V. b. b. Naroča se pod naslovom »KOROŠKI SLOVENEC" Slagenfurt, Viktringer-Bing 26. Rokopisi se naj pošiljajo na naslov: Pol. in gosp. društvo Klagenfurt, Viktringer-Ring 26. Usi polittico, giospodorst^vo io prosveto izhaja vsako sredo. Stane četrtletno: 1 šiling. Za Jugoslavijo četrtletno: Din. 25 Pozatnezna številka IG grošev. Leto \?. Dunaj, 13. majnika 1925. St. 19. Občni zbor Pomičnega In gospodarskega društva za Slovence na Koroškem. (Nadaljevanje.) 'K temu, kar 'boste slišali o šolskih razmerah im o ljudskem štetju, dodaja odbor še par ilustracij, kako 'postopajo sodišča napram nam. Nismo še pozabili, kako je sodišče v (Borovljah potrdilo zasego posojiMčniih prostorov v Podljubeljem, kjer se je š-e krakko prej vršil dbčni zibor posojilnice, že Imamo nov slučaj. V Dobrlo vas bi imel priti kot zdravnik Korošec, avstrijski državljan, ki si • ie na svoje stroške dal izdelati stanovanje v novem društvenem domu, ki je v pritličju bil še nedodelan, torej novo stanovanje^, za katero ne velja postava glede zasege stanovanj, ker velja smo za stanovanja, ki so obsltcjala že pred vojno. Sodišče za narod in se bahajo1, da si ne upa tožiti. Vsak poznavalec naših razmer mora priznati, da), če preje ,z nalomljeno roko ni našel pravice, je tudi sedaj ne bo. Odbor izreka PODLISTEK Kratka zgodovina Reberce. (Nadaljevanje.) Pravico soditi na življenje in smrt so dobili tudi vitezi Sv. Jurija v Komendi na Reberci od cesarja Maksimilijana leta 1516. Smrtne obsodbe so se izvrševale od tega časa naprej pod Pustim gradom in se ta kraj še dandanes imenuje govge. Deželske sodnije Kamen, Ženek, Reberca in na Hudem gradu pri Globasnici so se združile leta 1643 v sodnijo na Ženeku, kjer je bil do leta 1849 sodnik, med ljudstvom znani fle-gar. Imenovanega leta je nehala ta patrimoni-jalna sodnija in so nastale okrajne sodnije Dobrla vas in Kapla, od leta 1892 Železna Kapla. Zanimivo je tudi, da se da na podlagi še sedaj navadnih hišnih imen na vasi Reberca dognati, kakšne posle so morali opravljati posamezni podložniki. Jager je moral skrbeti, da je bilo vedno dosti divjačine v grajski kuhinji, gorje mu, Če je prišel s praznimi rokami domu, birič mu je naštel par krepkih po hrbtu, da si je zapomnil, kdaj je streljal mimo zajca ali srne. Fišar je lovil ščuke in postrve po Beli in Dravi. Baši (waschen) je moral skrbeti za snažno perilo. Kolar (Kobler) je moral žgati oglje za plavže, kjer so topili svince, Vagoja (Wagen) obema gg. poslancema zahvalo za delovanje v društvu in izven društva. Organizacija. Glavno važnost je odbor polagal na notranjo ukrepitev stranke po deželi, kakor je želel zadnji občni .zbor. Deloma so lokalne organizacije že izpeljane, večina dela pa ostane novemu odboru. (Kjer še organizacije niso izpeljane, je nujna potreba, da se izvedejo, ker se s tem razbremenijo zaupniki in da povsod na čelu krajev enih skupin stoje možje, ki imajo potreben čas, samostojnost in odtočno voljo boriti se za naše pravične cilje. Šele sedajj ko so Nemci v tujih državah v enakem položaju kakor mi Slovenci v Avstriji, 'in ti vadijo, kaj Nemoi sami «bsdjajo in kaj zahtevajo, šele sedaj naši ljudje ipopoihama umevajo, kako pravičen je naš boj za maše pravice, zato nam člani ne ostanejo samo izvestiampak povsod pridobivajo novih. Ta oživljajoči duh naj se širi, naj odpira vsem. ki slovensko govore, oči, naj se nam prid-ruizujejo, da tako zmanjšamo sramoto potujčevanja na našem narodu. To je delo krajevnih skupin dn zato naj si vsak kraj, kjer je več članov, šteje v čast, ako ima podrobno izpeljano organizacijo. Za svoj narod smo znali 'Vpeti, bomo potem tudi vpiPi tdela^ To 'i"''1 ; • 'nekaterih krogih že govori o novih volitvah. Naše gospodarstvo. Z gospodarske strani je bilo (preteklo leto vse slabo. K Slabi letini je pritisnila še sanacija s svojimi ogromnimi davki; vse to je povzročilo, da kmetje obupavajo, zmanjšujejo svoje obrate, sekajo les, a še me izhajajo. Ponekod se je nemško Ijud-tsvo proti tem bremenom uprlo, uprizarjalo štraj-ike; maše ljudstvo tega ni delalo, ampak brez štrajkov plačevalo kljub vsem lepim obljubam o gospodarskih dobrotah pred plebiscito'in. Uspeh teh ogrommih bremén za sanacijo Avstrije pa ob- je tehtal blago tu skoz potujočih trgovcev in pobiral mutuino. Kovač (Hofschmied) pa je moral podkovati težke konje vitezov, da niso zdrknili v prepad. Tonic je bil nekake vrste župan, ki je posredoval med plemsko gospodo in podložniki. Skrbel je za red v vasi, pobiral davke, poslušal tožbe vaščanov in sodil pod lipami sredi vasi, od katerih še dandanes dve stojite. Pri Grajnarju, največji hiši na vasi, je bila nekaka sodnija od tega časa, kar je ni bHo več na Pustem gradu in je moral hoditi od Ženeka sem sodnik razsojevat spore. Šoštar pa je bil določen, da je pridno pripravljal in delal črevlje, da vitezom niso vha-jali palci na sveži zrak. Obenem je bil tudi grajski birič, v tedanjih časih gotovo važna o-seba, kajti on je odbil ljudi, ki so morali priti v urad, on je našteval vročekrvnežem gotovo število udarcev na mehki del telesa. Da bi si podložniki pridobili njegovo milost, smuknila je marsikatera klobasa v biričevo nenasitljivo malho in tudi belega groša se ni branil. Bali so se ga pa vsi, kajti kogar je prijel, ga ni več izpustil, vsled česar je utemeljena prislovica: Ga drži kakor biriča-hudiča. Minuli so časi, ko se je bližal slovenski kmet s strahom v grad, saj vedel je, da ga ne čaka nič dobrega. Kruti gospodarji so odšli, zidovje je razpadlo in temiosivi stebri Pustega grada, katerega slika že Valvazor leta 1688 kot razvaline, so zadnji spomni na te čase, teptani kmetski rod pa je le ostal in tudi ostane. (Dalje sledi.) stoji v tem, da je moral dr. Seipel v Gradcu napovedat}, dà se je sicer sanacija posrečila, a da bolnik, •avstrijsko gospodarstvo, hoče umreti. Zato naj antanta prisili sosedne države, da pomagajo gospodarstvo sanirati. Da so bremena sanacije preogromna, se vidi v tem, da se kmetje in obrtniki spet zadolžujejo. Povosd okoli si iščejo kreditov in ne plašijo jih visoke 'Obresti. iNašilm (posojilnicam 'hi se nudilo lepo bratoljuib.no delo pomoči onimi, ki iščejo posojila, a posojilnice ne morejo nuditi pomoči, ker ljudje za borih par odstotkov dobička denar raje nalagajo v mestnih bankah. Mi to .obsojamo in polagamo našim članom na srce, da naj nalagajo denar, ki ga doma nujno ne rabijo, v domačih posojilnicah, ki spet domačinom pomagajo s posojili. Vedno bolj se bližamo času, ko dobijo tudi kmetje in kmečki delavci svojo stanovsko zbornico. Tudi to je vzrok, da imamo svojo stranko povsod v redu. V debati odgovarja g. predsemik na vprašanje, zakaj današnje poročilo ne omenja železničarjev. ki so bili odpuščeni, da zadeva ne spada neposredno v delokrog društva. Vlada smatra to zadevo za mednarodno, ki jo je treba rešiti mednarodnim potom, ker je mnenja, da so železničarji -z ibjUiuhli tv jugoslovansko državljanstvo in izato ni dolžna dajati penzije. To dela vlada seveda samo vsled kljubovalnosti, ker cona. A ni bila jugoslovansko ozemlje, temveč je bila le pod jugoslovansko u-pravo. Sicer pa govori o .državljanstvu tudi člen 64 senžermenske mirovne pogodbe in ni dvoma, da so avstrijski državljani. Potom pogajanj z jugoslovansko vlado je treba doseči sporazum, katera vlada je dolžna sprejeti jih za svoje. Ze obstojajo tozadevne pogodbe, ki jih pa jugoslovanski parlament še ni odobril, im zato Se nimajo pravne •veljave. Dokler ni dognano državljanstvo, ostanejo tudi tožbe penzijskega fonda brez uspeha. Načelstvo je tozadevno že pogosto brezuspešno interveniralo. O deželnem zboru poroča g. poslanec Poljanec in opozarja uvodoma na slab gospodarski položaj naše države. Možne so samo tri rešitve, in sicer priktopitev k Nemčiji, carinska unija z 'Italijo ih gospodarska združitev nasledstvenih držav. Sedanji sistem nam je na vseh potih krivičen in nas izmozgava v obliki ogromnih davkov. Davkoplačevalci naj .si ne puste dopasti vsak plačilni nalog; po objavah v listu si lahko vsak sam izračuna višino davka, ter naj se proti previsoki odmeri pritožil. V davčnih stvareh vlada popolna anarhija, da se niti davčne ch’asti same ne spoznajo več. Občinam se vedno več jemlje in manj daje. Polagoma odpade tudi davek na tujce ni od mezdnega davka dobe občine samo 20%. zato naj gledajo, da se preveč ne zadoiže. Povdarja važnost posojilnic, ki ne morato podpirati in ohraniti. Zadeva kmečke bolniške blagajne je trenot-no v razpravi in se ne premakne iz mrtve točke vsled nasprotujočih stališč Eimheitsliste in socijai-demokratov. Po novem predlogu lahko vzame občina zavarovanje v svoje roke. Rok ;za vlaganje prošenj za premije poslom se je podaljšal do 15. maja. G. presednik povdarja težko stališče naše stranke v deželnem izboru, kjer sta samo dve skupini in med tema skupinami sta naša poslanca. Einiheitslista je stik z našo stranko odklonila iker nas ne rabi in ker smo ji na poli. Najljdbši bi ji bilo, če ibi 'čimprej izginili s površja, zato tudi ne letamo za njo. Pa tudi socijaldemokrati so se v občinah ponekod združiti z Nemci proti nam. Šolstvo ije eno naj težavnejših vprašanj naše manjšine. Boj za pametno šolo bijemo že desetletja pred plebiscitom. Po iplebescitu so nam zaprli še ostale šole. Sedaj vadimo boj za šole, Jd so že dbstojale in Iboj iza šole, ki si jih mi želimo. Po pritožbi na Društvo narodov je vlada napravila iz otvoritvijo novih šol politično potezo prolti naši ipnitožbi, da bi jo ovrgla, četudi resno 'nikdar tvi mislila ma otvoritev. Stariši so namero spoznali, .zato takim šolam otrok ne zaupajo. Pri privatnem in uradnem popisu se je priglasilo dosti otrok za šolo, kakonšno mi želimo. Pritožba na Društvo .narodov še vedno visi, zato ponovno zahtevamo otvoritev in pre-osnovo sedanjih šol po naših razmerah in potrebah. Dr. Ram ek je izjavil, da so utrakvističme šole, šole za korofke Slovence, tedaj manjšinske šole. Ta izjava je za nas važna, ker je postalo s tem naše šolsko vprašanje mednarodno, iza katero se imajo pravico zanimati tudi drugi faktorji, ter se bo rešilo .mednarodnim potom. Razumemo odgovor jugoslov. vlade, ki je izjavila, da če je maš utrakvistični šolski sistem tako dober, ga bo izpeljala tudi ona. Debata o tem vprašanju je nudila marsikaj zanimivega. Tako dobi na neki šoli otrok, .ako govori 5 dni samo meniško, lepo knjigo za nagrado, ako pa 10 dni, dedali še lepšo. Na dnugi šoli se naravnost sili otroke tudi med prostimi mirami govoriti nemški. Zopet na drugi šoli živi učitelj s pri-Ježnico, a šolska oblast se me izgame. ,Z Berlina so celovškim gospodom namignili, da nemški propagandi v tujih državah zelo škoduje, ker nam ne dajo šol in drugih manjšinskih pravic. Predlog, da naj določa o učnem jeziku mešana komisija, ki bo ob vstopu otroka stavila na njega vprašanja im odgovore protoko,Urala, 'je žel vsesplošno odobravanje. (Konec sledi.) Pavlu Koširju v spomin. (Umrl dne 18. aprila na Prevaljah.) Dospela nam je tužna vest, da je umrl v ,Pr e valjali naš rojak, šolski voditelj g. Pavel Košir. Zadela nas je bridka izguba, nepopisna bol navdaja naša srca in slovenski Korotan plaka ob njegovem grobu. Šel je od nas mož, blag in plemenit značaj, zvest tovariš, izmed najboljših sinov naše domovine eden najboljših. Dragi tovariš, dragi nam brat Košir! Šel si od nas in si nas zapustil. Oh, kako Te bomo pogrešali! Pogrešali Te bodo tovariši-rojaki, katere je spajala ista srčna vez, ista trpka u-soda, usoda pregnanstva; pogrešali Te bodo tovariši-učitelji; pogrešalo Te bode mnogo, mnogo, z vso dušo Ti vdanih otroških src; pogrešala Te bo vsa Mežiška dolina, v kateri si si ustvaril svoj drugi dom in kateri si dal s svojim tihim, z vso ljubeznijo prožetim delom toliko pobude; pogrešal Te bo kot enega izmed najmarljivejših članov krožek duševnih delavcev na Prevaljah in predvsem Te bode pogrešalo za Slovenijo v gospodarskem in kulturnem oziru toli pomembno Sadjarsko in vrtnarsko društvo. Dragi tovariš, dragi Pavle — šel si od nas in si nas zapustil. Kako se Te bomo spominjali, kako Te pogrešali! Ni ga več med nami, našega tovariša g. Koširja. Vendar živel bo nepozabno v našem spominu in v naših srcih. Dolžnost — posebno nas slov. Korošcev — je, da se ga spominjamo. Odličen naš rojak je bil, katerega je — kakor mnogo izmed naših najboljših — zadela tragika našega naroda, da je moral 20. leta zapustiti svojo ožjo' domovino. Ni se oziral zmagovalec na sposobnosti in duševne vrline, ni poznal plemenitosti odpuščanja in moral si je tudi g. Košir, bolehen, zbegan in duševno potrt, iskati zavetja onstran meje, v Mežiški dolini. In tu je nadaljeval svoje plodonosno delo na kulturnem, prosvetnem in gospodarskem polju. Z vso globoko .in dovzetno, po ljubezni in lepoti hrepenečo dušo slov. Korošca se je posvetil idealni, s tiho, mehko poezijo obdani stroki: vrtnarstvu. Srčno je ljubil svoj vrt in svoje cvetlice. In vzgledno za ves dalnji okoliš se je vdejstvo-val v zelenjadarstvu, drevesničarstvu, predvsem pa v cvetličarstvu. Specijalist in izvedenec je bil posebno v gojenju in poznavanju rož. Ne samo njegova ožja domovina, ampak celo ugledni nemški strokovnjaki in listi šo znali 1 ceniti njegove zashge in njegovo delo. Strokovnjak je bil na polju vrtnarstva, da mogoče ni drugega v slov. in nemškem Korotanu. Iz vseh njegovih nešbvilnih člankov, spisov in ljubkih črtic pa veje dih ljubezni do svoje krasne, tožne in prelepe domovine. In ko je pisal svoje prisrčne članle, je mislil na naš solnčni Rož, na naša sinja planinska jezera in na svoj tihi, rodni dom, priprosto, koroško-kmečko hišo. Njena mala okmea so polna tihega zelenja, cvetja in rudedh nageljcev in obdaja jo skromen solnčen vrt v katerem so mu s toliko ljubeznijo gojile rože in cvetlice draga mamica in ljube sestrice------ Ni Te več med nami, dragi brat in tovariš, dragi Košir! Tožni, žalostni in globoko potrti stojimo ob Tvojemu grobu in se Te spominjamo, mislimo in čuvstvujemo s Teboj. In spominjala se Te bo vedno — veliki in zvesti sin našega naroda — trdi naša tožna, prelepa domovina, ki si jo ljubil tako prisrčno. W—g. El POLITIČNI PREGLED m 28. poročilo generalnega komisarja obsega dobo od srede marca do srede aprila. Obnova je v tem času lepo napredovala. Gospodarski položaj je še vedno nepovoljen, število brezposelnih je z ozirom na letni čas primeroma previsoko. Izmed vseh še nerešenih vprašanj je treba pospešiti odpust uradništva. Poročilo u-gotavlja, da aprilov proračun zelo presega dvanajstino predpisanega letnega proračuna in da se je težko držati mrtvih številk. Krona se kljub prostemu deviznemu prometu ni omajala. Priključitev Nemčiji. Po izvolitvi Hindenburga nemškim državnim predsednikom je stopilo zopet v ospredje vprašanje priključitve, h kateremu je zavzelo svoje stališče tudi inozemstvo. Italija temu odločno nasprotuje, isto-tako Mala antanta, ki o tem razpravlja te dni na konferenci v Sinaji na Romunskem. Listi teh držav vsak pojav točno beležijo in zasledujejo. Iz Prage je došla na Dunaj posebna misija, ki je imela ugotoviti ob^g in resnost tega gibanja. Misija Je UgOtoVla, Uà je priključit vena propaganda dobila zelo resen značaj. Posebno se obsoja ustanovitev nemško-avstrijskega u-druženja. Vse to je dalo povod, da se je oglasil tudi dr. Ramek v švicarskem listu, kjer pravi, da je bilo to vprašanje iznešeno od inozemstva in da avstrijska javnost, k temu ni zavzela še nobenega definitivnega stališča. Zvezni kancler dr. Ramek se je s tem urezal, ker govore dejstva drugače. Vsenemci so mu to tudi zelo zamerili. Omeniti je treba samo nemško-av-strijsko udruženje, v katerem so zastopane vse stranke, telegrame nemške trgovske in obrtne zveze, nemškonacijonalne zveze, Landbunda itd., Hindenburga in stališče koroških strank. Hindenburg je koroškim Nemcem odgovoril, da smatra za svojo prvo dolžnost izpolnitev želje nemških bojevnikov po ustvaritvi Velike Nemčije od Balta do Karavank. Finančna kontrola. Kontrolni odbor Društva narodov je na svoji zadnji seji sprejel več sklepov, ki jih je generalni komisar dr. Zimmermann predložil vladi. Kontrolni odbor se je bavil tudi z vprašanjem posojila za zvezne železnice ter se izrekel proti novemu posojilu, ker je mnenja, da naj bi se za elektrifikacijo zveznih železnic porabili preostanki kreditov zvezinega posojila. V ostalih sklepih se je kontrolni odbor priključil vladnim načrtom glede nadaljnih sanacijskih detajlov ter glede nekaterih izrednih ukrepov. Avstrija. Sedaj se je pokazalo, da so na-sprotstva med kršč. socv in vsenemci zelo globoke naravi. Zadnje seje deželske konference se vsenemci niso več udeležili ter se je začasno razšla. Iz tega se da sklepati p-> marsikaj drugega. — Vizumi donašajo državi po 56 milijard letno; zato je država proti odpravi, ker se ne more odpovedati temu dohodku. — Z ozirom na šfedenjc se število ministrstev zniža za eno tretjino. — Proračun za maj: redni izdatki 71,68 milijonov, investicije 7,72, kontokorent 1,02, dohodki 68,23, primanjkljaj 12,19 milijonov šilingov. Boljševiška nevarnost. Meščanska vojna na Bolgarskem se je ponesrečila in vlada zopet mir, a preiskava je spravila marsikaj na dan, da je Evropa resno začela razmotrivati o bolj-ševiški propagandi. Neki švicarski list razkriva sovjetsko propagando v mestih Italije in o-bremenjuje s tem sovj. diplomatičnega zastopnika. Ta je vest sicer dementirai, a list objavlja naprej razne obremenilne dokumente. Isto-tako je angleška vlada v posesti listin, ki dokazujejo množečo boljševiško propagando. V rokah ima dokaze, da gibanje podpira Moskva. Preiskava v Sofiji je dokazala, da vodijo niti preko Dunaja in da pripravljajo nekaj takega tudi v Jugoslaviji. Jugoslovanska vlada je storila pri dunajski potrebne korake, ker ima biti na Dunaju centrala te propagande. Z naše strani se je odgovorilo, da centrale na Dunaju sicer ni, pač pa prehodna postaja. Zadnje dni se je vsled tega mudil v Beogradu bolgarski zunanji minister, ki je izjavil, da komunistična nevarnost ne dela skrbi samo Bolgarski, ampak vsej Evropi. Bolgarska vlada išče pomoči pri drugih državah za boj proti komunizmu. Sedaj se snuje protiboljševiški blok, ki ga podpira predvsem Angleška. V doglednem času se vrši mednarodna konferenca v Trstu, ki se bo bavila izključno s tem vprašanjem. Postopanje komunistov zasluži najstrožjo obsodbo. Občinske volitve v Franciji. Dne 4. t. m. so se izvedle po celi Franciji občinske volitve. Desničarji — nacijonalisti so se za ta dan že dolgo temeljito pripravljali, da bi zadali udarec levičarski vladi, ki ima sicer velike težave s senatom, a še vedno pri volitvah v parlament izraženo ljudsko večino. Nacijonalni blok je mislil, da bo sedaj pri občinskih volitvah to večino podrl, a se je celo varal. Nad dve tretjini občin je v rokah levice, kar ni presenečilo samo desničarje, ampak tudi vladne stranke, ki niso pričakovale, da bi imele tako velike uspehe, ko je opozicija delala z vso silo, dočim prvaki levice ob vladnih poslih niso imeli toliko časa za agitacijo. Računalo se je tudi, da bodo šovinisti proti vladnim strankam uspešno porabili kot agitacijsko sredstvo za sebe izvolitev Hindenburga, češ, da je to posledica popustljivosti Herriota napram Nemčiji, a tudi to ni učinkovalo. Ì DOMAČE NOVICE i Klagenfurter, seid auf der Hut! „Freie Stimmen" z dne 30. aprila pišejo: „Dr. Janko Brejc v Cleovcu! Iz zaupne in zanesljive strani se nam poroča, da je včeraj bilo videti v Celovcu slovenskega hujskača in advokata dr. Janko Brejca slabega spomina, kateremu se imamo zahvaliti mi Celovčani in Korošci za zasedbo spodnje Koroške in Celovca, obrambno vojno z dragocenimi smrtnimi žrtvami — mi spominjamo samo na imena Lerchbaumer, Plahna, Mùller, Maier, Siile, Wanggo. Menda ni slučaj, da se vrši danes dopoldan v nekdanji Mohorjevi tiskarni občni zbor Političnega društva za Slovence na Koroškem, in da ta „fluch-beladene“ nekdanji vodja koroških Slovencev hoče uporabiti to priložnost in stare vezi zopet obnoviti. Uganka je le, kako je dobil dr. Janko Brejc dovoljenje, da je mogel priti na Koroško. Celovčani, bodite na straži !“ — Poizvedovali smo, kdo je ta zanesljivi in zaupni poročevalec štimc, ki je videl dr. Brejca v Celovcu. Hiteli smo najprej v šolsko ulico k „Wasserkopfu“, pa ni ga več, potem smo poizvedovali po „General-Tik-tak-u“, pa ga tudi ni več, nazadnje jo mahnimo na Stari trg, mogoče da tam pri „štimcevi“ sestri „Račtrezlni“ izvemo, kdo je videl dr. Brejca. A tudi ta je že mrtva. Še le stari „lindwurm“ je nam pojasnil, da ga je imel zanesljivi poročevalec malo preveč pod svojim sivim klobukom in je zamenjal 30. april z prvim in tako štimce malo za nos potegnil, celovškemu policajrežimu pa po nepotrebnem povzročil razburjenje in pa »kukanje" pri oknih nekdanje Mohorjeve tiskarne. Na tako zanesljive poročevalce so pa „štimce“ res lahko ponosne, in vsi svetovni listi jih lahko za nje zavidajo, le mi, ki jih poznamo, kako »resnicoljubni" so vsi poročevalci »štimc", se — krohotamo. Verjetna je tudi domneva, da je vlada notico v listu sama naročila. Nov denar. Dne 11. t. m. so bili predani prometu desettisočkronski bankovci v drugi izdaji z rdečim pretiskom »Ein Schilling". Obenem se začnejo zamenjavati ti bankovci prve izdaje. Obenem se izdajo novčanice po 1000 šilingov, druge po 20 in 5 šilingov pa pridejo šele tekom leta. Poleg tega se misli na izdajo novih šilingov od 10 do 1000 šilingov s popolnoma novo opremo. Novčanice iz prometa. Narodna banka razglaša, da se potegne papirnat denar po 100 in 1000 K iz; prometa, in sicer z datumom 2. januar 1922. Novčanice se bodo zamenjavale do 31. avgusta 1925, od tega dne naprej pa izgube vsako veljavo. Ker je na kmetih še veliko teh papirnatih cap, opozarjamo, da se prej ko slej spravijo, da posamezniki ne bodo trpeli škode. Birme. Slovenski Šmihel 16. maja mesto 13., Tinje 17. maja mesto 14., Grebinjski Klo-šter 18. maja, Ruda 19. maja, Žvabek 20. maja. Z lastno krvjo so oblili mize, pri katerih so popivali! To se ni zgodilo samo enkrat, ampak neštetokrat, ker ljudje v pitju ne poznajo nobene meje. Ako bo mladina čitala »Mladega junaka11, odrastli pa »Prerod11 s prilogo »Zdravje11, bodo kmalu nastopili boljši časi. Ali že poznate ta dva lista, ki se naročata pri upravi: »Koroški Slovenec11, Klagenfurt, Viktringer-Ring 26. Št. Janž v Rožu. (7 milijonov izginilo.) Nadučitelj Marinič je bil pod bauernbundov-skim županom občinski tajnik odnosno pomožna moč v občinski pisarni. V tem času je prišlo na občino iz deželne blagajne enkrat 5 milijonov in drugič preko 2 milijona. Ves ta denar je nekam izginil. Novi župan je ugotovil, da je denar sicer došel, da pa ni beležen in ga tudi ni v blagajni. Državno pravdništvo je vsled tega vložilo tožbo proti Mariniču radi poneverbe preko 7 milijonov kron. Dne 5. t. m. se je vršila proti temu dičnemu gospodu glavna razprava v Celovcu. Sodišče ga je oprostilo, ker je stari župan izjavil, da mu pristoja za delo 10 milijonov, da torej denar ni poneveril, ker je delal zastonj, temveč pozabil beležiti. Olajševalna okolščina je bila, ker je veliko storil za domovino v času obrambnih bojev in ker je tedanje uradovanje bila velika površnost (lepo izpričevalo za bivšega župana). Njegovo knjigovodstvo sploh ni bilo nobeno knjigovodstvo. Na vprašanje, ali v tem času ni razsipal z denarjem, je bivši župan izjavil, da tega ni opazil, dočim vedo domačini povedati več. Obtoženec je tudi izjavil, da ni opazil, da bi imel kedaj preveč denarja v svojem žepu. Jasen človek pa bo vedel, da mora oseba, ki ima o-krog 3 milijone mesečne plače, takoj opaziti, ako se priklati v žep še 5 milijonov zraven. Olajševalno je vplivalo tudi, ker je začel obtoženec plačevati izginulo vsoto nazaj, ostalo pa bo še vrnil. Toliko poročevalec, ki je prisostvoval obravnavi. V Št. Janžu govori o tem že vsak otrok in je Marinič izgubil v šoli že ves ugled, občani pa ga smatrajo za nemogočega. Zato upamo, da bo deželni šolski svet storil svoje. Njegova premestitev je nujna potreba. Božji grob pri Pliberku. Dan sv. Jurija je bil res pravi pomladanski dan. Zato so, kakor vsako leto, prišli romarji z vseh strani k Božjemu grobu. Prišle so procesije iz raznih krajev tudi iz Železne kaple. Posebno pozornost pa so vzbujali romarji iz Labudske doline, ki jim ljudje pravijo lofentolarji. Ti se postavijo. Pridejo vedno z godbo in igrajo razne komade s pobožno melodijo. Po pobožnosti pa zaigrajo seveda tudi katero bolj posvetno. Smele bi kajpade izostati razne opazke o njihovih krofih itd. Ljudje pa s tem ne mislijo nič hudega in nočejo nikogar žaliti. Z vstrajno pobožnostjo so ljudje prisostovali božjim službam v cerkvi. Manjkalo pa tudi ni takih, ki se držijo tega, da ogledujejo cerkve najrajši od zunaj in morda še rožnate obraze mladih romaric. Velikovec. Velikovški občinski odbor je na predlog občinskega odbornika dr. Petka sklenil, da se pošlje deželni vladi ostra, vloga, naj vendar enkrat izpolni pred plebiscitom dano obljubo o gradnji vzhodne železnice (Ostbahn). Dr. Petkov predlog je presenetljivo vplival. Pliberk. Električna luč že sveti. Lep napredek. Rešene so natakarce in druga služinčad čiščenja smrdljivih petrolejk. Prav bi bilo, ako bi električna luč odkrila tatove, ki so si tisto noč, ko je prvikrat električna svetila, nakradli pri treh hišah slanine in drugih reči. Tatov niso mogli najti. — Gostilno je zopet odprl g. Nie- metz na trgu. Njegova gostilna je zelo popularna, zato bo on brez dvoma konkurent drugim gostilničarjem. — V nedeljo 26. aprila so se zbrali kmetje po § 2. v gostilni pri Kron-wirtu, kjer jim je kmet Aleško iz Ponikve govoril o brezupnem gospodarskem položaju in svetoval, da se organizirajo in tako z združenimi močmi izboljšajo slabe gospodarske razmere. Glinje. (Smrt.) Dne 23. aprila t. 1. je umrl Jožef Esteri, pd. Tinca, mežnar in organist v Glinjah, star 58 let. Pokojnik je bil v stari Avstriji, ko je bila občina Medborovnica v slovenskih rokah, dolga leta občinski tajnik, a po plebiscitu ga je gerent takoj odstavil; odvzeli so mu tudi prodajo tobaka, ker mu pač »pravične11 avstrijske oblasti niso privoščile kot zavednemu Slovencu ta borni zaslužek. Bil je obče priljubljen radi svoje šaljivosti in svojih dovtipov in kaj pogosto so zahajali k njemu sosedi, prijatelji in znanci. Slovenci se ga bomo vedno spominjali. Naj počiva v miru! Vesele. (Smrt.) V soboto 9. t. m. smo ob veliki udeležbi pokopali Urankovo mater. Dosegla je starost 84 let. Počivaj v miru! Žalujočim izrekamo naše iskreno sožalje. Sele. Neža Gruden, žena humberškega lovca Luke Grudna, stara 38 let, je koncem aprila povila svojega 14. otroka. Od teh 14 otrok so zadnji trije umrli kmalu po rojstvu, 11 pa jih živi. V koroških Slovencih je še mnogo življenske sile. DRUŠTVENI VESTNIK H Št. Vid v Podjuni. V nedeljo dne 24. t. m. popoldne po blagoslovu ima naše izobraževalno društvo svoj mesečni sestanek, h kateremu so vsi prisrčno vabljeni. Ledenice. (Spanje pravičnega.) Naše izobr. društvo „Jepa“ spi spanje pravičnega. Celo zimsko sezono je uprizorilo samo eno igro, niti enega društvenega sestanka, ki niso nič manj važni kot igre. V odbovu je par članov zelo delavnih in zmožnih, marsikaj dobrega storiti za društvo pa slišimo, da njihovi nasveti in predlogi so glas vpijočega v puščavi. In če se že kakšen predlog sprejme, ostane samo na papirju, ker predsednik in namestnik najbrž nimata časa, da bi dotični predlog s pomočjo drugih v dejanju izvršila. Ker so bili nekateri člani odbora mnenja, da »več ljudi več ve11, so stavili predlog, da se naj vrši vsak mesec od-borova seja. Predlog je bil sprejet, a seje se kljub temu ne vrše. Sramota za društvo, ki šteje nad 200 rednih članov, pa ima beležiti tako malo uspehov. Potrebno je energično in čistilno delo v odboru. Neodpustljivo dejstvo je, ki ga ni mogoče primerno ožigosati, da se volijo v odbor ljudje zaradi imena, ki pa so že davno pokazali, da so društvu v kvar in sramoto. Zatoraj proč s polovičarstvom! Vsak naj pove, kar misli, in ne narobe. Zadaj potem namigavati in kritizirati ni značajno. (Menda ne bo tako hudo, kakor vidi dopisnik. Op. ur.) Bilčovs. (Občni zbor izobr. društva.) Dne 5. IV. t. 1. so se zbrali člani in članice našega izobraževalnega društva v obilnem številu, da slišijo letno poročilo o delovanju društva. Predsednik društva je otvoril s pozdravom na navzoče občni zbor, razložil na kratko pomen občnega zbora ter prešel k letnemu poročilu. Društvo šteje 60 rednih članov in 22 podpornih. — Odbor sestoji iz 9 članov, ki je imel 4 seje, na katerih so $e razpravljale razne društvene zadeve. — Društvo je imelo leta 1923 tri odseke. V minulem letu pa se je ustanovil še četrti, da ima društvo ženski, mladeniški, pevski in dramatični odsek. Delovanje odsekov je bilo zelo živahno. — Ženski odsek je imel 6 sestankov, na katerih se je predavalo o namenu in potrebi ženskih društev, o vzgoji, o gospodinjstvu, verski, umski in srčni izobrazbi in o boju proti alkoholu. Glavni namen ženskega odseka je: Ljudstvo preroditi v duhu vere. Pa tudi za dobrodelnost se je skrbelo. Članice so zbrale svoto 600.000 K, ki se je porabila za podporo naših revežev, 100.000 K pa se je darovalo sirotišnici v Št. Jakobu v Rožu. Vodstvo tega odseka je imelo 2 seji, zaupnice so imele 1 sestanek. — Mladeniški odsek se je ustanovil meseca aveusta minulega leta. Od tega časa je imel 14 sestankov. Udeležba sicer ni bila sijajna, vendar razveseljiva. Na teh sestankih se je predavalo o veliki potrebi združenja fantov, da se tako mladi ljudje odtegnejo kvarljivemu uplivu gostiln in slabih družb, da se fantje navajajo k treznosti in poštenosti. Novi čas prihaja, ki je mnogo bolj nevaren kot je bila preteklost, in za ta novi čas nam bo treba novih, svežih, mladih sil, ki bodo vedele in znale se boriti za svoj verski in gospodarski obstoj. Cas mineva in s časom bomo klonili tudi mi glave, prazna bodo mesta pri naših društvih, prazna pri občinskih zastopih, šolskih odborih in naših posojilnicah. Zato je zadnji čas, da se je ta odsek ustanovil, da se bo tako izpolnila vrzel v naših vrstah. Treba nam bo umnih gospodarjev, treznih in neustrašenih zastopnikov in ravno te naj nam vzgoji mladeniški odsek. Pa tudi znanju nemščine naj se posveti nekaj skrbi, ker nikakor nismo protivniki tistih, ki trdijo, da nam je, nemščina potrebna, pač pa je želeti, da obvlada vsak zaveden Slovenec tudi nemški jezik. Toda pri vsem tem ne pozabimo na to kar smo. Bodimo zavedni, a ne pozabimo na izrek, ki pravi: Ljubi svoje, a spoštuj tuje. Geslo mladeniškega odseka je: Telesa moč, duha krepost, to vzor je lepi tvoji mladosti. O vsem tem se je na sestankih tega odseka razpravljalo. — Pevski odsek je štel 17 članov, ki tvorijo moški pevski zbor. Odsek je imel mnogo pevskih vaj. Namen odseka je, gojiti narodno in cerkveno petje. Temu namenu je odsekovo delovanje popolnoma odgovarjalo. Celokupen zbor je nastopal o raznih slovesnostih, ki so se vršile v prošlem letu v naši fari. Napravil je ob priliki procesije na Žihpolje, izlet na Žih-polje, kjer je pel pri cerkv. slovesnostih. Napravil je tudi izlet v Št. Ilj ob Dravi, kjer je bil prav gostoljubno sprejet. — Dramatični odsek je imel samo eno igro, ki se igrala dvakrat. Vzrok slabemu delovanju tega odseka je ta, ker društvo nima zato primernih prostorov. — Knjižnica šteje 190 knjig. Izposodilo se je 227 knjig. Po poročilu predsednika je bila volitev novega odbora. Na predlog čg. župnika Štiha je bil soglasno izvoljen stari odbor. Izvolil se je le knjižničar kot nov član odbora, ker je dosedanji vsled menjave službe odstopil. Po volitvi je imel predsednik še govor o potrebi skupnega dela, edinosti in medsebojni pomoči. — Določil se je tudi dan za društven praznik, ki naj bo vsako leto nedelja po prazniku sv. Cirila in Metoda; ta dan se bo kolikor mogoče slovesno praznoval. Po zaključitvi je sledilo par veselih pesmi. Globasnica. (Moravska svatba.) Hrepenenje po nečem zvišenim me je privedlo v nedeljo dne 26. aprila v Globasnico, kjer so igrali igro »Moravska svatba11, prevedeno iz češčine. Izvirno ime ji je: Srce in denar. Igra je pripro-sta, vzeta iz zdravega resničnega kmetskega življenja, okrašena kakor maloktera z mnogovrstnimi značaji: Grčar, trd in neizprosen kakor Krkonoška skala, potem energičen ter vročekrven sin Ivane, čustvena Nanka, miren Martin, gostobedni mešetar Toča, ter karakterističen tin gališkega Žida Rosendunft. Vsi ti značaji pa niso bili na odru morebiti osamljeni, kakor se žalibog dogaja še dandanes na nekaterih odrih, ampak bili so s cejoto harmonično zvezani, kar je delalo najboljši vtis. Nazadnje, kar je igro še bolj lepšalo, je bila pristna slovenska govorica, ki tako ljubko zveni iz ust mladine, ki ima namen služiti umetnosti in resnici. Ob tej priliki prosim in poživljam vsa društva, da gojijo in vzdržujejo med seboj in na odrih našo milo besedo nepokvarjeno; oder ni zato, da bi na njem kvarili slovenski jezik, kvari se dovolj drugod. Igralec na našem odru imej vedno pred očmi, da si v tem slučaju učitelj svojemu narodu, tvoja duša naj bo duša naroda. V splošnem je igra izpadla dobro, čeprav se je društvo imelo boriti z zaprekami in moralo postaviti večje število novih moči na oder. Kakor zvezda na nebu je zasijala Tilka Smreč-nik v glavni ženski vlogi »Nauka11, kajti prvič je bila to pot na odru. Pred igro je imel gospod Lovro Potočnik iz Pliberka govor. V krepkih besedah nam je razgrnil težave in potrebe kmečkega stanu ter bičal socijalne ncdo-statke sedanje dobe, zakar smo mu toplo hvaležni. Le tako naprej, mladi globaški diletantje! Mi pa, ki imamo tudi smisel za dramatiko, vas bodemo podpirali, da naše skromne prireditve pridejo prejkoslej do vrhunca, ki se pravi, u-poštevajoča dramatična narodna umetnost. Čim več bomo producirali, čim bolj bomo aktivni, tem bolj bo rastel naš ugled ter spoštovanje dozdaj preziranega slovenskega življa na Koroškem. GOSPODARSKI VESTNIK® Prijava in odjava obrti. Početek izvrševanja ali opustitev ali prekinjenje obrti se mora po predpisih prijaviti pristojni politični oblasti (okrajnemu glavarstvu) in davčni oblasti. Mnogo je slučajev, da dobe obrtniki, če so tudi odjavili svojo obrt pri politični oblasti, plačilne naloge in vsled tega, ker niso obve stili davčne oblasti. Pred ali vsaj z začetkom obratovanja je treba prijaviti obrt davčni oblasti po obrtniških predpisih. Opustitev prijave je kazniva. Kdor obrt opusti začasno ali trajno ali če o-brtnik umrje, se mora to prijaviti najkasneje v teku 14 dni davčni oblasti. Pravočasno prijavljeno začasno neizvrševanje obrti se obdači s 5 šilinga na leto. Istotako je treba prijaviti davčni oblasti zopetno izvrševanje prekinjenega obratovanja. Prijava politični oblasti s tem ne odpade. Celovški trg. (Cene v kilogramih in šilingih.) Zelje 0,60—0,70, glavnata solata 0,50 do 0,60, endivija 0,60—0,70, fižol 0,60, čebula 0,70, česen 3,60—4, špinača 0,60—0,70, krompir 0,30, jabolka za kuho 0,30—0,80, mleko (liter) 0,40 do 0,50, sladka smetana 2,80, kisla smetana 2,40, čajno maslo 6—6,80, maslo za kuho 5,60 do 6, skuta 1,60—2, strd 3,60, jajce (komad) 0,13—0,14. Živina: voli 1,20—1,60, biki 1,10 do 1,50, krave 1—1,40, telice 1,10—1,50, klobasa-rice 0,80—1, teleta (živa) 1,20—1,60 (zaklana) 2,20—2,60, mesne svinje 1,80—2, 2,60—2,90, pitane svinje 2—2,40, 2,60—3, ovce 0,80—0,90. Žito: pšenica 0,50, rž 0,50, oves 0,36, koruza 0,36. Žito v Velikovcu: pšenica 0,50, rž 0,48, ječmen 0,42, oves 0,38, koruza 0,33, krompir 0,20. Borza. Dunaj, 11. V. Dolar 70.570, dinar 1143, lira 2909, nemška marka 16.800, češka krona 2098 kron. a RAZNE VESTI @ Drobne vesti. Dne 1. maja je v poljskem koridorju skočil D-vlak s tira. Mrtvih je doslej 29, več pa ranjenih. Nesrečo so povzročili menda komunisti, ki so odpeli vijake pri tračnicah. — V februarju se je v Avstriji nakopalo 11.219 ton črnega in 202.080 ton rujavega premoga. Iz inozemstva pa se ga ie skoro dvakrat toliko uvozilo. — Pasiva trgov, bilance 1. 1924 znaša, 1368 milijonov zlatih kron. — V Bergisch-Gladbachu na Nemškem je zletela dne 2. t. m. v zrak tovarna za smodnik. Ubita je bila samo ena oseba, več pa ranjenih, ker se ta trenutek v tovarni ni delalo. — Jugoslavija dobi nove bankovce po 5 dinarjev. — Viza za potovanje Jugoslovanov v Avstrijo stane za enkratno potovanje 72 din., za večkratno 143 din., za potovanje nreko Avstrije 15 din. Viza velja za eno leto. Pristojbina za dijake znaša 22 din. — Lani se je vsled stavke izgubilo pri nas 2,249.542 delovnih dni. — Inozemski turisti imajo na jugoslovanskih železnicah popust do 25%, večje skupine do 50%. Seveda morajo biti člani tu-ristovskih društev. — Vsled preobilega dežja v predpreteklem tednu so nastopile v Bosni, Sremu, Vojvodini in nekaterih pokrajinah Srbije velike poplave. Mnogo hiš je porušenih, utonilo je tudi več oseb. — V osijeških ječah čaka 17 jetnikov na smrtno obsodbo. — V okolici Miškolca je huda nevihta porušila nad 100 hiš. — V Vrbskem jezeru sta utonili pretekli teden 2 osebi, na Blejskem pa 3 delavci. — Trocki j se je vrnil v Moskvo. — Potovanje v Dunaja v Prago stane z aeroplanom 48 šilingov. — Soc. poslanec Witternigg je v najemninskem odboru govoril 42 ur. Šiling-novčanice dobijo poseben pomen pri 13. avstrijski razredni loteriji (Klassen-lotterie), ker bodo vsi dobitki povišani za preko 60%, pričem je razmerje izdanih žrebov ostalo neizpremenjeno 1: 2. Najvišji dobitek je 500.000 šilingov, to je 5 milijard K, spec. 300.000 S, 200.000 S itd. Uradna cena za Vs žreba je 3 šilingov, za '/4 žreba 6 šilingov, za % žreba 12 šilingov in za cel žreb 24 šilingov. Priloge v današnji številki so od znane firme J. P r o k o p p, B a d e n, N. Oe. Denar se vpošlje po prejemu žrebov potom čeka. r javna zahvala. “i Niže podpisana sva imela svoja poslopja pri zavarovalnem zavodu Dunajske Mestne Opčine, ki ima za koroško v kolodvorski ulici št. 53 v Celovcu svoje deželno zastopstvo zavarovana, ki so dne 16. marca 1925 pogorela. Zgoraj imenovana zavarovalnica je takoj par dni po požaru izvršila cenitev in likvidacijo, ier nama celi zavorovalni znesek brez najman-šega odbitka in zavlačevanja takoj popolno in v gotovini izplačala, tako da se čutiva radi kulantnega postopanja zgornega zavoda dolžna mu izreči tem potem največje priznanje, zahvalo in zadovolnost. Na podlagi tega lastnega prepričanja, z ozirom na solidnost podjetja, nameravata klej zavaro valnici z nova pristopiti in zavarovanje povišali. Obenem zavarovalnico priporočava najtopleje tudi drugim. Škofiče, dne 22. marca 1925. £2 Marija Mratschnigger Frsnc iakopitsch £3 Zgornje MerišJe pri Skcfičah. Èssi J Naznanjam cenj. občinstvu, da sem dne 1. maja 1925 prevzel zopet v svojo režijo gostilno v Borovlfali ter priporočam svojo dobro mrzlo in toplo kuhinjo in toč najboljših alkoholnih in brezalkoholnih pijač. Sobe za tujce po zmernih cenah so vedno na razpolago. Se priporoča z odličnim spoštovanjem 73 Anton Smeričnik Vabilo 72 na redni letni občni zbor Južnokoroške gospodarske zadruge v Sinči vasi r. z. z. o. o., ki se vrši v pundeljek, dne 18. majnika 1.1. ob Vali- uri v Celovcu, Viktringer Ring 26, pritličje desno. Dnevni red: 1. Čitauje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem zboru. 2. Poročilo načelstva in nadzorstva. 3. Odobrenje računskega zaključka. 4. Volitev načelstva in nadzorstva. 5. Zvišanje deleža in pristopnine. 6. Upravne zadeve. 7. Slučajnosti. Ako ob'doloéeai uri ni navzočih zadostno število zadružnikov, se postopa po § 31 zadružnih pravil. NAČELSTVO. 1 I inserirajie v Koroškem Slovencu! I Za tiskovni sklad so darovali: Jagovc Ivan, Homoliše, 49.000; neimenovan Slovenec iz Celovca 200.000; neimenovan po g. Turku 50.000; Warmut Anton, Limarče, 100.000; Skočir Martin, Celovec, 5000; Šporn Rok, Železna Kapla, 5000; K. Janše 10.000; S. Kompoš 20.000; L. G. 5000; Veršnjak Franc, Podkrnos, 10.000; Šelander Marija, Vetrini, 10.000; Juh Apolonija, Vetrini, 10.000; Simčič Marija, Bače, 10.000; dr. Franc Zeichen, Pliberk, 20.000; Vodnik Ivan, Važenberg, 4000 K. Darovalcem iskrena hvala. „ Vabilo na redni letni občni zbor Hran. in pos. na Kostanjah, ki se vrši dne 24. maja 1925 ob 10. uri dopoldne pri p. d. Najbirtu na Kostanjah DNEVNI RED 1. Čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem zboru. 2. Poročilo načelstva. 3. Odobritev rač. zaklj. za leto 1924. 4. Revizijsko poročilo. 5. Slučajnosti. Če bi ta občni zbor ne bil sklepčen, se vrši drugi po § 32. pol ure pozneje. Mizarski pomočnik izvežban za stavbeno in pohištveno mizarstvo, vešč obeh deželnih jezikov, samskega stanu in zanesljiv, ki bi nadomeščal tudi mojstra G9 se sprejme pod zelo ugodnimi pogoji. V poštev prihaja le prvovrstna moč ! Obračati se je na : Franc Weber, mizar v Rožeku. iencm-motone zelo priproste, posebno priporočljive za kmetijstvo od 3 do 6 PS tudi prevozne, domače mline razne velikosti, transmisijska in jermenska kolesa, žage za gaternice in cirkularje, najfinejše posnemalnike ter vse kmetijske stroje plačljive pod ugodnimi pogoji priporoča Josip Božič v Dolini pri Grabštanju. Zastopstvo „Asbestzementfalzscliiefer“-jà (nova iznajdba) ,.à kritje streh. 66 mmm1 ; ! v . ^ Tovarniška zaloga usnja , Julijus Blass Celovec, Novi trg štev. 4 ima v zalogi vse kožne izdelke ter kupuje in prevzema v delo sirove kože. Lastnik: Pol. in gosp. društvo za Slovence na Koroškem v Celovcu. — Založnik, izdajatelj in odgovorni urednik: Žinkovskjr Josip, typograf, Dunaj, X., Ettenreichgasse 9. — Tiska Lido va tiskarna Ant. Machàt in družba (za tisk odgovoren Jos. Žinkovsky)i Dunaj, V., Margaretenplatz 7.