam smo živeli z naravo, preizkušali znanje preživetja na prostem in se družili z vrstniki iz Slovenije in zamejstva. Izvidniki in vodnice so začeli svoj del tabora že 19. julija v Podturjaku, volčiči in volkuljice 21. julija na Vidmu, popotniki in popotnice pa so svoj del tabora nadaljevali po skupnem delu, ko so v 24-ih potovalnih skupnostih obiskali domala celo našo domovino. Številke ... Na skupnem delu je bilo prisotnih preko 3500 skavtinj in skavtov, od tega 700 najmlajših volčičev, 1500 izvidnikov, 700 popotnikov, 120 zamejskih skavtov iz Trsta, 120 odraslih skavtov, 120 nekdanjih voditeljev z družinami in 200 članov osebja. Vsi skupaj smo bili porazdeljeni Boj med Ostrogoti in Norotanci ni bil lahek. Zastavo Jamboreeja smo nosili tudi po Slomškovi poti. »Plavajoči piknik« sredi Smartinskega jezera je bil nepozaben. Bilo je noro dobro! v 10 podtaborov in vsak podtabor je štel od 270 do 370 skavtov. Tudi Dobrepolje 1 del vsega ... Jamboreeja se je seveda udeležila tudi skavtska skupina Podeželskih rekativcev, kot se sedaj na novo imenujemo dobre-poljski skavti. Bilo nas je 9 izvidnikov in vodnic, 11 popotnikov in popotnic ter 3 voditelji. Na skupnem delu smo bivali v podtaboru 8, kjer smo si postavili 1 čle-nar, 2 jamboreeja in 3 igluje. Dva naša popotnika sta na Jamboreeju služila tudi kot osebje, eden na delu za izvidnike, druga na delu za volčiče. Nekaj velikega ... Tisti petek ob štirih popoldne, ko se je začela otvoritvena slovesnost na skupnem delu, smo bili priča besedam: »Pod temi zvezdami smo nekoč dali obljubo in pod temi istimi zvezdami smo sedaj Zahvala tukaj.« Sijalo je sonce, zvezde so čakale na svoj trenutek in dalo se je slutiti, da se dogaja nekaj velikega. Ne samo velikega, dogajalo se je nekaj veličastnega! Biti tam tisti trenutek, stati mirno ob skavtski, slovenski in evropski himni in na koncu ponoreti ob himni norosti je bilo nekaj veličastnega. Kdor je bil tam, že ve ... in bo še dolgo vedel. ♦ Donatorji, ki so v zadnjem letu omogočili delovanje skavtske skupine: Občina Dobrepolje, Mladinsko društvo Dobrepolje, Marjan Strnad s.p., Rapro d.o.o., avtoprevozništvo Jerše, A.B.Z. d.o.o., Stane Jakič s.p., Anton Jakopič, Anton Šporar, Žaga Pogorelc Marija Pogorelc s.p., Mix d.o.o, Kmetijska zadruga Dobrepolje, TD Podgora, Martin Mirt, Marija Kosi, Kops d.d., Bauhaus in Inštitut za varilstvo. Hvala vsem. Dobrotniki, ki so omogočili, da je Jamboree na Vidmu potekal: Franc Šuštar, Rozalija Jer-šin, Anton Novak, Anton Šuštar, Marija Nučič, Ana Kralj, Alojz Jamnik, Ema Zevnik, Jožef Hren, Janez Šuštar, Zdravko Šporar, Franc Marolt, Peter Šuštar, župnija Dobrepolje-Videm, Žaga Pogorelc Marija Pogorelc s.p., Makroles d.o.o., avtoprevozništvo Punti, Etis, PGD Videm, PGD Ponikve, PGD Zdenska vas, PGD Višnja Gora in PGD Kriška vas. V imenu organizatorjev Jamboreeja hvala vsem. Po morju pluje ladja... Pečnik Urška, spremljevalka_ Čudovit teden dni, ki nam bo za vedno ostal v lepem spominu. 13. julija smo se s Tončko, Urošem, Sašom in Friderikom odpravili na doživljajski tabor v Portorož. Po iskanju prave lokacije smo končno uzrli modro stavbo, pred katero nas je že čakala vodja tabora Adriana. Razdelila nam je ključe so- be in začeli smo z aktivnim tednom. Spoznavni večer in odkrivanje novih prijateljev, prepevanje in plesanje pozno v noč... Prvi zamahi v vodi, gledanje morskega dna z očali, risanje po telesu, iskanje zaklada na plaži, ustvarjanje umetnin s kredami... slikanje z Janom Pleste-njakom... vse to smo počeli na plaži in verjemite, da nam ni bilo dolgčas. Sprehodi do Pirana in Portoroža so bi- li za nas mala malica, saj nas je na koncu vedno pričakal dober sladoled, ki smo ga z užitkom pojedli. Vožnja z ladjico, na katerih so se naši uporabniki izkazali kot odlični kapitani, je minila v družbi plesa, petja in veselja. Dan, ko nas je presenetila burja in dež, smo izkoristili za pisanje kartic, izdelovanje mozaikov, zapestnic in verižic. Hitro je minil teden in morali smo se posloviti. Na zaključnem večeru je vsak dobil priznanje, katerega so se zelo razveselili. Obljubili smo si, da bomo ostali v stikih, si izmenjali naslove in odšli novim poletnim dogodivščinam naproti. Grosupeljski pirati bi se radi zahvalili prijateljem iz Ptuja, Ljubljane, Kočevja, Celja in Ormoža za čudovito družbo, polno smeha, iskrivih pogledov in iskrenih misli. ♦ IZ DRUŠTVA UPOKOJENCEV DOBREPOLJE Ne bodi sam, pridruži se nam Piše: Fani Kralj, predsednica Društva upokojencev Dobrepolje Nič čudnega, da čas tako hitro beži, saj sta se v mesecu avgustu dogajali kar dve stvari. 2. avgusta smo se podali na povratno srečanje v Šentvid pri Stični. Najprej smo se ustavili na Muljavi, si ogledali rojstno hišo in muzej oz. galerijo Josipa Jurčiča (tam nas je pričakal g. Ken-da, predsednik DU Šentvid). Videli smo tudi poletno gledališče, kjer domači igralci uprizarjajo igro Desetega brata, Domna in druge. V galeriji so nam predvajali 20 minutni film z okoliško pokrajino in z vsem, kar se tam dogaja. Pot smo nadaljevali do Šentvida. Seveda, do njihovega Doma upokojencev, kjer se redno srečujejo na pevskih vajah, na sestankih, obvezno pa ob nedeljah po prvi maši. Pravijo, da je to že njihova obveza za klepet in druženje. Glavna »fešta« je bila na Gradišču nad Stično. Ne- Gabrijela v premišljevanju, katera steklenica vina bi bila dobra vihta, ki se je za nekaj časa razbesnela, nam vzdušja ni pokvarila. Ko so mladi fantje zaigrali po domače, je bilo vse na nogah. Morda do takrat v križu, kolenih in nogah še bolečine smo imel', naslednji hip smo jih dali že na stran, se zavrtel', da kar po luftu smo letel'. Na hribčku imajo prelepo cerkvico Sv. Miklavža in Lavričevo kočo z vinsko kletjo. Kar poglejte te fotke, res so zanimive. Naše veselje in rajanje je trajalo še potem, ko večerni Ave je zvon odpel. Prišla je ura, ko smo se poslovili in si obljubili, da bomo v bližnji prihodnosti vse ponovili. 11. avgusta smo šli pa na moorjeeee. Soncu se nastavljali in v slani vodi se namakali. Čeravno nismo tekmovali, kdo bo več preplaval (bazen ali širno morje), se trudil vsak je pač po svoje. Tako smo še en dan skupaj preživeli, se lepo imeli. Pot do doma je hitro minila, saj nam jo je s petjem krajšal Gregorčkov ata. Pesmi mu ni in ni zmanjkalo... Da ne pozabite: 13. septembra gremo v Belo Krajino ! P.S. Nataša Klinc- Vybiralik je napisala pesem: »Flosarski par«, Gabrijela Škan-telj pa pesmico »Spoštovana družba«. Stane in Meta sta za spomin na drugo srečanje podarila vazo v obliki amfore Stane na najvišjem vrhu gore Gabrijela Škantelj SPOŠTOVANA DRUŽBA Ni oblakov, sonce sije, avtobus v klance vije. Polno potnikov veselih v njem sedi, le kam se jim tako mudi? Pred kratkim je prišlo vabilo, pobrateni iz Šentvida nas vabijo. Nam pa dvakrat ni treba rečt, ker takoj smo za tako reč. Hitro smo se odločili, da se bomo udeležili. Ker je enkrat ena minuta zamujena, ne vrne se nobena. Povabili ste nas v pravi raj, razgled je lep, da je kaj. Ker je vroče, ne bomo preveč plesali, bomo pa bolj klepetali. Upamo, da ste klope cepili, da nas ne bodo okužili. In tudi gobe mislim, da ste vse pobrali, da jih naši gobarji ne bodo pomendrali. Moramo vam povedati, da mi smo take sorte, nas se odkrižat tako kmal ne morte'. Ko pa nas boste imeli zadosti, nas pa napodite kar po hosti. *** *** avgust 2008 Šport, razvedrilo 21 Nataša Klinc- Vybiralik FLOSARSKI PAR Ne davno še tega v veselje vseh nas smo k flosarjem dravskim, odšli vasovat. Tam z lojtro nas čakal je že fotograf in flosar je vsak'mu dal žlico za vrat. Harmoniko flosar res dobro pozna, saj družba brez nje ne bi prava bila. Plesali smo, peli, zabavali se, polenta in golaž sta kuhala se. So flajle nam stregle in pele lepo, zabave za vse res je dosti bilo. Še župnik je flosarski prid'go imel, nas vse blagoslovil in srečo želel. Največje tri grešnike on je izbral in s flosarskim krstom jih grehov opral. Pri krstu vsak svoj lopar je dobi, ga župnik po zadnji je plati nabil. Med nami sta dva, le tretjega ni, nekje na drugem kraju očiščen živi. Pokažeta naj, kdo grešnika sta, saj vsak svoj lopar pri sebi ima. Tako, da veste, med nami sta zdaj, en flosar in flosarka za vekomaj. Bombonček in pesem steče kot namazana (foto: Mohorič) Marija Mohorič V IZOLI No, za nami je kopalni dan, udeležil se ga je, kdor ni zaspan. Kopalke in brisačo smo vzeli in že veselo smo v Izolo hiteli. Večina v bazen je odhitela, da bi si prostor potreben priskrbela, še ležalnik bel in pisana marela, da lička le ne bi preveč zardela. Za plavanje, namakanje in pogovor, nikomur ni potreben bil izgovor. Vsi, ki smo se za Izolo odločili, svoje telo smo večkrat namočili. Preden dvanajst je odbilo, odšli v hotel smo na kosilo, izmenjali smo pametno idejo in tam potešili lakoto ter hudo žejo. Zvečer pa, svoje smo stvari pobrali in se neradi proti avtobusu podali, izmenjali različna mnenja smo in vtise, Metka pa je štela zadovoljne »frise«. Na avtobusu Gregorčkov ata je zapel, še dobro, da bombone je s seboj imel. Pesem vesela se je po avtobusu vila in v srcih naših dobro voljo je pustila. Pa spet minil je naš kopalni dan. vesel je bil, pester in seveda razigran. Vtisov se nabralo za polno je paleto, mi pa že delamo načrte za prihodnje leto. Šport Marjan Prijatelj, ZŠO Dobrepolje Z mesecem septembrom se prične jesenski del odprtega prvenstva občine Dobrepolje v malem nogometu. Ekipe so razdeljene v dve skupini, glede na rezultate, dosežene v spomladanskem delu tekmovanja. Ekipe v skupini A (prvih šest) se borijo za naslov prvaka občine Dobrepolje, ekipe v skupini B pa za razporeditev od 7. do 12. mesta. Tekmovanje se prične v soboto 6. septembra ob 17.15 uri na igrišču na Vidmu, nato pa vsako soboto po ostalih igriščih v občini Dobrepolje. Pari 12.kroga so naslednji: B LIGA PAR ŠD DOBREPOLJE-BETON SPORT - ŠD CESTA KLAPA - FC CESTA ŠD KOMPOUE-OKREPČEVALNICA ZORA - ŠD ZAGORICA A LIGA ŠD KOMPOLJE - A' JE TO - MINA CAFE ŠD PONIKVE - ŠD STRUGE VELIKI SNEZAK - ŠD PREDSTRUGE Razpored ostalih krogov po datumih in igriščih: 13. krog, sobota, 13. septembra 2008, Struge 14. krog, sobota, 20. septembra 2008, Kompolje 15. krog, sobota, 27. septembra 2008, Zagorica 16. krog, sobota, 4. oktober 2008, Predstruge Vabljeni vsi ljubitelji malega nogometa. S kolesi ob Donavi do Črnega morja Društvo prijateljev Svete dežele pod vodstvom p. Petra Lavriha, OFM, je 13 kolesarskih navdušencev odpeljalo na kolesarsko pot v Srbijo in v novi državi EU Romunijo in Bolgarijo. Janez Pavlin Letošnje geslo kolesarskega maratona Ob Donavi do Črnega morja je imelo več ciljev. Od blizu smo hoteli videti sedanjo stvarnost za nekdanjo železno zaveso, njihovo deželo in ljudi: • Donava, evropska žila utripalka od V. Gradišta do Djerdapa in del Romunije, • Bolgarija, zgodovina osamosvojitve, • Bolgarska Trakija, • Črno morje. Smer poti: LJ- BGD - Golubac - Ma- glavit (R) - Bechet - Pleven (BG) - Veliko Tarnovo - Gabrovo - prelaz Šipka - Ka-zanlak - Sliven - Ajtos - Nesebar - Burgas - Sozopol. Veliko Gradište na Donavi je bil start naše odprave. Del ekipe je tja pripotoval z vlakom in avtobusom, drugi del ekipe pa z avtodomom in prikolico s 14-imi kolesi. Donava je mati evropskih rek. Pogled na mogočen veletok je za naše oči nenavaden. Leno se premika, a v njej se čuti ogromna moč. Dolga je skoraj 3000 km. Izvira v Nemčiji, izliva se v Črno morje in teče skozi dežele in mesta, ki so postala evropske prestolnice zaradi svojega trgovskega in transportnega pomena. Njen pomen so zaznali davni prebivalci dežel in jo uporabili tudi za vojaške namene. Bila je naravna meja pred vdori ljudstev z vzhoda. Ob njej so korakali križarji, raziskovalci so jo uporabili kot priročno pot. Pot do Djerdapa je v prvem delu pravi romantični sprehod. Prijeten hlad veje z ogromne vodne gmote, cesta pa vodi po senčnem desnem bregu. Trdnjava Golubac, prava gmota kamenja, govori o srednjeveški srbski državi in kasnejši turški vladavini. Šele leta 1867 je sultanov ferman Srbom vrnil trdnjave Golu-bac, Smederevo, Beograd in Šabac in s tem položil strateške temelje srbski neodvisnosti. Zadrži nas Lepenski vir, kjer je bila pred 6000 leti že človeška naselbina. V varnem zavetju reke in pod mogočnimi gorami. Donji Milanovac je novo mesto. Starega je zalila voda, ko so naredili jez v Djerdapu. Menda se ob pravih sončnih žarkih vidijo zalite hiše. Djerdapski hidroenergetski in plovni sistem sta v letih 1964-1972 zgradili Romunija in Jugoslavija. Letna proizvodnja znaša okoli 12 milijard kWh in je po velikosti peti na svetu. Na obeh bregovih sta veliki prepustnici za plovbo ladij. Nasprotja med deželo in mestom so s kolesa še posebej vidna. Smrdljive da-cije se umikajo novim modelom, Renault je postavil velike servise, steklene poslov- avgust 2008 Turistično okno 23 ne stavbe kažejo videz modernosti, vmes pa se izogibamo ciganskim vpregam in napenjamo oči, da ne povozimo izgubljenih žebljev. Na veliko gradijo in obnavljajo ceste, seveda je pri vseh projektih od daleč vidna modra evropska zastava z rumenimi zvezdami. Pri mestu Bechet smo zapustili Romunijo in se s trajektom preko Donave prepeljali na bolgarsko stran. Tridnevna pot ob reki je končana. Z ljudmi se pogovarjamo o problemu kemijskega onesnaževanja reke. Podobno kot druge socialistične države je tudi Bolgarija videla socialno blaginjo in napredek v neovirani industrijski rasti. Industrija se je razvijala na škodo okolja, denarja za izvajanje preventivnih ukrepov pa ni bilo. Ogleda vredni kraji v Bolgariji: • Veliko Tarnovo, 5000 let zgodovine mesta z izredno geografsko lego. Glavno mesto nekdanjega drugega Bolgarskega kraljestva. Najstarejša je cerkev sv. Dimitrija iz leta 1185. Umetniško pomembna je cerkev sv. Petra in Pavla iz 14. stol. Še vedno je pomembno kulturno središče, ki gosti umetnike iz vse države. Na hribu Carevec so ostanki carske palače in patriarhove cerkve Jezusovega vneboho-da. V mestu še diha atmosfera 19.stol. • Arbanasi, utrjena vas-muzej z bogato opremljenimi hišami. Nekdanja rezidenca Todorja Zivkova ponuja razgled na vrhove Balkanskega gorstva. • Gabrovo, v mestu je »hiša humorja in satire«. Vsaki dve leti organizirajo festival na to temo. Sicer so »bolgarski Gorenjci«. • Etara, muzejska vas iz 18. stol. Rokodelski muzej na prostem. Narodni park. • Sokolski samostan, ustanovljen v 13. stol. Je med lepšimi v Bolgariji. • Šipka, prelaz na višini 1308m. Zgodovinski spomin na bitko iz leta 1877 med Bolgari in Rusi ter Turki na drugi strani. Izredni razgledi na dolino rožnih polj. • Kazanlak, središče pridelave rožnih olj. Vrtnice cvetijo konec maja/začetek junija. Cvetlični festival. Muzej vrtnic. Tračanska grobnica iz 4.stol pred. Kr. z znamenitimi freskami. Pod zaščito Unesca. • Burgas, 155.000 prebivalcev. Gospodarsko, administrativno in kulturno središče južne obale. Katedrala sv. Cirila in Metoda. Mesto ni nič posebnega, okolica pa je zelo lepa. • Nesebar leži 30 km severno od Bur-gasa. Je polotok in muzejsko mesto antičnih ostankov, bizantinskih cerkva in bolgarske arhitekture iz 19. stol. Pod zaščito Unesca. Nedaleč stran je 8 km dolga Sončna plaža, največji počitniški kompleks v državi. • Sozopol leži 30 km južno od Burga-sa. Priljubljen počitniški kraj za umetni- sveti kraj v Bolgariji. Pod zaščito Unesca. • Planina Vitoša leži južno od Sofije. Najvišji je Črni vrh (2280 m). Naš cilj Črno morje. Morje smo zagledali pri Burgasu in se utaborili v mestu Sozopol, biseru njihove obale. Barva morja je posebne turkizne barve. Njegova zgodovina sega v čase stare Grčije in rimsko dobo. Bogastvo so pridobili s trgovino med Atenami in Trakijo. Danes je mirno naselje, v turistični sezoni pa letovišče s peščenimi plažami, ki se raztezajo daleč na jug proti turški meji. Stari del leži na ozkem polotoku, novi del pa v zaledju. Zadnja leta pospešeno gradijo hotele za množični in ekskluzivni turizem. Lastniki so bogati posamezniki, tuje turistične agencije in domača družinska podjetja. Hitijo z razvojem, ker se zavedajo, da so veliko že zamudili. Povsod so vidni napisi, da je veliko tega zgrajeno z denarjem EU strukturnih skladov. Tudi z mednarodno pomočjo so pravočasno zaustavili onesnaževanje iz industrijskih centrov, saj je Črno morje zaradi zaprtosti zelo občutljivo. K temu pripomorejo tudi morski tokovi, ki iz zaliva Burgasa nesnage ne odnašajo na odprto morje. Da je bila kolesarska tura od Beograda do Črnega morja tako uspešna, pa se moramo zahvaliti našim sponzorjem: KPL d.d. Ljubljana, PAP Mobil d.o.o., Elektroinženiring Zvonko Zupan s.p., PAP Avtomatika d.o.o., PAP GTL d.o.o.,GRADTIM gradbeno podjetje d.o.o., Pekarna Blatnik, Foto Marijan Travnik Grosuplje, Krka d.d., Lekarna Ljubljana, GIA-S Grosuplje, JKP Grosuplje d.o.o., Komunalne gradnje Grosuplje d.o.o., ADRIA Mobil d.d, Mesarstvo Ar-vaj Kranj, Marmor Hotavlje... ♦ ke. Tu so najlepše črnomorske plaže. V kraju je znana cerkev Sveta Bogorodica z ikonostasom. • Sofija šteje 1.1 mio preb. in je glavno mesto države. Katedrala Aleksandra Nevskega z muzejem ikon, cerkev sv. Sofije, Velika mošeja z arheološkim muzejem, spomeniki. • Bojana, 8 km južno od centra mesta. Cerkev iz 13.stol. Freske v notranjosti so krona bolgarskega srednjeveškega slikarstva. Pod zaščito Unesca. V okolici so vile političnih izbrancev. • Samostan Rila. Leži na višini 1147 m, 125 km južno od Sofije. Ustanovil ga je Ivan Rilski v 10.stol. in velja za najbolj 24 Kotiček za sladokusce avgust 2008 Sudoku Sestavine 1 zavitek vlečenega testa 1 do 2 dl paradižnikovih pelatov 10 dag kuhane šunke 15 dag ribanega sira 1 zelene paprike narezane na zelo tanke rezance 6 narezanih oliv 1 pest narezanih šampinjonov sol, poper, origano Postopek Pekač namastimo z oljem in prekrijemo s plastjo testa, katerega rahlo premažemo z oljem in to še dvakrat ponovimo. Paradižnikove pelate zmešamo s soljo, poprom in origanom ter rahlo premažemo testo, katerega obložimo s šunko, papriko, olivami, gobicami, sirom in ponovno testom in tako ponavljamo, da porabimo vse sestavine. Na vrhu morata biti vsaj dve plasti testa. Pečemo pri 200 stopinjah. Kotiček za sladokusce Čokoladni piškoti z vanilijevo kremo Opis igre: Cilj igre sudoku je izpopolniti mrežo tako, da se v vsakem stolpcu, vrstici in malem kvadratu 3 x 3 le enkrat uporabi ena izmed danih rešitev. Nobena številka se torej v vrstici, stolpcu ali malem kvadratu ne sme pojaviti dvakrat. Pa veliko sreče pri reševanju! 6 7 5 3 2 7 5 4 3 4 7 3 6 6 5 3 1 9 2 8 9 6 4 8 6 7 2 Sestavine Krhko testo: 50 g grobo naribane čokolade 200 g masla 100 g sladkorja ščepec soli 2 rumenjaka 270 g moke Vanilijeva maslena krema: 4 vrečke vanilijevega sladkorja 250 ml mleka 20 g vanilijevega pudinga 2 rumenjaka 125 g masla 30 g mletega sladkorja Iz sestavin zamesimo krhko testo, ga zavijemo v folijo in damo za nekaj časa v hladilnik. Pečico segrejemo na 180 stopinj in speče-mo okrogle piškote premera cca. 4 cm. Za kremo skuhamo puding iz 250 ml mleka, vanilijevega pudinga, vanilijevega sladkorja in rumenjakov (puding, sladkor in rumenjake zmešamo z nekaj žlicami hladnega mleka in vkuhamo v zavreto mleko). Ohladimo. Maslo vmešamo z mletim sladkorjem in po delih dodajamo ohlajen puding. S kremo skupaj zlepimo po dva piškota. Po želji okrasimo. KINOPROGRAM ZA AVGUST 2008 KINO »DOBREPOLJE« VIDEM 34 DOLBY - DIGITAL ZVOK PETEK, 5. SEPTEMB.OB 18. uri ameriška uspešnica -akcijski mladinski HULK KRATKA OZNAKA: Znanstvenik Bruce si s pomočjo zvestega dekleta Betty dolga leta prizadeva najti zdravilo, s katerim bi se znebil svoje dvojne osebnosti - zelenega silaka Hulka, v katerega se nenadzorovano spreminja, odkar je bil izpostavljen skrivnostnemu sevanju. Toda skrivnosti Hulkovih moči si želi za vojaške namene podrediti nepremišljeni general, zato z genetskimi poskusi enega od vojakov spremeni v strahovito pošast, ki jo lahko v divjem spopadu ustavi le siloviti Hulk. DOLŽINA: 1 h 54 minut. NEDELJA, 7. SEPTEMB. OB 15. uri in 20.30 uri ameriška uspešnica - pustolovski film KRATKA VSEBINA: Hancock je su-perheroj, ki zaide v Sheepshead Bay in tam povzroča kopico težav, ki jim večinoma botrujejo njegove težave z alkoholom in temperamentni značaj. A nekega dne se bo izkazalo, da Hancock le lahko pomaga skupnosti na manj uničujoč način. DOLŽINA: 1h 32 minut. PETEK, 12. SEPTEMB. OB 18. uri ameriška uspešnica - zgod.pust. mladinski film Z®©ĐiE IZ NARNIJE KRATKA OZNAKA: Štirje iznajdljivi in pogumni otroci družine Peven-sie se vrnejo v pravljično deželo Narnijo, kjer je od njihovega odhoda minilo že 1300 let. Deželi so zavladali okrutni Telmarinci in uničili kraljestvo pravljičnih bitij, zato morajo mladi junaki združiti moči z vročekrvnim princem Kas-pijanom, toda zmago v številnih avgust 2008 Kino, zahvala 25 divjih bitkah jim lahko prinese le popolno medsebojno zaupanje. Ključni dogodki filma so bili posneti v Sloveniji, na panoramskih lokacijah reke Soče. DOLŽINA: 2h 28 MINUT. NEDELJA, 14. SEPTEMB. SAMO OB 20.30 uri ameriška uspešnica -romantično erotična komedijo SEX V MESTU KRATKA OZNAKA: Ko gre za dimenzije filmske slike, nedvomno velja, da je večje boljše! Seks v mestu na velikih platnih obljublja, da bo končno odgovoril na vprašanja, ki se že tako dolgo vlečejo. Se bosta Carrie in izmuzljivi gospod Živina končno poročila? Lahko Sa-mantho resnično zadovolji le en moški? Bo Charlotte sploh kdaj zanosila? Lahko Miranda in Steve res živita srečno do konca svojih dni? V filmu igrajo vse štiri igralke iz serije: Sarah Jessica Parker, Kim Cat-trall, Kristin Davis in Cynthia Nixon, prav tako pa se kot Živina vrača Chris Noth. DOLŽINA: 2 ura 25 MINUT PETEK, 19. SEPTEMB. OB 20.30 uri ameriška uspešnica -erotični triler SUi©VA LJUBEZEN KRATKA OZNAKA: Nekdanja prostitutka Sandra je prisiljena zapustiti London, ko se sa-domazohistično srečanje z njenim v dolgove pogreznjenim prejšnjim ljubimcem konča nasilno. Da bi našla nov začetek, pobegne v Hongkong ter se zaplete z mladim poročenim parom Lesterjem in Sue, ki ji pomagata pridobiti dokumente ter jo zaposlita v svojem podjetju. Toda za Sandro se nič ne izteče tako, kot je bilo predvideno. Kmalu se znajde ujeta v umazano igro manipulacij. DOLŽINA: 1 ura 46 minut NEDELJA, 21. SEPTEMB. OB 15. uri in 20.30 uri ameriška uspešnica -akcijski film HOČEM VERJETI KRATKA VSEBINA: Šest let po njunem zadnjem primeru razi- skovanja nerazložljivih nadnaravnih pojavov, agenta FBI-ja Foxa Mulderja in Dano Scully znova združi primer nenavadnih ugrabitev, povezanih s skrivnostnim duhovnikom, ki trdi, da lahko z božjo pomočjo odkrije in pomaga žrtvam. Medtem ko želi Mulder verjeti nenavadnim teorijam, skuša Dana najti bolj racionalno razlago, a le s skupnimi močmi jima lahko uspe odkriti resnico. DOLŽINA: 1 URA 48 MINUT. PETEK, 26. SEPTEMB. OB 20.30 uri ameriška uspešnica -glasbeni film i©i DYLAN -7 ©iRAZOV KRATKA OZNAKA: Biografski celovečerec Bob Dylan: 7 obrazov je nekonvencionalno popotovanje skozi različna življenjska obdobja legendarnega glasbenika Boba Dylana. Njegovo spreminjajočo se osebnost upodablja sedem igralcev, ki skupaj sestavljajo bogat in raznolik portret te sicer težko opredeljive ameriške ikone. Sedem organov, ki tvorijo pestro in razburljivo življenjsko zgodbo. DOLŽINA: 2 uri 15 MINUT. NEDELJA, 28. SEPTEMB. OB 15. uri in 20.30 uri ameriška uspešnica - komedija ZOHAN JE ZAKON KRATKA OZNAKA: Smrtonosnemu agentu izraelske vojske Zohanu je dovolj nasilja, zato uprizori lastno smrt in se pod krinko preseli v New York, da bi postal frizer. Čeprav nima izkušenj z oblikovanjem pričesk, s pomočjo ponudbe dodatnih vročih uslug postane priljubljen pri priletnih damah. Toda njegovo preteklost razkrije vročekrvni taksist, kar sproži pravo vojno med palestinsko in izraelsko manjšino. Ko oboje ogrozijo rasisti, mora Zo-han najti način, kako združiti zgodovinsko sprta naroda in osvojiti srce zapeljive Palestinke. DOLŽINA: 1 ura 53 MINUT. ----____ Pesnik iz Notranjskih planjav je izpovedal tole misel. »Moj plaz drsi, drsi vsak dan..Počasi, vztrajno...in z njim drsimo tudi mi: med smehom...vriski...bolečino in skrbmi... Življenja dan zori in z njim zorimo tudi mi...našplaz drsi...drsi! Spoštovana gospa Cvetka! Tu, v neposredni bližini je s tistim trenutkom, ko Vas je ljubeča in blaga mati položila v zibel, že pričel drseti plaz Vašega življenja. In prav isti se je bližini Vašega rojstva za vselej ustavil, umiril, sedaj, v nemem naročju matere Zemlje. V njenem objetju bo počivalo Vaše tako utrujeno telo. Stvarnik Vam je dal plemenito srce. To smo v tako bogati meri okušali vsi, ki smo se srečevali z Vami. To plemenitost je pila Vaša družina, ki ste ji bili srce in duša. Je vrednota, ki je višja od materine ljubezni in prav s to ste živeli, delali, napredovali...mor-da tudi trpeli, toda te bolečine je hladila neugasljiva, večno prijetna in tolažilna vaša materina ljubezen. Kot pelikan ste trgali svoje življenja moči in jih razdajali nesebično drugim, sočloveku, posebno lačnemu in žejnemu dobrote, razumevanja in vsega tistega, kar človeka osrečuje in bogati. Zato veljajo tudi za vas, ženo globokega duha in tako žlahtnega srca, misli znanega pesnika: Lep spomenik sem si zgradil, a ne z rokami...Do njega zlepa pot zarasla se ne bo... Delo pričuje zanj - po njem v večnosti živim! Ne, ves nikdar ne umrjem. Telo razpade v jami, a v delih bo moj duh preživel še mnogo let! Ne, spoštovana gospa Cvetka, do tega spomenika pot zarasla dolgo se ne bo! Sveti Pavel predstavi tri žlahtne kreposti: vera, upanje, ljubezen. Prvi dve bosta prešli, tretja ostane, ker je večna. Vaše zemeljsko srce je utihnilo, tisto kar je le-to nosilo in je bilo prepolno - ljubezen - ta pa ostane in s to ljubeznijo nas boste ljubili tudi naprej, ljubili naš dom, naše stiske in veselje. Kakor lepo pravi v Visoki pesmi: Zakaj močna kakor smrt je ljubezen, silna kakor podzemlje. Njene strele so ognjene strele, Gospodov plamen! Velike vode ne morejo pogasiti ljubezni in reke je ne morejo preplaviti! Zapotoški Oglasi Ne mečite denarja skozi dimnik! POIÍMB Prednosti uporabe regulatorja Polmar: • Zmanjšanje porabe goriva • Zmanjšanje izpusta škodljivih emisij v zrak • Podaljševanje življenske dobe dimniku • Preprečevanje vdora vetra v dimnik in ustvarjanja podtlaka v dimniku ■ Zmanjševanje vplivov iz okolja (sneg, dež..) • Preprosta montaža in regulacija • Preprečevanje nastanka kondenza v dimniku • Doseganje enakomemega vleka z odstopanjem do 5% Prihranki: • Trda goriva do 40% • Kurilno olje do 20% • Plin do 20% - Zastopa in prodaja Kovi trading d.o.o. Medno 36a, 1210 Ljubljana Šentvid ^ Tel: 01 512 01 36, 040 188 979 jI info@polinar.si • www.polmar.si Naša streha ne potrebuje strehe nad glavo. Ne pozna Botoxa, ne plastičnih operacij. O kakšnih sončnih kremah z zaščitnim faktorjem seji še sanja ne. Pa vendar skozi desetletja ostaja takšna kot je... večno mlada! nielfo Lahke Jeklene strešne kritine N"aj njen izgled v vaših očeh ustvari vtis bitumenske, lesene ali opečne kritine, je pač stvar vaše izbire. Da je lepa, ni nobenega dvoma. Bistveno pri vsej stvari pa je, da je kritina Metro lahka in izjemno vzdržljiva. Zaradi svoje dovršene jeklene osnove in trpežnega mineralnega posipa, vse omenjene strehe po trajnosti krepko prekaša. Trajnost pa je tisto, za kar pri strehi poleg estetskega videza sploh gre. Z ato ne bo odveč, če vas opozorimo, da boste z nakupom J strešne kritine Metro vsaj pol stoletja brez skrbi. Dobra streha pa si seveda zasluži tudi dobrega krovca. Zato METROTILE in MIX priporočata posebej v ta namen izšolane strokovnjake, ki bodo iz vaše strehe, v skladu s specifikacijo proizvajalca METROTILE, iztisnili največ: m Generalni zastopnik v Sloveniji: MIX d.0.0., Stegne 15,1000 LJubljana Tel.:01/513 1340, Fax:01/513 1349 http-y/www.mix.si,e-mail:info@mix.5Í LEJO - ILIJAZ krovstvo, kleparstvo d.o.o. Stegne 15 >1000 Ljubljana Telefon: 041/632 500 privoščite si sanjski dopust LOHovm/i^tPf/ kmé posebna depozitjt^ . ponudba i» ft®/O HRANILNICA LOÍM d,d., Kranj PE CROSUPgt. Kolodvorska Î tdefcn: 01 7810 130 Vj/gt^^^ M vEi ifSHinf stsrltvf tm Iji/isfZJiív Ostktu Načht KMn|, CfůMiplIř, ]>4>tta{tu, L^Mluni, Ciljt, fhrto mrtli, VHůňJr, Mùiia Cotifi, MùfJbor, Bi*llt* pooblaščeni prodajalec in monter PRIBAŠTEFANC&CO.,d.n.o. Videm 37,1312 Videm-Dobrepolje % tel.: 01^7»07-337 Gostmska ponudba: Vsak dan od 9.00 do 12.00 4 vrste malic Vsalç dan od 12.00 do 16.00 4 vrste kosil Po predhodnem naročilu sprejemamo zakljuCcne družbe do 100 oseb Vsako soboto po 16. uri pečen odojek. Vljudno vabljeni! Delovni řas: poncdcJjok - «trtck: od 6'' do petek, sobota: od fih do 24'» ^ prastniki, nedelja: od 6.30^ do ' ROLETE. ZALUZIJE, KOM AR NIKI,... • ZUNANJE m NOTRANJE POLICE • MONTAŽA KNAUF SISTEMOV DEMONTAŽA IN ODVOZ STARIH OKEN Ustanovitelj glasila je Občina Dobrepolje. Naslov uredništva: Videm 35, 1312 Videm-Dobrepolje. Odgovorna urednica: Mojca Pugelj. E-pošta: nas-kraj@dobrepolje.si, informacije po telefonu 031 301 057. Tisk in oblikovanje: Auroragraf d. o. o. Glasilo izhaja enkrat mesečno v nakladi 1270 izvodov.