Posamezna številka 8 din. Dogodki prihodnjega tedna: Nastop švicarskih TELOVADCEV v Ljubljani 370 udeležencev na prvenstvu Slovenije v vajah na orodju IZWA HZKULTURNa SČ6*. Leto vi. = Štev. 2& LJUBLJANA, 23. maja WO Ljubljana, 28. maja. Danes dopoldne je bilo v Ljubljani na letnem telovadišču ob veliki udeležbi tekmovalcev republiško prvenstvo v telovadbi na orodju. Tekmovanje se je začelo z zborom vseh nastopajočih, kjer so tekmovalci in številni . sodniki . prejeli poslednja tehnična navodila, na kar so se vrste razdelile k posameznemu orodju in tekmovanje se je. začelo. Nastopalo j,e 270 tekmovalcev vseh oddelkov in razredov, med njimi :tri ekipe zastopnikov Jugoslovanske armije, ki so tekmovali izven konkurence za svoje medconsko prvenstvo. Vse igrišče je bilo polno živahne mladine, ki je v vrstah in v vzornem redu tekmovala od orodja do orodja. Med tekmovalci so bili posebno številno zastopani mladinski oddelki vseh razredov poleg članskih oddelkov III. razreda, ki so bili tudi zadovoljivo številni. Vse moške ekipe so tekmovale na štirih glavnih orodjih, v prostih vajah, preskoku, v teku na 100, oziroma 60 metrov, v metu Krogle in skoku v višino. Zenske pa so tekmovale v raznoterostih, v vajah s kolebnicami, na dvovišinski bradlji, gredi, krogih, preskoku čez konja na šir, v teku na 60 m in skoku v višino. Tekmovalni program je bil dokaj obsežen in je zahteval od tekmovalcev vsestranske izurjenosti ne samo v telovadnih, marveč tudi v atletskih paffo-gah. Zlasti je razveseljivo, da so vsi nastopajoči pokazali velik napredek in temeljito znanje, kar velja predvsem za mladinke in mladince, čeprav so bile letošnje obvezne vaje neprimerno težje od lanskih. POSEBNO SO SE ODLIKOVALI MLADINSKI ODDELKI Najbolj ostra borba za prvo mesto ekipnega plasmana je bila v tekmovanju mladink I. razreda. Tu so z veliko borbenostjo In solidnim znanjem presenetile mladinke telovadnega društva Jesenice, ki so prpričljlvo porazile ekipo TD Ljubljana I in s tem osvojile prehodno darilo. V tem razredu je društvo Ljubljana I postavilo kar dve vrsti, vendar jim tokrat ni uspelo osvojiti prehodnega darila, ki so ga priborile doslej že dvakrat zapored. Med posameznicami 58 bilo opaziti izredno nadarjene tekmovalke, od katerih se je najbolj odlikovala Sonja Rozmanova iz Jesenic, nadalje Milka Kosijeva iz Maribora ter Breda Lunačkova iz Ljubljane. Prav nič pa nista zaostajali tudi Torkarjeva in Osen-kova, obe iz Jesenic. Vse kaže, da se je v Ljubljani, Mariboru in na .Jesenicah že razvila kvalitetna telovadba naših mladih telovadk, ki bodo v kratkem uspešno dopolnile mednarodno vrsto. Med mladinci I. razreda so se prvenstveno uveljavili tekmovalci Ljubljana I, ki so kot ekipa že tretjič osvojili prehodno darilo in kot posamezniki dosegli tudi izredno dobre rezultate. Posebno sta se odlikovala Janez Šlibar in Jože Dobrin iz društva Ljubljana I ter mladi nadarjenec Ivan Copf iz Maribora. Posebno solidno znanje so pokazali v talni telovadbi, pa tudi drugod niso zaostajali, saj so zlasti na drogu izredno lepo izvedli tudi najtežje obvezne prvine. Tudi mladinci so dokazali, da bodo kmalu zreli za najtežja tekmovanja. Medtem ko v tekmovanju članov in članic I. razreda ni bilo nobene celotne vr^te, so se zlasti med posamezniki uveljavili nekateri mladi člani. Zelo je napredoval Niko Ogrin, član TD Ljubljana-Tabor, ki je pred Oblakom in Tomažičem zasluženo dosegel prvo mesto. Ce upoštevamo, da so člani tega razreda tekmovali v obveznem in poljubnem programu, potem tudi ePri slednjih z veseljem lahko zaključimo, da so res pokazali veliko znanje, pa tudi prave tekmovalne vzdržljivosti, saj so v enem samem dopoldnevu absolvirali kar 15 tekmovalnih disciplin. MED VSEMI ODDELKI SO BILI TEKMOVALCI III. RAZREDA NAJBOLJ ŠTEVILNI Medtem, ko se je med vrstami IL razreda, tako pri mladincih kakor pri članih obeh spolov razvila resna borba, za prva mesta, je bilo posebno, očitno'veliko število mladih tekmovalcev, ki so ss borili v ’IH. ; razredu za najboljša mesta. Ker predstavljiv tekmovanje III. razreda osnovo splošne orodja pokazali zares razveseljivo izurjenost, tako je bito opaziti nezadostno pripravljenost v atletskih panogah. Ce bi nekateri; posamezniki in tudi vrste vložile več truda v trening atletike In poleg-tega natančneje obdelale ■ obvezne prosite vaje, bi se plas-man .gotovo dokaj sprŠKvenil, kar velja v veliki-meri tudi za ostale razrede. Kakor ostali tekmovalci, ie se odlično izkazali zastopniki Jugoslovanske Lunaček Breda (TD Ljubljana I.) na gredi vadbe v naših telovadnih društvih, nam je prav ta številna Učteldžba zadostno jamstvo o delavnosti mnogih društev. V drugem razredu mladincev in mladink smo tudi opazili izredno sposobne tekmovalce, ki so kljub težini posamezne vaje obvladali lahkotno in natančno. Tudi ta razred je pokazal prepričljiv napredek naše telovadbe na orodju. Kot posameznik se je z odločnim naskokom uveljavil Daniel Nardin iz Kranja, in pri mladmkih Ziva-na Bele iz Maribora. V III. razredu je bila borba posebno ostra in je predvsem odločevalo znanje v atletiki. Kakor so tekmovalci na arrnije, Idi so tekmovali v II. in III. razred« čtarrov. To pdt se jfe zgodilo prVSJsrat, da so rta repetBlKkein prvenstva sodelovdK aastoptiiki annfije, kar je najboljši dtfltee, da ima pri nos ta panoga že docela trdne temelje. Kot posamezniki in vrste so dosegli najboljše ocene m bi bil vrstni red docela spremenjen, če bi slednji tekmovali v konkurenci. Tekmovanje je vod* načelnik TZS Jeločnik ob pomoči načBliiice Vazza-zove, vrhovnega sodnika Poljšaka ter ostalega zbora sodnikov. Tekmovanje je bilo dobro organizirano in je potekalo izredno riaglo kljub številnemu tekmovalnemu programu in veliki udeležbi tekmovalcev ter bi moglo SlUžiti za vzgled. REZULTATI: Vrste: Člani II. razred: I. TD Hrastnik 338.60 točk, izven konkurence JA-cona Ljubljana 385.45 točk. Člani III. razred: 1. TD Skolja Loka 392.20, 2. TD Ljubljana Tabor 332.30 točk, 3. TD železničar-Maribor 371.50, 4. TD Ljutomer 332.50, 4. TD Maribor I. 331.40 točk. Mladinci: I. razred: I. TD Ljubljana I. 388 točk. IL razred: 1. TD Maribor III., Studenci 303.65, 2. TD Hrastnik 302.60. III. razred: k TD Ljubljana-Tabor 403.35, 2. TD Bled 396.90, 3. TD Celje I. 390.20, 4. TD Maribor I. 386.90, 3. TD Ljubljana I. 365.10. Članice: III. razred: 1. TD Maribor I. 249.30 točk. Mladinke: I. razred: 1. TD Jesenice 336,60, 2. Ljubljana I. 331.90, 3. TD v.jubljana I. 316/30, 4. TD Maribor III. 220.30. Mladinke IL razred: 1. TD Maribor I. 355«», 2. TD Škofja Loka 335.70, 3. TD Celje II. 335.30, 4. TD Idrija 334.60, 5. TD Ljubljana I, 333.50. Mladinke III. razred: 1. TD Ljublja- na-Vič 357.90, 2. TD Zelezničar-Ljub-ljana 338.10, 3. TD Maribor I. 335.20, 4. TD Ljubljana-Vič 333.30.50, 5. TD Ljubljana II. 331.80. POSAMEZNIKI: Člani I- razred: 1. Mbp Ogrin, TD : viaparfSo. 2. Ignac q@ak,.TD Tabor 37 Tomažič iftfmim, TD LjuMja-;na 72tY0 točk. Člani H. razred: j,, Jože Zule, Domžale 79146, 2. Leo Ddtigan DogSt, Ma- Polda Janez predaja štafetno palico maršalu Titu ribor I. 77.05, 3. Rafko Poljšak, .TD Ljubljana-Tabor 76.90. — Izven konkurence: Janez Rak, JA Zagreb 83.70, Miiojkovič Ztka, JA Ljubljane 83.30, Radoslav Ložar,, JA Ljubljana 80.50. Člani lil. razred: 1. Tone Dolenc,. TD Jesenice 87.60, 2. Nike Jezeršek TD Javornik 84.40, 3. Niko Bobič, TI) Jesenice 81.70. Izven konkurence: S le vazi Nikotič, JA Zagreb 85.70, 2. Dragan Ristič, JA Zagreb 85.60, Matija Cvenič JA Ljubljana 82.70. Mladinci I. razred: 1. Janez Šlibar, Ljubljana I. S2-.25, 2. Ivan Čopi, Maribor II. 81.30, 3. Jože Dobrin, Ljubljana I. 80.35. Mladinci li. razred: 1. Daniel Nardin TD Kranj 77.fo, 2, Marjan Drobež, TD Trbovlje 75.30, 3. Leon Mesarič, Ljubljana-Tabor 74.20. Mladinci III. razred: 1. Roman tolin, Ljubljana-Tabor 85:95, 2. Jože Colarič, Ljubljana-Tabor 93.90, 5. Ljubo Jemc, TD Bled 83. Članice I. razred: 1. Mimi Bajda, TD Ljubljana-Tabor 76.10, 2. Joža Podoreh, TD Ljubljana-Tabor 30JTO točk. Članice Ii. razred: 1. Ivanka Kos ('m Tone Kos, Celje) 66.90 točk, 2. Iva Lapajae (TD Jesenice) 63.39, 3. Romana Brzic (Celje D 58.20 točk. Članice III. razred: k Jelka Longy- ka 77.50, 2. Mini Stanovnik (Ljublja-aa I) 76.80, 3. Iva Bratuš (Ljubljana I) 74.60 točk. Mladinke I. razrede 1. Sonja Rozman (TD Jesenice) 72.50, 2. Milka Kosi (TD Železničar, Maribor) 70.60; 3.—5. Marija Torkar (TD Jesenice) 69.20, Lunaček Breda (TD Ljubljana I) 69.20, Marija Osenk (TD Jesenice) 68.50. Mladinke II. razred: 1. živana Bele (Maribor I) 78.50, 2. Jožica Artič (Celje II) 76.30, 3. Ivanka Plešnar (TD Idrija) 73.10. Mladinke III. razred: od 1.—3. Marija Pečnik (TD Mozirje), Matejka Cerar (Ljubljana-Tabor), Vera Podboj (TD Ljubijana-Vič), vse 74.10 točke. Velik uspeh naše nogometne reprezentance eOSLAVMA : DAMSKA 5 M Beograd, 28. maja. Danes je bila odigrana 'nogometno Vekma med reprezentanco Danske in Jugoslavije na stadadhu Partizana, pred 6(1000 gledalci, v sklopu priptav za svetovno .nogometno prvenstvo v Rio de Jane-'irii. Jugoslovani so zmagali popolnoma Hov jusBSIovanskS rekord v metu krogle Na atletskem prvenstvu Beograda, ki je bilo v »oboio in nedeljo, so bili se?eni nekateri izvrstni rezultati. Moški llo m zapreke: 1. Rebula 15.9. — Met kopja: Dangubič (Črv. zvezna) 60.55. — Troskok: Petra-novič 14.12 m. — 400 in: Radič 49.6 m. — 100 m: Brnad 10.8 sek., Pecelj 10.9 sek. — Skok v višino: Dhni- trijevič 185 cm. 1500 m: Otenheimer 3:56.6. — Zenske: 100 m: Koledin (Crv. zvezda) 12.9. — 80 m zapreke: Koledin (Crv. zvezda) 12.8. — Krogla: Šarčevič 15.66 (nov državni rekord). PoredskS, zmagovalec etapne kolesarske dirke Dunai-Graz-Zagreb V soboto 27. t. m. je začela divo-1 kazali precejšnjo izenačenost, na tiiru-dnevna kolesarska dirka Dunaj—Graz gi strani pa tudi veliko borbenost in —Zagreb. Proga je dolga 407 km in so jo kolesarji Avstrije in Jugoslavije prevozili v 2 etapah. V prvi etapi se je pokazalo, da so Avstrijci boljši sprinterji kakor jugoslovanski tekmovalci, ki so sicer po- jlabs rezultati in skromna udeležba na f v z etnem prvenstvu v atletiki V soboto dne 27. t. m. popoldne so bile na letnem telovadišču v Tivoliju atletske tekme za prvenstvo ljubljanske univerze. Tekmovanje se je razvijalo na najboljšem ljubljanskem teka-iišču, katero pa je kljub temu izredno slabo in je žalostno, da nima Ljubljana niti enega dobrega tekaiišča, na katerem bi lahko izvedli dobre atletske mitinge. Seveda ni čudno, da je eden najboljših sprinterjev Slovenije Rožman pretekel 100 metrsko progo v času 12.2, medtem ko smo vajeni od njega rezultatov okoli 11.6 ali še bolje. Z ozirom na množičnost se je moška atletika univerze zelo dvignila, izgubila pa je na kakovosti. Nerazumljivo je namreč, zakaj smejo na atletske tekme taki, ki nimajo tako rekoč niti začetnih pojmov in rezultatov v atletiki (na primer: daljina pod 4 m alt celo pod 3 m). Žlastt pa- so; razočarale ženske, ki ni 11 khu.,.:-rc-zpiK.u ženskih discipii" "'■< ;"kme- valke. Najboljši rezultat je postavil Miler Janko, ki je z ozirom na to, da je atlet zveznega razreda tekmoval izven konkurence. Vrgel je disk nad 43 m, kar predstavlja za začetek sezone zelo dober rezultat. Dober je bil'tudi C op •Janez, ki. je skočil v daljino 6.61 m. REZULTATI SO SLEDEČI: 100 m: Rožman .12.2. Umerar 12.3, Zupanc 12.4. Logar 12,6. 400 m: Rožman 53.6, K-rapse. 57.9, Velikonja 58.0. Kovačič 59.8; Krogla: Subclj 10.93, Goljar 10.48, Skrbihek 10.35. 200 m (izven programa): Subelj 24.7, Vide 25.2, Vagajna/ 25.2; Umerar 25.9. Višina: Štrukelj Jože 1.70, Škerl ih jek 1,60 ril, Ravnikar,- 1.55,-' Čop 1.00 m. Daljina: G op . 6:21 m,. Me,.te 5:55 m, Babnik 5.51 m, Logar 5.38 m. 1500 m: Vrhovnik 4:28.6, Kovačič 4:29.0. Vozlič 4::-l;L:l , Dl -k; M h r J. 43.08 m,. . Miler L. 39.20, -Špan 34.59. požrtvovalnost. Dirka od Dunaja pa do Graza je bila vseskozi zelo zanimiva, kajti ves čas so se menjavali v vodstvu Avstrijci, nato spet Jugoslovani in obratno.' Takoj iz starla so začeti dirkači z ostrim tempom. Jugoslovanski tekmovalci Osrečki in Bat sta takoj na začetku podvojila tempo in se tudi oddvojila. Toda kaj kmalu so ju dohiteli avstrijski vozači Deutsch, Dene in Bartl, ki pa niso mogli tako ostrega tempa vzdržati. Nato se je vsem pridružil Jugoslovan Poredski, ki je bil v vodstvu na pobočjih Semmeringa. To prednost Je obdržal vse do cilja, vendar pa sta ga na ulicah Graza v sprintu premagala Avslrijca Lauscha in Cosulicli. Četrti je bil spet Avstrijec Deuisch, na šestem mestu Jugoslovan Štrain, dalje Slovenec Grajzer, nato Todorovič, Sirom, Gsre?-ki itd. Vsi ti vozači so prispeli v cilj v 5 urah 22 min. in 44 sek. Graz/ 28.. majn^. Trideset jugoslovanskih jn trideset avstrijskih kolesarjev je danes,-ob Tl.30 uri siar-talo pred Opero v Gradcu proii-Zagrebu- (207-km) - na drugi etapi mednarodne kMesarske . dirke Dunaj--/jgreb. Ž.e na samem startu je tekmovalce močno oviral hud veter, poleg.- vetra epa/ je oviral tekmovalce 11erii- močajr naliv. ki. ni dopuščal; da !, , ej.e-iir ii, i-j/ • . Ijen.i .huročl. slabo vreme je bilo vse do. jug<>-gl/vanške meje, nakar se je zjas- nilo, tako da so tekmovalci v ostalem delu proge lahko pokazal; svoje sposobnosti. Zmagovalec prve etape Avstrijec Lauscha, ki je tudi prvak Avstrije za 1. 1949, je zaostal za 6 minut, ker je dobil težjo okvaro n;; kolesu. Izglodalo je, da bo s tem iz gabil vse (zglede za boljše mesto Vendar pa je v zelo lepi vožnji postopoma zmanjševal razdaljo od v<> ileče, grupe in je bil že [grl Varaždinu na vodstvu. V vodeči skupini so bili jugoslovanski kolesari; Štrain. Poredski, Zorič in Todorovič, od Avstrijcev pa (/»siilich in Deutsch. X' Maribor je prvi privozil Varga, ki pa je moral po 10 km odstopiti, ker je dobil težjo okvaro. Proti Varaždinu je bilo t vodeči skupini kar 3(i najboljših kolesarjev Jugoslavija ; -Avstrije, ki so tudi \oZMi v strnjeni vozni vse do Zagreba, šele na sta (heiiu Dinama v Maksimira, kjer ji-bil cdj. je padla končna odločitev. Prvi je privozil na stadion jugoslov. tekmovalec Milan Poredski, takoj /a njim Šolman in Avstrijec Hans Kel-ner Za temi dirkači pa so se raz ■ vrstili ostali, vendar je bila razdali med njimi zelo majhna. KONČNI VRSTNI RED: L Milan Poredski, 2. Lauscha (A), 3. Sitsvol (A), 4., Cosulieh (A), 5 Osrečki (J), 6. Todorovič (j). 7. Sdmeider (A), 8. Sironj (J), 9. Grai-zvr (J) Ud. Nti cilju a teniškem igrišču na Kalemegdanu v Beogradu pred 3000 gledalci mednarodni telovadni dvoboj med odlično vrsto švicarske delavske organizacije »SATU S.« in beograjskim Železničarjem. Zmagali - so Švicarji-z 285.70 točkami, medtem ko so , Jugoslovani nabrali 27.2.70 točk. Švicarska vrsta je prednjačila pred našo predvsem z lepe držo, precizno izvedbo ter z veliko močjo, tako da . so tehniko gibanja pravilno izkoriščal). Način in podajanje vaj je bilo zelo dinamično, kar je napravilo izredno prijeten vtis. Naši tekmovalci so bili dobri, vendar se je opazilo, da ne dosegajo znanja odlič« nih Švicarjev. ' Na vseh orodjih je zmagala švicarska vrsta. Najbolj izenačena je bila) borka - v ptosfUi vajah, kjer • so naši / .'//,h- :. '// •imotinke lučke, Niij-večjn razlika je bila na konju z ro» čaji, kjer imajo Švicarji veliko tra- dicijo ter so premagali našo vrsto : 5,2 točke. Na ostalih orodjih je nai vrsta zaostala za 2—3 točke. Tehnič: rezultati so naslednji: Prosta vaja: 1. in 2. Kujundžič ■ Kataneič. 9.70; J. Longyka 9,60 (vsi J gostovi ja). Drog: 1. Hausmami Kurt 9;9 2. Hausmann Hans 9,75 (oba zvica). Konj z ročaji: 1. Btischel 9,7 2. Ilolzgang 9,70; 3. Adam 9,65 (v Švica). Krogi: 1. Stefanovič (Jugoslaviji 9,85; 2. Hausmann Hans: 3. Hausman Kurt (oba Švica). Bradlja: 1. Adam (Švica) 9,60. Hlasman posameznikov: 1. Eušchel 43,05 in Hausmann Kurt 48,05. Kujundžič 47,10; Hausmann Hans '47,10. 3. Holzgaiig 46.90. 6. Katančič 46.15. 7. Stefanovič 45,35. Use ljudstvo Jugoslavije je izročilo po lehačih maršalu Titu iskrene pozdrave V petek, dne 25. t. m„ so se že pred 17. uro začele zbirati v Hm. gradu ogromne množice ljudstva na Trgu republike, da pričakalo Sano« rK.b.ilJJ5???P.^ra5cn z zastavami slikami nov Politbiroja CK K^j^ter transparentu" NOS — ---' " — himHru® et Js pr čakoval tov. Tito v prisotnosti članov Polit- PjrPki' zastopnikov zvezne vlade, predstavnikov JA, Ljudske DM&teBeli1ZdvorUltUrne or8anlzac|ie' Točno °b 18. uri so prispeli tekači DLaria,1 Tlto sprejel vse Štafetne palice, je zbrane tekače pozdravil v krajšem govoru, zahvaljujoč se vsem narodom naše države, čestitke k rojstnemu dnevu, temveč tudi edlnsrvo Jleh^našitF I 'Vta^ ** ^rat°manifestiralo “^razrullttt ^ M vsf,^,naS[tLnarodov' M so vedno varovali svojo neodvisnost m jo bodo tudi v bodoče, ne glede na žrtve, znali skrbno čuvati. Matija Maležič: Iz Bele Krajine maršalu naproti Črnomelj v soboto zvečer. Na trgu je množica ljudi, vojaki in mladina plešejo kolo. Pesem o tovarišu Titu se razlega v noč, daleč tja proti selniškim vinogradom in Doblički gori. Pozdravne besede tovarišem, ki so prinesli štafetne palice z raznih belo. kranjskih prog, preveva ena sama, topla misel: še dolgo naj nam živi naš maršal, Kmalu po sončnem vzhodu je stekla Iz belokranjske metropole štafeta za našega maršala. Sredi zelenih vinogradov, med cvetočimi jasami in travniki so se lesketala rdeča krila, bele bluze in raznobarvne rute. Ob cesti na Doblički gori smo srečali trinajletno plavolaso deklico Roziko iz črnomaljske gimnazije. Gledala je v novo na, selje Bistrico, ki vstaja na požganih kmečkih domačijah. Italijanska okupacija ni prizanesla nobeni vasi tod okrog; podli nosilci rimske kulture so upepelili kmečke domove, kjer so nekdaj složno živeli naši ljudje. Mlada Rozika se je prav ta dan, ko jo je doletela velika čast — nositi pozdrave belokrajskega življa našemu Titu —, spomnila dolgih procesij naših ljudi, ki so romali prav po tej poti v su. ženjstvo. Hitimo po potih Bukove gore. Mali Tine je zaustavil naš avtomobil in prisrčno dejal: »Pazite, dragi tovariši, da vas ne dohitim! Čeprav sem majhen, skoraj kakor nebogljen otrok, bom vendar pohitel... Vi, ki greste naprej, povejte maršalu Titu, da tisoče belokranjskih src utripa prav tako, kakor nekoč!« Na križišču poti, ki vodita v Nem. ško Loko in Koprivnik, so vrli črnomaljski fizkulturniki izročili štafetno palico zagoreli mladinki z državnega posestva v Koprivniku. Hčerki vini čarske družine iz Slovenskih goric, nekdaj uboge in izkoriščane, kakor je bila volja gospodarjev bogatih domačih vinogradov iz Tirolske, so zažarele oči, ko je izročila palico devetletnemu šotorčku Tončku, ki je boso. nog stekel po travi ob cesti v dolino Koprivnika. Rumena palica iz medi se Je kakor zlato lesketala v soncu in oznanjala novi čas, medla, skoraj zabrisana napisa »Vinceremo« in »Rex« na cerkvenem zidu pa sta pričala o neslavni »zmagi« in žalostnem koncu italijanskih osvajalcev, ki so delali račune brez slovenskega ljudstva. Mladinki Pavla in Malči, ki sta že zgodaj zjutraj odgnali na pašo petdeset glav goveje živine, sta pritekli k cesti in z zelenimi vejami obsuli teka. ča Mirka. Prav ta hip je prijezdil na bistrem vrancu tudi predsednik mladinske organizacije iz Koprivnika, ki se Je na svojem sektorju skrbno zanimal za vsakega tekača. Po kratkem pogovoru je Jezdec zdirjal po cesti navzdol, za njim pa se Je dvignil oblak prahu. Nedaleč od poti, ki vodi v kočevski Rog, je sprejel štafetno palico dela. vec oneškega državnega posestva Di Francesco Marco iz Ancone. Vozaču Ivanu smo dejali, naj zaustavi avtomobil. Francesco se je malce oddah- In delavke, udarniki z martinjaške žage so izročali palico drug drugemu z besedami: »Teci hitreje, da ne bo za. mude!« In res! V Planini smo se ob času srečali s tovariši, ki so prihiteli iz Kopra, z našimi vojaki in konje, niško štafeto. Misli naše Primorske, Bele Krajine, Kočevske in Notranjske so postale eno. Tovarišu Janezu, ki je prihitel s primorskimi fizkulturniki, sem krepko stisnil roko. »Vrhnika, prečuden kraj!« — Je nekoč zapisal pisatelj Cankar. Vsa žele. na nas je sprejela, celo kip oznanjevalca svobode je gledal na mlado in staro z nasmehom, kakor da bi resnično vedel, da nosimo pozdrave voditelju države, v kateri so dobila nje. gova dela pravi pomen, čeprav so ga ocenjevalci z vzhoda ocenili po svoje. Po tlakovani cesti hitimo proti Ljubljani, glavnemu mestu Slovenije. nil od naporne poti in nam začel pri. povedovati v materinem jeziku: »Prišel sem iz Italije, odkoder sta me pregnala brezposelnost in uboštvo. Miner sem in žuljave roke imam! Tisoči Italijanov, ki služimo kruh in gradimo hkrati vašo državo, se zahvaljujemo maršalu Titu. Kot borec IX. Dalmatinske divizije sem se bo. ril pod njegovim vodstvom ... Pomislite samo, dragi tovariši, kako sem srečen, ker nosim palico njemu, ki ga ljubi in spoštuje ves napredni svet... V bojih pri Šibeniku, Splitu in Idriji smo ga cenili Italijani in Hrvati prav tako, kakor ga cenimo danes. Ali je mar čudno, da delam na posestvu v Oneku od jutra do mraka in dajem vse sile, da jo bomo zgradili prej...« Poslovili smo se. Di Francesco Mar. co je še dolgo gledal za nami. Kdo ve, kaj nam je hotel še povedati? Dijaki kočevske gimnazije so sprejeli palico pred mestom. Prav tedaj, ko sem videl njihove mlade in vedre obraze, sem se spomnil tistih dni pred drugo svetovno vojno, ko smo še mi obiskovali to gimnazijo. Potomci pred stoletji pregnanih Nemcev iz Prusije so vpili na čast Hitlerju. Vsak pošten in rodoljuben nastop kočevskih Slovencev so čakali s stisnjenimi pestmi. Svoja posestva so širili daleč tja proti jugu, prav do Doblič v Beli Krajini, in hoteli postati gospodarji vse »svoje« dežele. In ne samo to! Ko. čevje, ki je z radostjo v srcu sprejelo Titovo štafeto, ve povedati še mnogo več: o fašistih, ki so na gimnaziji pretepali dijake, če niso hoteli dvigati rok Mussolinijevim profesorjem italijanščine, o junaku Dakiju, Gedžu in padlem Mirku Bračiču. V zastave zavita Ribnica Je priredila štafeti še posebno prisrčen sprejem. Okrog profesorja Vaniča se je zgrnilo staro in mlado. Zvonki glas mladega dekleta, ki je bralo pesem, zloženo na čast maršalu, je odmeval po trgu. Se trenutek in palico so ob pozdravih Ribničanov ponesli naprej: skozi Gorenjo vas, Breg in Sodražico, prema, gali so klanec na Boncarju in se spustili proti Novi Vasi, Bloški polici, Grahovem, Vsepovsod smo srečevali zagorele obraze, pisana krila in na. smejane vaščane, ki so z veseljem gledali svojo mladino. Na griču za Novo vasjo se nam je odprla široka pokrajina s Snežnikom v ozadju; visoko v gorah je na štirih vrhovih še ležal sneg,' ob cesti, po kateri so tekli nosilci štafete, pa je cvetelo sadno drevje in obetalo bogato jesen. V Grahovem, ki pomni hude borbe, se je vsula množica pionirjev z zastavami v rokah skozi vas. Odprl sem štafetno palico iz Starega trga in oko. lice. Na skrbno zvitem papirju so bile zapisane tople besede ljudske pes. niče Žnidaršičeve Maričke; »Prek »Tičev, gm«Ul gozdov. dobr*v pošiljamo Ti. drag* Tito. izpod Snežnika len pozdrav! Sto tisoč mladic sre le Tvojih, sto tisoč mj-ali Tebe išče v bridkosti, sreči težkih bojih!« Pot je vodila štafeto naprej proti Cerknici, Rakeku in Planini. Delavci Na njenih ulicah je le malo ljudi, vsi so odšli na letališče. Nosilci štafetnih palic, ki so se združili v Ljubljani, tečejo po polju med množico ljudi. Se en sam trenutek in belokranjsko štafeto izroči naš Pero predsedniku vlade z besedami; »To palico pošilja našemu maršalu zavedna Bela Krajina, žarišče partizanske borbe in ljudske oblasti!« Naš maršal je praznoval svoj rojstni dan. Množice fizkulturnikov so mu prinesle pozdrave z visokega Triglava, Železnih dveri, naše Koroške, Kopra ob morju, partizanskega Črnomlja, iz vse države. Naj ve tovariš maršal, da je sleherni naš delovni človek v mislih z njim, da mu želi obilo uspehov pri delu za blaginjo nas vseh in napred. n ih množic vsega sveta. Pvepagssndni nastop TD hmMjana Tahov v Sodražici Telovadno društvo Tabor iz Ljubljane je priredilo dne 14. maja svoj prvi propagandni nastop na vasi. Že zgodaj zjutraj :ie bilo vse živahno pred ^ odh-odom vlaka na kolodvoru v Ljubi jami. M a dani žvižg s piščalko so sv-vs,i oddelki podali v rezerviramo vagone, k-ajtA društvo je moralo pripraviti vse potrebno za prevoz 305 udeležencev« med katerimi so bili naši najmlajši, t. je moški in ženski pomladek v spremstvu Svojih staršev. S postaje Žlebič je cela kolona krenila peš z godbo na čelu skozi v&s Žlebič Vince m Zamostec v Sodražico.. Po dobrem 'si obilnem kosilu, katero je bilo pripravljeno s pomočjo KLO Sodražica na eni, kakor tudi OLO Kočevje n,n. drugi strani, e.i začel nastop; tudi iz Kočevja s<> je odzvalo približno 50 udeležencev tamkajšnjega društva, ki) je pri sporedu sodilo val z dvema točkama in sicer članice s prostimi rajanj in mladinke na dvoviš.m&ki bradlji. Čeprav s 15-minutno zamudo, se je 14 točk sporeda odvilo v poldrugi uri tako da so bili gledalci kakor tudi telo-vatieči prav zadovoljni. Po končanem nastopu je oddal načelnik v imenu TD Tabora 2 žogž sodiraški mladini z željo, naj se naj mlajša kmečka mladina vključi v e-ndošpo telesno vzgojo. Če bo v bodoče vsako društvo izvedlo podobne nastope na. vasi in tako dalo tičnera kraju, potem korakamo po pravi Doti. Prav pohvalno je da so tudi svoj delež doprm?sli gluhonemi. ]l’ vsi udeleženci izleta so bili na mestu, vsak je izpolnil nalogo do konca. Švicarski telovadci prvič v Ljubljani V torek, dne 30. L m., bodo Imeli Ljubljančani edinstveno priložnost — videti z lastnimi očmi nastop švicarskih orodnih telovadcev. Dva dni poprej, t. j. v nedeljo, bo nastopila izbrana ekipa švicarskih telovadcev, članov telovadne organizacije »tiatus«, v Beogradu, nakar se bodo preko Jadrana vrnili v svojo domovino, v torek pa bodo še spotoma sodelovali s propagandnim nastopom na letnem igrišču telovadnega društva Ljubljana I. Vsakdo, ki se količkaj spozna na orodno telovadbo, ve, kaj pomenijo Švicarji na polju orodne telovadbe. Ze pred prvo svetovno vojno so bili Švicarji kot telovadna nacija nadvse pomembni, saj so imeli v tej panogi za seboj bogato iti večstoletno tradicijo. Po vojni pa so švicarski telovadci skoraj nemoteno gospopdovali v tej panogi. Kdo ne pozna slavnih imen kot so Mačk, Miez, Keusch, Steinemaan, Bach, Hanggi, Walter itd., ki so ponesli slavo švicarskih telovadcev po vsem, svetu. Danes teh imen sicer ne zasledimo več na nobeni tekmi, poznamo pa nove mojstre kakor so REZULTATI TITOVE ŠTAFETE V LETU 1950 (Prva številka pomeni število nosll-mor»Ieo pobudo "za fi »kulturno delo v do- cev, druga število spremljevalcev štafete in tretja število pretečenih km v posameznih okrajih); Celje—mesto (78, —, 18.44), Celje-^ okolica (350, 906, 314), Črnomelj (780, 38, 204), Dol. Lendava (1080, 20, 180), Gorica (1125, 2900, 249.50), Gor. Radgona (434, 102, 95), Grosuplje 1350, —, 58), Idrija (720, 20, 174.50), II. Bistrica (590, 204, 84), Jesenice (781, 1400, 120), Kamnik (1255, 187, 151), Kočevje (250, 2p0, 200), Kranj (882, 1247, 194), Krško (583, 215, 114), Ljubijana-mesto (638, 270, 54), Ljubljana okolica (624, 378, 180.50), Ljutomer (443, 233, 106.70), Maribor-mesto (435, 1425, 205), Mari-bor-okoiica (222, 364, 173), Murska Sobota (1350, 720. 244), Novo mesto (995, 848, 227), Poljčane (503, 55, 120), Postojna (840, 216, 197), Ptuj (1442, 2550, 172), Sežana (028, 200, 136), Slovenj-gradec (750, 658, 162), Šoštanj (793, 161, 137), Tolmin (555, 287, 105), Trbovlje (1049, 761. 173.10), Trebnje (260, —, 65), Koper 2500, —, 235). Skupno; (23.105, 16.556, 4,847.70). 20, 30 pa tudi po 40 tekem. Vsled tega so Švicarji na tekmah zelo sigurni. Odlikujejo se tudi po težkih sestavah in lepi izvedbi. V vajah na konju z ročaji so Švicarji za vsakega občudovalca te panoge prava »poslastica«, veliko pa nastopajo tudi na drogu, bradlji in krogih. V talni telovadbi jih prekašajo le Madžari in Finci, dočim preskoke čez konja, po lastnem priznanju, močno zanemarjajo. Na rovaš te hibe se jim je predlanskim v Londonu tudi izmuznila olimpijska zmaga in so se morali zadovoljiti le z drugim mestom. Najmočnejša švicarska telovadna organizacija je »Eidgenossischer Tumverein«, ki je članica Mednarodne telovadne zveze (FIGA). Zelo močna je tudi delavska športna in telovadna organizacija »Satus«, ki nastopi v torek s s-vojo reprezentanco v Ljubljani. Se par podatkov o najpomembnejših telovadcih švicarske ekipe: Najvidnejši reprezentant gostujoče ekipe je Hans Bischlen, rodom iz Obersingentha.la. Je več pr. Šfadel, Lehmanh Wi£iWl' tiiinahn Fritz, Met zaporedoma prvtik »Satusii«. EHft je' osvojil" Frei, Brtindier, Tschabold, Kipfer, Lucy, Thalmann, Studer itd., ki prav nič ne zaostajajo za predvojnimi mojstri, če jih še ne prekašajo. Vzroke za visoko kvalitetno stopnjo švicarske telovadbe moramo iskati predvsem v njeni množičnosti, saj je v tej deželi orodna telovadba skoraj pravi ljudski šport Zato tudi ni nič čudnega, če iz tisočev in tisočev povprečnih orodnih telovadcev vsako leto prihajajo na površje novi in novi talenti, ki se nato v par letih pod dobrim strokovnim vodstvom razvijejo v tekmovalce evropskega razreda. Na vsakoletnih švicarskih prvenstvih, ki trajajo po več mesecev (vštevši tri predtekmovanja, polfinalne ter finalne tekme), redno nastopa okoli 100 tekmovalcev in to v višjem oddelku, v nižjih in srednjih oddelkih (Švicarji imajo 4 grupe: A, B in C ter nacionalno), pa nastopa redno ha stotine telovadcev. Značilno za švicarske telovadce je tudi to, da zelo pogosto tekmujejo, bodisi na kanton-skih, mestnih, medka,n tonskih, medmestnih, tradicionalnih, propagandnih ali mednarodnih nastopih. Najboljši švicarski telovadci imajo v eni sezoni po prvenstvo svoje organizacije v skupni oceni ter na krogih. Svojo veliko vrednost je izpričal lani na dvoboju med reprezentanco »Salusa« ter ekipo zapadnonemške cone, ko je zasedel 2. mesto, tik za Nemcem Innocentom Stanglom, nekdanjim nemškim olimpijcem (1. 1936 v Berlinu) ter večkratnim nemškim državnim reprezentantom. Wa!ter Holzgang je doma iz Wedenswilla. Je specialist za konja z ročaji ter je osvojil prvenstvo »Stusa« v tej panogi 1. 1947, 1948 in 1949. Tretji reprezentant, Kurt Hausmann, je iz Biela. Prvak »Satusa« za 1. 1949 na drogu. Izredni mojster na drogu, konju z ročaji in v talni telovadbi. Josef Scheutierer je doma iz Dietikona. Njegova odlika so težke sestave s težkimi prvinami. Najboljši je v parterni telovadbi. Lani je bil na prvne-stvu »Salusa« v Frauenfeldu tretji v skupni oceni. Ljubljančani, ljubitelji orodne telovadbe! Ne zamudite te priložnosti! V torek popoldne vsi na letno telovadišče v Tivoli, kjer bodo na telovadnem nastopu TD Ljubljana I sodelovali tudi švi-aerski telovadci. P. I. PJLSIOVENDI V četrtek, dne 18. t, m. Je bila prila. teljska meddružinska tekma v sobnem streljanju med S. D. Univerza in S. D, Eiekira. Doseženi so bili naslednji rezultati: 1. S. D. Elektra 1353 kroge-2č S. D. Univerza 1350 krogov (od 1590 možnih krogov). Tekma se je k on. čala z majhno razliko v korist Elek-tre. Doseženi so bili nepričakovano visoki rezultati na obeh straneh. Iz rezultatov je razvidno, da so bili strel, ci kvalitetni, za kar jim gre vse priznanje, saj doslej še ni bilo doseženih tako visokih uspehov v sobnem streljanju. Organizacija ln potek tekme sta bita brezhibna. * V nedeljo. 7. maja*Je i*ved»l TD Rakek evo.1 društveni ornse. Udeležba Je hi:,i bolj sl^ba ko druga leta. Vsega s kuna j j p sn-d cin vato 43 tekmoval ("»v. Pri Manin j' zasedel prvo mesto Frnnr- Mlakar nri mladincih Jože Bnmha-U ur; pionirjih Anton Urbas in pri pionirko h Kotača Popovič. V nadaljevanju prvenstva Sloveni’? v odbojki ie v tretjem ko!u Kovinar premagal Slovenjgradec s 3:1 n,rjo 10:15. 16:14. 15:7). Ostale tekme so se končale z naslednjimi rezultati: Krka -Prešeren 3:0 (16:14 15:6. 15:11): Kamnik : Želejničar U. 3:0 (15-4. i;':7. 15:7). Kovinar : Železničar II. 3:0 (15:1 15:1. 16:14); Železničar Mb.: St. Peter 3:1 (15:0. 10:15. 15:5. 15:8). LESTVICA Železničar (M) 3 3 Kovinar (M) 3 Sloven.igradec 3 Enotnost 2 Krka 2 Kamnik Železničar II Ll. 3 St. Peter 3 Prešeren 3 7:4 0:9 2:6 1:9 Guček Svetozar: Tri tedne $ $mmmi na Kopaoniku Sedaj smo bili pa kompletni, to je, učiteljski zbor in študenti, ne pa še oprema. Zaradi pomanjkanja konj iri naporne poti je ostala še ena tretjina prtljage in smuči v dolini ter so jo prenesli v naslednjih dneh. Vsa utrujenost ni preprečila, da ne bi šli takoj po kosilu malo na smuči, bila je Itak nedelja. Četrto noč se nam je malo bolje godilo kakor tretjo, to je malo bolje kakor drugo in prva je bila od teh najslabša. Stanje se počasi izboljšuje, smo ugotavljali. Kopaonik je pogorje, ki ga delita od ostalih predelov na vzhodu dolina Južne Morave in na zahodu Ibar ter na jugu Binička Morava, na severu pa Zapadita Morava. Dalje od teh dolin pa je tudi sicer v razmeroma velikih razdaljah obdan od dokaj nikjega gričevja relativne višine. Tako se nudi ob ugodnem vremenu izredno prostran razgled na vse strani, človeku se zdi, da gleda velik in skrbno izdelan relief. Točno na jugu gledaš vse bele: vrhove Sare (150km zračne črte), na jugovzhodu enako zasnežene Komove (2483 m) in Bjelasico (2116 m) v Črni gori, prav pri albanski meji v razdalji cca 120 km od nas, proti vzhodu zopet Durmitor (2522 m) in nešteto večjih in manjših vrvov. Pred teboj pa leži stara Srbija — Raška — zibelka srbske države, v kateri se prav lepo odraža bližnja Golija (1615 m) ln Radočelo (1843 m). Prav ta lega pa je tudi usodna za Kopaonik. Preko njega se pode stalno vetrovi, megla zastira ne samo razgled, temveč je tako gosta, da se prav lahko zgubiš nedaleč doma. Sneg, ki zapade, ne ostane na mestu kot v naših krajih, temveč ga veter zbije v klože in skorjo. Le na zaščitenih me- ^fetlsiiS (Bkorotmi tednik stih ostane nedotaknjen ln ob daljših vožnjah imaš prav veliko težav s takim spreminjajočim se snegom. Lepo zimsko sliko pa daje drevje (smreke), obdrže zelo dolgo sneg na vejah v prav debelih kepah,kai je nenavadno. Dosti so nam govorili tudi o volkovih in poizvedovali smo pri domačinih. Povedali so nam, da se sicer pojavljajo, vendar pritisnejo k seliščem bolj pozno, t. j. februarja in marca. Neko jutro so celo vedeli povedati, da so nas ponoči obiskali volkovi in raztrgali malega psa. Tega psa pa smo takoj naslednji dan videli, kako se je igral okoli doma, živ in zdrav in zopet ni bilo pič z volkovi. Pravkar opisano »kopaoniško« vreme smo imeli tudi mi skoro ves čas trajanja tečaja in na prste ene roke bi lahko preštel lepe dneve. Ce dodate temu vetru še dnevno temperaturo minus 10, —15 ali celo —19 stopinj Celzija. kolikor smo imeli en dan, se lahko prepričate, da tudi sonce ob teh dveh elementih ne more dosti opraviti. V ponedeljek smo začeli s poukom. Tečajnike smo razdelili v skupine, na učitelja približno 10. Poleg komandanta kurza, šefa katedre za smučanje na DIFu, ing. Janše, sta sestavljala učiteljski zbor še dva profesorja DIFa in en asistent ter nas 7 učiteljev iz Slovenije Večjo skupino, ki ta dan še ni imela smuči, je prevzel Ivo, ki je imel to prakso že od petka in sobote. Ali naj pogledamo sedaj moj dnevnik? Tam bi videli, da smo imeli poleg običajnih jutranjih opravil ob 8 zbor in dviganje zastave, nato praktično delo od pol 9 do pol 12 ter od pol 15 do pol 17, opoldne seveda kosilo in odmor, zvečer pa predavanja. Predaval je inž. Janša. Dalje bi v dnevniku izsledili način pouka že po novem unifikacijskem načrtu, ki ga je izbral zbor smučarskih učiteljev v decembru 1949 na Pokljuki. Poleg že znanih stvari, da vadimo elemente in posamezne like najprej v steptanem in nato v težjem ali celem snegu, da izberemo za vadbo elementov vedno kratek in karakterističen teren, da Izvedbo in vadbo stopnjujemo, da moramo obvladati like na obe strani enako dobro itd., bomo našli tam tudi opombe kakor: učitelj govori mp-lo predvsem pa pokaže element s kratko razlago. Večkrat ponavlja ter uvaja tečajnike v smučarsko umetnost in spretnost bol) a svojim praktičnim delom in prikazom ter besedami: »Delajte tako kot jaz. Ne nadleguje in ne moti koncentracije učencev z razlago ali poravl j atijem med vožn jo jih pusti celo napačno voziti, ne popravlja napak takoj, prav tako tudi kasneje ne odpravlja več napak hkrati. Za zgled vozi celo s poudarjenimi napakami, učenci naj se uče predvsem 1 z opazovanjem in posnemanjem. Plužna tehnika ni več glavna osnova likov! Prehajamo k hitremu tempu, hitrim spremembam, potrebna nam je brzina, zato je plug prav na koncu začetniškega te čaja! Prej je na vrsti zamah in kristia-nija k bregu. Smučarski pouk poživimo in ga vadimo neprisiljeno, ne suhoparno, temveč z igrami. Sploh večkrat spremenimo teren in skušamo učiti smučanje v igranju, zato je treba biti prav iznajdljiv. Se mnogo zanimivosti ima moj dnevnik, toda ostalo spada bolj k smučarskim učiteljem. Tečajniki so bili doma po večini lz Vojvodine, med njimi je bilo mnogo deklet med njimi. Pripovedovali so, kako so se prvič v življenju spopadli s snegom in bregom od Budnice do doma. Boj velikega merila so bojevali. Bilo je tu samozatajevanja, močne volje, prigovarjanja in prepričevanja, obupavanja in ne vem česa še vse, da so vendar spravili blizu 100 študentov v dokaj kratkem času na Kopaonik. Toda program Instituta predvideva v vrsti vseh športov tudi smučanje ln premagati je bilo treba če tako velike težave in zapreke. Se kasneje smo večkrat slišali vzdih: »Jao, ovo smučanje«, »Sto su klizave ove daske«, »Mrzim sneg i smučanje« in podobno. Po prvih dneh pouka smo se podali v popoldanskih urah tudi na izlete, V začetku krajše, proti koncu tudi daljše. Včasih smo bili v zadregi, kje poiskati primeren prostor za vadbo bočnega drsenja, manjše jame ali grbe v smuku. Kopaonik namreč nima tako karakterističnih in razgibanih terenov. Ima zelo blage, nevalovite in enolične ter dokaj dolge terene. Majhno grbo smo napravili celo umetno., Sicer pa smo mogli zbrati za pouk le dva do tri obsežnejše terene. Četrti dan smo že šli na koto 1915m (Ledenica), severovzhodno od doma pod Karaman (1934 metrov). Peti dan so prebivalci doma, večinomo tečajniki smučarskih klubov ali sindikata, prav zvedavo in presenečeno gledali: vsaka skuzlna je pripeljala domov na zasilnih saneh iz smuči težkega ranjenca, ga prenesla v jedilnico in tam je šele »poškodovanec« smejoč se vstal in se, prej nemočen-kar sam odpravil v sobo. Imeli smo vadbo prve pomoči Se in še bi vam lahko našteval dneve, saj jih je bilo 21, toda oglejmo si še malo dom. V decembru smo tudi v naših časopisih čitali o otvoritvi novega doma na Kopaoniku, ki je postavljen prav tam kot stari. Citali smo, da sprejme dom do 500 ljudi, ima kopalnico, električno razsvetljavo itd. — skratka kom-fort. Kopalnice že ima, toda kopati se v njih nismo mogli. Jaz sem se prav dobro umival vsako jutro v malem potočku za domom, ki ni nikdar zamrznil, kljub hudemu mrazu, O razsvetljavi pa je nastala kratka pesmica: Sijalice »Kopaonik« od prve su klase, danj.u gore, a u noči se gase. Res smo bili velikokrat obsojeni na temo, večji del lahko celo trdim, ker bencinski agregat ni upošteval naših potreb in želja, uprava doma pa najbrž? ne njegovih Ko so ga opoldne preskušali, so žarnice zagorele, ko pa je bila razsvetjava potrebna, je pa ni bilo. Tako smo bili zvečer podobni vojakom v velikem bunkerju, kjer ne smejo svetiti vsled bližine sovražnika. Velika jedilnica s svojo arhitekturo stropa je dajala resnično tak vtis. Petrolejk niso imele zadosti, ker je bila itak predvidena električna razsvetljava, dve ali tri sta le pokazali, kako velika je tema. Dom leži na severovzhodni strani grebena Krst, ki te pripelje nato v jugovzhodni smeri naravnost na Milan vrh (2017 m), najvišjo točko Kopaoni-ka. Tja sem se povzpel sam in edini izmed tečajnikov v nedeljo 22. 1. 1950 pri —17 stopinjah Celzija in močnem vetru ter megli. Dom je primeren bolj za tečaje, ki trajajo en teden ali več. tako glede razdelitve in opreme pro. štorov, kakor tudi glede dostopa. Zato ga tudi uporabljajo posameznih smučarjev tam nismo videli. Nas je motilo tudi to, da izven pensionske hrane nisi mogel kupiti ne čaja ne kakšne druge hrane, vino pa so n. pr točili samo kratek čas določeno uro. Pogorje nima zastonj imena Kopao- j nik, res je tu mogoče mnogo kopati Zelo veliko je rudno bogastvo, saj je med drugim tudi veliki svinčeni rud- nik Trepča na južnem pobočju Kopao-nika. Prebivalstvo se peča večinoma z živinorejo (ovce) Proti koncu tečaja smo dodali še ne. kaj predvojaške vzgoje na smučeh, med drugim tudi streljanje. Takrat se je kakor nalašč zopet pojavila megla. Naj smo robantili nad njo kolikor smo hoteli, naj smo pihali v njo ali jo odrivali — pomagalo ni prav nič. Tako je zadnja skupina strelcev napravila samo luknjo vanjo, kakor je rekel Lojze, in zadela namesto bojno tarčo — bojno brdo. Tečaj seveda ne bi bil po. poln. če ne bi priredili na koncu tudi tekem. Izbrali smo tek, smuk in patrol. ni tek. Ne bom povedal, kako je Lojze na smuku zapeljal tečanjike. Na cilju smo samo ugotovili, da je eflino edčn prevozil progo brez p^dca, sicer pa so vsi zdravi in beli prišli skozi to tekmo, le inž. Janša se je nastr.ejzal do solz. V drugi polovici tečaja nas je obiskal tudi direktor DIFa, tov. Polič Branko, ter se nam priključil na terenu in izletih. Ko so tečajniki položili še kolokvij iz smučarskih predmetov, smo se pripravili za odhod v dolino. Skupina za skupino je oddrseia izpred doma na čelu s svojim učiteljem. Le dve dekleti sta opravili pot na konju, zdravnik ni dovoli! tega nazora zaradi poškodb kolena Zopet sem občudoval domačine, kako varno in hitro so stopali po poledeneli poti v preprostih opankah, gladkih na podplatih. Le eden je navezal pod stopala tanke verige, ki so povečale sigurnost hoje in preprečevale spodrsenje. Njihove majhne, čokate in čvrste postave (jaz sem si predstavljal prebivalce stare Srbije vedno visoke rasti in postave) so se prožno ln mehko prilagojevale terenu. Kdo more opisati moje prijetne občutke, ko sem potem v Beogradu na DIFu po topli kopeli skočil v zimski bazen in sprostil prav sve mišice v krepkih plavalnih sunkih, komaj 22 ur potem ko sem se v polni zimi in snegu odpel na Kamenjaku smuči? Le ti. ti, ki je to sam doživel. (Konec.), Isli o igri »Odreda* v spomladanskem delil H. lipe Prvenstvo II. zvezne lise ie bilo letos izredno zanimivo, kajti izenačenost vseh moštev, razen zadnjega, je bila tolikšna, da ni bilo mogoče govoriti o prvaku vse do zadnjega kola. kjer ie dejansko tudi padla odločitev. Slovenski predstavnik Odred ie v tem delu prvenstva igral boli kot kdai prej zelo vidno vlogo in ie bil vse do zadnje tekme, v Skoplju proti Vardarju, velik javorit za osvojitev prvega mesta na tablici. Ce bi Odred v Skoplju zmagal, bi bil prvak zaradi odlične gol-razlike. Seveda se ie mnogo spremenilo, ko je Nogometna zveza Jugoslavije verificirala tetaoo Napredek : Metalac s 3:0 par forlait v korist Napredka in je ta zasedel prvo mesto. Odred se je plasiral na četrto. Vodstvo Odreda se 1e zavedalo važ; onsti tekme v Skoplju in je zaradi tega poslalo moštvo na pot že v četrtek z brzovlakom, kajti pot do Skop-lja ie dolga in naporna. Odpotovalo je 12 igralcev, ki jih vzvodi! sekretar kluba Pupo Reputoč-iik. Že med vožnjo smo ugibali, kak-šes bo uspeh 'našega moštva proti Vardarju. Kako sestaviti moštvo, da se bo uspešno zoperstavilo sicer odličnemu Vardarju — to je bil .glavni problem tehničnega vodstva že v Ljubljani. v Skoplju pa Pupota Bepotoč-nika. Vardar je prav gotovo eno najboljših moštev II. zvezne 'ige, toda njegov neučinkovit napad je. zakrivil nekaj nepotrebnih in nezasluženih porazov. Prav zaradi lega smo računali, da se bo Odred lahko uveljavil v Skoplju in dosegel zmago, ki mu je bila potrebna za prvo mesto. • V Skopite smo prispeli šele v petek zvečer, ker ie imel vlak kar 7 ur zamude. Vodstvo Vardarja je poskrbelo za naše moštvo in kmalu smo uredili vse potrebne formalnosti v hotelu Bristol. kjer so nas nastanili. Skoplje močno spominja na orieht. Glavno mesto l.R Makedonije je po velikosti enako Ljubljani. Največja je turška četrt. Poznajo se sledovi turškega jarma in starojugoslovanske politike, ko so bili Makedonci proglašeni za Srbe. »Zdaj ie drugače.,; pripoveduj'- miličnik, ki spremlja vlak. »Vsaka vas ima že svojo šolo.« -• Skoplju se pozna, da .primanjkuje strokovnjakov in kvalificiranih delavcev vseh vrst. Prav zaradi tega je v izobilju nekalificirane delovne sile. ki ie pripravljena prijeti za vsako delo. Nekaj pa nas je presenetilo! Makedonci so narod z veliko srčno kulturo. Bili so izredno pozorni do nas in pripravljeni izkazati uslugo pri vsakem koraku. , , , . , „ Zanimal nas le razvoj športa v LR Makedoniji. Odšli smo v prostore društva Vardar, kjer so nam funkcionarji drage volje dali potrebne podatke. »Kateri šport je pri vas najbolj popularen,« smo vprašali. »Nogomet,« so nam odgovoril skoraj v ,eni sapi! Pred drugo svetovno vojno je bil nogomet skoraj edini šport, ki so ga poznali m je zaradi tega tako m lju bljen. Že takrat so obstojala v Skoplju m drugih večjih mestih dobra moštva kakoi Gradianslci. Skopski sportm. -Gub m Pobeda. ki se je pozneje preimenovala v Jug. Od drugih športov so poznan |e hazeno in kolesarstvo. Meh okupacijo je delovalo društvo Makedonija, ki je zbiralo okoli sebe najnaprednejšo mladino. Tako so iz te dobe znani odlični igralci Simonov siti. Gerov in se mnogi, ki danes igrajo vidno vlogo v makedonskem športu. . Med drugo svetovno vojno je Makedonijo okupirala Bolgarija in so zaradi lega igrali tekme samo z bolgarskimi društvi. Te tekme so. bile ostre, včasih celo preveč Tako jo za tpi.mo z bol a ar sk im prvakom Levskim blr-kii-ila vojska stadion z mntraliezi. I c v siki je tekmo vseeno izgubil! Prvak Bolgai-iie je nudil povratno tekmo v č0fiij v pismu, ki ga je poslal Makedoniji. je bilo napisano dobesedno ta-S:-hle: »Nezva ničnemu prvaku Bolga« rije!« — Društvo Makedonija je:igralo -v utgn razdobju vel .ko iti i-.vz.uvn >■ vlogo Zlasti pri dviganju nacionalne Z“n'ud?"danes ie nogomet v Makedoniji najbolj priljubljeni šport in je v vsej republiki 65 registriranih društev Po osvoboditvi je šport zajel stroke nlasti i-n danes goje poleg nogome ta se ati -tlko kolesarstvo, odbojko, košarko, te-] o vadbo in rokomet Poleg nogometa ie kolestarstvo najbolj priljubljen šport, medtem ko atletika pridobiva na kva- Hcdo ne pozna državnega reprezentanta Miloševskeea. ki teče z uspehom vse proge od 100 do 800 m. ti i losov skl ie študent filozofije, star 23 let m velika liada jugoslovanske atletike. — Mijnševs-lti nam je povedal, da je posebno veliko zanimanja za cross. -Tako i,p v okraju Titov Veles, ki ima 26 vasi, teklo sijomladanski cross okoli S 000 mladine. V Makedoniji Je 40 sekcij z 800 atleti. Dejansko sistema-tfčflo trenirajo samo štirje klubi: Vardar Rabotnički. Študent (Skoplje), m Bitoli z okoli 300 atleti. V lil. državni1 atletski ligi sta Vardar in Rabotnički z moško in zensko ekipo. Najboljša atletinja je Bistrica Kranjec, rodom Slovenka, ki pa stalno prebiva v Skoplju in je na tablici najboljših atletinj v Jugosaviji. Mtloševski mi ie naštel še vrsto dobrih atletov, ki jih deloma poznamo tudi pri nas. To so: Amaganjan, prvak FLRJ v crossu za mladince, Gerasimovski, metalec Pelko Dimitrovski in še mnogi drugi. -~ Tako smo zvedeli, da v Makedotni ii igrajo z velikim uspehom tudi rokomet. Najboljši Rabotnički, ki je nedavno premagal subotiškega Spartaka s 5:4! »Mi se trudimo z vsemi silami, da bi čim p rej dohiteli ostale narode Jugoslavije. ker vemo, da srno mnogo zamudili.« Imamo voljo, dobre kadre, manjka nam le vzgojiteljev, dobrih vadi- teljev in trenerjev.« je zaključil svoje pripovedovanje rekorder Miloševski. V Skoplju so pred nedeljsko tekmo govorili samo o izidu srečanja Vardar : Odreci. »Boste videli,« — so nam dejali — »v igri bomo mnogo boljši, toda naš napad ne bo mogel dali gola!« Sklepali so stave, celo zelo visoke, toda vse V našo korist. Vedeli smo. da ie nasprotnik zelo močan in da bo tekma zelo ostra ter da bo zmaga pripadla enemu ali drugemu moštvu z minimalno razliko. V Skopi In pa so upo--šlevali. da smo kandidati za pi vo mesto in da ie Odred resen pretendent za vstop V 1. ligo. Edino vodstvo Vardarja je bilo optimistično razpoloženo Slede izida nedeljske tekme. Zavedali mi se, da je ta tekma tudi zanje zelo važna, morda celo bolj ko za Odred. Dejali -so. da so v primeru zmage še vedno kandidati za vstop v I. ligo. Tako je bilo razpoloženje pred tekmo Vardar : Odred! Zanimanje za tekmo je bilo ogromno. Že dva dni pred tekmo so bile skoraj vse vstopnice prodane. Stadion leži ob raki Vardar kakih 10 minut iz mesta in ima leno lego. Na drugi strani je velik park. kjer je speljana pionirska železnica. Na stadionu sta dve veliki betonski tribuni, ki lahko sprejmeta do 15 tisoč gledalcev. Zanimivo je to. da ie med gledalci zelo malo ženskega spola, ki smo ga vajeni v Ljubljani in vseh drugih mestih naše države. Na vprašanje, zakaj ni več žensk, so nam v smehu odgovorili, da ženske nimajo časa kupiti vstopnice v predprodaji, ker morajo kuhali in gospodinjiti, na stadionu pa vstopnic o red tekmo niso prodajali. Vzrok pa jo lp drugačen. Makedonske žene in dekleta so se začela šele v novi Jugoslaviji aktivno uveljavljati v fizkultu-ri in stari nazori še niso povsem izkoreninjeni. V soboto so imeli naši igralci kondicijski trening. Iz Beograda pa smo prejeli vest. da Benvenuli lahko igra. To je povečalo dobro voljo in razpoloženje igralcev. V nedelio dopoldne jc bil na stadionu sestanek vsega moštva. Razgovor je bil o popoldanski tekmi, o taktiki, ki naj jo moštvo zavzame. V si igralci so obljubili, da zmago. Sprelet je bil predlog, da bodo prvih 30 minut igrali v ostrem tempu in v tem času dosegli gol, ki naj bi nam zadostoval za zmago. Tudi moštvu Vardarja se je za to taktno dobro pripravilo Hoteli so za vsako ceno prekiniti vrsto por azov, ki so j ih dosegli v zadnjem času. Zanje ie bila tekma še mnogo boli važna ko za nas. V primeru poraza, bi se morali odreči kakršnemukoli iz g ledu za boljši plasman in I/uriti bi se morali celo za obstanek v drugi zvezni ligi. Kolikšno važnost so polagali v to tekmo, sc vedi tudi po tem. da je 1 tekmo prišel gledat tudi predsednik vlad l.R Makedonije Laza Kolišev-kl, Prihod domačega moštva ie publika pozdravila z. žvižganjem, medtem ko ie bil Odred toplo pozdravljen, posebno Se od Slovencev. ki žive v Skoplju. Tekma se je začela. Prve minute so potekale v nervozni igri obeh moštev. Moštvo Vardarja se jc prvo znašlo in so kmalu začeli prevladovati na igrišču. Taktiko, ki smo jo imeli namen uporabiti mi, je uporabil naš nasprotnik. ki ie z boljšo igro uspel razbiti naše vrste, razen obrambe. Pri Odredu je popolnoma odpovedala k rilska vrsta, v kateri sta bila najsi a bš a Fe rt ot iri Benvenuti. Posebno je bil slab Benvenuti. ki se ni znašel n a tem mestu. Pertot tun ie hotel pomagati. zaradi česar so nastale vrzeli, skozi katere ie Vardar valil napad za napadom na naš gol in ustvarjal kri. lične situacije. Tako je naš napad cistaI brez pomoči in brez žog. Kolikor so. si jih napadalci sami priborili, so jih tudi takoj izgubili zaradi slabega in netočne v a podajanja. V napadu sta bila posebno slaba Kržan in Pavleti, ker sla hotela preveč dribliatl. kar pa tima ni uspevalo zaradi dobre obrambe Vardarja. V napadu ie bil dober edino Kumar, ki se ie res boril za vsako žogo toda ni imel nikogar v pomoč. V dnu/em polčasu ie hi! dober tudi Racler. Da ie bil rezultat tako minimalen, se ima Odred zahvaliti samo nepreciznosti napadalne vrste Vardarja, ki so po vrsti zamujali 100"', situacije pred našim golom. Velik del tega pa je reševala naša odlična obramba, posebno Segala in Medved. V 36. minuti prvega polčasa se te lienvenuti.nl odbila potvlsoka žoga dd roke v kazenskem prostoru. Beograjski sodnik Perovič je preostro dosodit enajstmetrovko v korist Vardarja. Nu tribunah ie bil silen aplavz, toda malokdo ie verjel, da bo srednji napadalec Jahevski zabil gol. Vsi ostali igralci in mnogo gledalcev se je obrnilo proč od gola. Igralci Vardarja so si zakrivali oči z rokami. Janvvski ie bil bled. Stal ie nemirno nekaj metrov od žoge na enajstmetrovki in nervozno gledal zdaj Segalo ždel žogo Sevala ie sklepal, da bo Jurjevski streljal v desni kut in se ie takoj, ko ie sodnik dal znak za strel tudi nagnil v desno, toda Jimevski je streljal slabo. kotnai poldrugi meter od Segale v levo stran in žoga je obsedela v mreži. Ce bi Segala miroval na črti. bi verjetno žogo izbil z nogo v polje. Ta in edini gol tekme ie visoko dvignil moralo domačega moštva, ki šobili do konca nrvega polčasa v veliki premoči. V začetku drugega polčasa sej podoba ni spremenila. Slaba, zelo g slaba igra večine igralcev Odreda je ! omogočila Vardarju premoč na igrišču 1 in šele. ko ie bil poškodovan vratar Segala, ki te z drznim padcem pod noge rešil siguren gol in ie Odred Igral samo še z desetimi igralci, ie postala igra enakovredna. Segalo _ie odlično zamenial Plaznik, ki ie rešil nekaj nevarnih situacij pred našimi vrati. Slab napad Odreda ni znal ustvariti niti ene nevarnejše situacije pred nasprotnikovim golom. Kako slabo so igrali naši v napadu, dokazuje dejstvo, da v vsej igri niso poslali niti enega strela na gol Vardarja. Edino priložnost, ki ie bila. je zastrelial Komar Sodnik Perovič ie bil nesiguren tor mnogo grešil v presoji foulov! Tako je Odred izgubil najvažnejšo telimo v spomladanskem delu prvenstva II. zvezne lige* ter se te moral zadovoljiti s 4. mestom, toda s tremi točkami mani od zmagovalca Vsa slovenska športna javno-1. ie upravičeno razočarana nad neuspehom našega predstavnika. Vsi se vprašujejo. kje ie vzrok tako nestalni formi sicer dobrega moštva Odreda. Iskati napake v posameznih igrah ie nepravilno in prave analize ne bomo našli v tem. Nedvomno so stvari g lubje*« značaja. Nekaj je resnice tudi V tem. da je nestalna forma v neki meri odvisna od številnih poškodb, saj ni bilo skoraj nikoli mogoče sestaviti kompletnega moštva. Ko ie bilo ustanovljeno nogometno društvo Odred, je bilo vse delo usmerjeno za dvig kvalitete slovenskega nogometa. Odreti mora biti moštvo velikih kvalitet in e lam I. zvezne lige. Morda se bo še vedno našel ta ali oni. ki bo dejal, da Slovenci nismo za nogomet. Ta trditev plav gotovo nima osnove in ie nekritična. Spomnimo se samo odličnih tekem, ki tih ie dalo moštvo Odreda proti Slogi. Partizanu, reprezentanci Beograda in proti Hajduku v prvem polčasu in Zlahka Ugotovimo, da bi bili Slovenci lahko med najboljšimi v državi. Kje so torej vzroki? Prvo. kur moramo ugotoviti, ie. da so igralci Odreda tipičen primer »kranjske trme«. Vse tekme, ki iilt resno vzeli, so nam 'bile v ponos in zadovoljstvo, hi obratno! V tekmah, kjer so si bili sigurni uspeha so igrali vedno slah-e in mnogokrat prav zaradi tega izgubili. Drugo pa ie tiomanikanje tako imenovane staridart forme, ki je potreb; na vsakemu moštvu, če hoče doseči uspeh. Tega pa pri Odredu ni! Pomanjkanje standartne forme le poglavitni vzrok nora zu v Skoliu m drugod. Standartna forma se doseže samo z vztrajnim in resnim treningom. Odred še do danes nima nobenega sistema, brez katerega ni nogometne igre. I.e tako si lahko tolmačimo dejstvo, da so bile nekatere tekme dobre, zelo dobre medtem ko so v drugi tekmi popolnoma odpovedali. Tako ie bilo v tekmi v Skopi iu! Ce kritično pregledamo vse tekme, ki iilt ie Odred igral v spomladanskem prvenstvu, bomo ugotovili, da je Odred nabral dovoli točk če izvzamemo tekmo Zelie/.ničar : Odred. Naislabm igre je dal proti Vardarju. Miliciunar-iu in Metalcu. Dobre igre so bile ie proti Slogi Kvarneriu in Napretku Toda dobra igra še ne pomeni vse! Treba ie dali, zabili gole, ki bodo plod premišljenih akcij in zrelih situacij! Tudi tega pri našem ligašu ni! Goli padalo navadno le slučajno, medtem ko ostanejo zrele 100"« situacne neizkoriščene! Važna je vsaka prva žoga. to vedo ne samo igralci, temveč audi vsa naša publika. Prva žoaa to* meni miri te Vi vo. por. sem meni vse ii v im solov o zmago! Dokaz so vse tekme, ki so iih naši igralci uspešno zakl jučili, a najbolj tekma Ctired . Nauiectek! Tudi tega pri našem iigssu večkrat ni! Nas napad še ve ono boie-ha na tem. da so jvvalci premehki, razen Kumarja, ki P a tudi večkrat hornisti v boju z ofirn nasprotnikovo obrambo. Le tako si lahko tolmačimo 1 jaku številne poškodbe napadalnih iaraleev.ctnedtem ko ie obramba ostala skoraj br»z vsake poškodbe sptJtoia-dintskem delu prvenstva! ludt Kumar ie urcnuilt) 'liter in igra včasih nepremišljeno. Buleg toga se naši igralci .vse prt malo za v čutijo, da i1' nosoniPt igra kolekl iva in n<: no sam**? ni kov. Bistvo dobre igre ip v dobrem in točnem po-daianiu ne pa v slu ca jnih prodorih in soioakcijah. Na primer leva. zveza Keržan! Ne moremo trditi, da je Keržan slab igra!»c in do nedavnega je bil celo najboljši- Njegovo poglavitno orožje IP oster strel, katerega pa za! le redkokdaj vidimo. Poleg tega Bi moral Keržan resneie in pogosteje trenirati. Tudi precenjevanje lastnih snosobnosti mu ie v škodo čeprav nf. osnrav^m njegovega so!idenesa tehničnega znanja. Le tako ?e da razumeti. da sta se prav Kurir in Keržan med nanomim prvenstvenim tekmo vari jem zredila! To ic končno vprašanje kondieiic. Težak igralec prav gotovo n p more vzdržati v ostrem temnil rano me prvenstvena tekme. Nkoaj ljubimec slovenske publike Smole — edetl najboljših igralcev sploh, ne rrw.ro . vr;’ 7 1J C ]>f>! ’Tn n --1 n "'O j moštvu, ker le nrerad in prepogosto t.iie. I ili-.kn r. , ti. n„ : n'f; ova nogometna karier’ s ten končana. Karier. Pelicon. Kurmir. Krzen n Ge-orgiievski in še m ženska ekipa Enotnosti srečala z močno in rutinirano ekipo »ubotlSkega Spartaka. vendar ima resne izglede na zmago. Moška ekipa Enotnosti se bo v Zagrebu pomerila z Zagrebom In Spar. lakom. To bo prav gotovo eno najzani. mivejšlb srečanj prvega kola. -saj so ravno ti trije nasprotniki silno izenačeni in bo že prvo srečanje odločilo o četrtem, petem ali šestem mestu v končnem plasmanu. Kako se bodo mariborski Železničarji odrezali v Skop-Ijub in ljubljanski v Titogradu, je težko predvideti, ker so moči njihovih nasprotnikov dokaj nepoznane. Ob zaključku lanske sezone prirejena anketa je ugotovila, da je v povojnih letih atletika v Sloveniji sicer napredovala. vendar sorazmerno manj kot v ostalih republikah. Danes slovenski atleti v jugoslovanskem merilu niti zdaleka ne zavzemajo takega mesta, kot. so ga zavzemali pred vojno. Temu pa niso krivi v polni meri sami atleti, njihovi klubi in sekcije Dejstvo je. da se atletiki ne posveča niti zdaleka tista paz,nia in pozornost kot na primer smučanju aii nogometu, čeprav atletika to po svoji vrednosti gotovo zasluži. Razen v Celju nikjer v Sloveniji atletika nuna publike. Zlesti velja to za Ljubljano kot prestolnico Slovenije.. ki sploh nima atletskega terena, ki bi vsaj delno odgovarjal J r r/vo lno odvijanje tret torov in za kvalitetnejše atletske prireditve, Jasno je. da tekmovanje, na katerem tečejo atleti na 100m 12 sekund, na 1500 m' 45 sek. ali skače;o ob palici 2 j80 m ne bo pri’ ki bi zapustila teren z namenom, da ob j-.rvi tekmovanje Pač pa je lanski nastop Švedov in nekaterih najboljših nač!h atletov privabil več tisoč Ljubljančanov, ki so z velikim zanimanjem zar'e. d ovali tekmovanje Gdllersa, Nibs-ma in Svenssona, pa tudi Hanci, Mikttikn. Zeriala. Milerja in drugih odličnih tujih in jugoslovanskih atletov NIZOZEMKINJE V LJUBLJANI Za letos je v Ljubljani predvideno srečanje ženskih reprezentanc Jugoslavije in Nizozemske, Prav gotovo ie, da bi več tisoč glava množica želela vi-deti Fanov Blankers-Koen. atletinjo, ki ima štiri zlate olimpijske kolajne, a ie nflili treh otrok. Vendar pa bi bile Nizozemske atletinje gotovo neprijetno presenetile, »ko bi na stadionu stotem iskale garden.bo in bi jim domačini v zadregi pojasnili, da te za atlete ni in se lahko slečejo kar na stopnicah. O takih dejstvih bo treba letos temeljito voditi račune — v kolikor ni za letos že prepoz.no m pa o takih, da Ima na primer Zagreb 9 atletskih terenov, Ljubljana pa prav za prav niti enega in da zato ni čudno, da so Zagrebčani toliko boljši atleti. V pričujočem članku ie bilo govora samo o kvalitetnejših atletskih ek - oh v večjih ccnlrih in o razmerah v Ljubljani. Ob priččtku tekmovenia v slovenski atletski lici po bomb tudi analizirali stanje in razmere, ki vladajo v atletiki na našem podeželju Sturm J. ŠPINDLER JANEZ, atletski trener, TRENING TEKAČA 4. PROBLEM HITROSTI Bistva hitrosti fiziološko še ni eksaktno pojasnjeno, vendar bi sledeče izvajanje zadostovalo za naš namen. Za kvalitetnega tekača sta potrebna dva posoja (predpostavljamo. da psihične že ima): organska muc. ki je porok za vztrajnost in hitrost. Hitrost pa je veliko težje natrenirati kot vztrajnost. Hitrost je zato težko na,trenirati. ker j p lastnost konstitucije in odraz kvalitete živčnega sistema, ki se ne da tako poboljšati s treningom, kot pa srce ali pljuča. Zato je tudi razumljivo zakaj začetniki posažejo relativno največ napredka v tekili nu srednje proge. Meje razvoja hitrosti pa so precej ožje čostavliene. Dražljaj hitrosti ie v glavnem vaja motorične (mišične) živčne poti po praktičnih izkušnjah. Hiter si samo- če na kar najkrajših progah tečeš z nap več in močio. in pri tem stilistično tek se obvladaš, i i motorni živci so jedro treninga hitro d i. Tudi za te veljajo isti biološki zakoni, kot smo jih prej omenili za pluv» in srce. Dražljaji, ki grade lu. nastanejo samo takrat c e neko progo v kar največji možni hitrosti p rotor emo To progo imenujejo Angleži »sprint«. Pod teni r/./omeio Angleži progo, na kateri razvije človek svojo absolutno naiveejo hitrost. S poskusi je bilo ugotovljeno, da doseže atlet šele po 4 ali 5 sekundah maksimum hitrosti t! poskuse ie napravil Hill Maksimum hitrosti nastopi zato tako pozno, ker imamo opraviti z vztrajnostnim odperorii mase telesa. Maksjmurn hitrosti uh atlet očdizi Samo lahko kakih 13 do 14 m. kasneje hitrost pada. Padajoča krivulja hitrosti nas ne zanima več zn nas specialen n-men Tak poti k ?e dogodi na Progi kakih 50 do 65 m. Da nololiSsmo torej hltdost. moramo prog,, 50 do 60m večkrat preteči v intervalih, to n: v. ponavlmnju. Silno velim ic koordinacija. Pod, koordmaeno razumem., skladno delo volte, živcev in inlsič.PralttHčno začnemo najpi11 s toki na kratke proae kakih 20 metrov lz stopnievane hitro ti HitroM stopnjevanja polagoma narašča. Ta pre-hc-t n/ večje hitrosti'mora biti mehko izveden, ker po-i-,.,,, ; o, V, toJ-s: kcrdiitoCtis mjticneaa načina dela lahno in ne zakrčeno. Zakrčenost te sovražnik hitro- sv. v-tiiroLM/iitoi to. jL'H.i!-hvivV’ dali5r-mo. s takim - ; j.'i ose j g to1.;, ■ račiii .' i.- rti ubranimo zakrč.enostt ki ie ocaisi Prirojeni. nji . ,, n. v zvezi toliko n. pr. z n s n 8Čn.jm to h a n i e in. Iti i z./kro, no/Ti rfifUdo v akcijo tudi liste misicne sku-t>i ne. k i > .nc.:l/!n'dno potrebne uri gibanju s h P« *-a celo oviralo. V preprečen iu zakrčenost i leži velik pomen rdet od p stopnievanesa teka. Tudi zastareli »skipping« poboljša hitrost. To tv hitro dviganje kolen na progi 10 metrov Dobre metode poleg stopnjevanja »skippinga« so predaje štaJetne palice, starti, handtuau teki in razne vrste prehitevati ta. Specialni del treninga obsega takozvano živčno delo. Hektor pariške šole za telesno vzgojo Baciuet priporoča v la namen tek no brecu na Zdol. (Travn.il nervrmt). Podoben primer živčnega dela je pojačanje hitrosti na znak piščalke. Sprinti zahtevalo močne mervaetje. zato porabi sprinter mnogo živčne moči. Sprinter se zato lahko pre-trenira Sredmievrogaši zategadelj niso v taki nevarnosti. Seveda s,- ne dogaja slavni izdatek na živčni moči prt takozvanem živčnem delu. marveč v glavnem pri tekmah. Sprinter je laikoi za skakalcem v višino in s palico najbolj občutljiv slede vprašanja rezerve živčne moči. Zato tudi forma sprnnerjuv tako niha In so le enkrat v letu' v polili formi in to komaj za nobo kakih 4 tednov, Baciuet poudarja sinhronizacijo Ribanja nos in rok. sicer pa je tudi on mnenja, da je hitrost vprašanje kon-frakciie mišic, ki ie pmoien;«. Za živčno delo priporoča .Baauel neprestano menjavanje hitrosti kajti ob enakomernem ritmu se uspavamo Problem hitrosti ni samo vprašanje kvalitete atletike, marveč tudi nouoiufita. košarke iu rokonufta. puriulei 11 se poraiaio od 14 do 16 leta. to ie v dobi ko, je organizem če neverjetno dovzeten za zunanje dražljaje. V tej dobi naj bi mnogo trenirali sprinte, najboljše v ob luki igre V Angliji in Ameriki mnogo igrajo rugb.v. ki daje odlične sprmtcrje. Interesantna ic ugotovitev, da ie člo-vf»k ziutrai močneiši. dočim pozno porioldnp hitrejši, m čudno, če torej padajo vsi svetovni rekordi okoli 6.-7. ure zvečer. Vsled tega se bulic obnese trening zvečer, kot zjutraj. 5. INTERVALNI TRENING Sodoben poudarek treninga ie v intervalnem delu. to io v ponavljanju določenih prag. Danes ne najdemo ve? tekača na 10 km. ki bi v enm teku absolviral s vol o progo. Angleži so zgodaj spoznali: »Ne razdalja, ampak temno mori.« Priznano najtežia proga v atletiki je dolgi sprint, to ie 400 metrska proga. Tu gre za neko posebno vztrajnost, kt obstoji v tem. da atlet »stoji« proso. Ce tečemo na daljše nroge pač pridobivamo na vztrajnosti, vendar gre to običajno na škodo hitrosti. To ie doživljal Normi, ko sp je pripravljat na najdaljše proge Izgubljal Ip na hitrosti, a pridobival ie na vztrajnosti Sete rekel let po Nurmiju sirno spoznali trn-d e m n «ntor«--- • ’ i r-e.sh =n obremenjena srce in pluča, zato tu poiščemo take dolžine prog. da bo poudarek na avtu pluč ali srca ali obojem ob tak i ugodni hitrosti, io. , • zahteva niegova proga. Pri dolžini proge mora nastopiti mrtva točka, ki povzroči optimalne dražljaje na organizem, Primer: nek tekač nu 800 metrov leče svojo progo v 2 minutah. Nima hitrosti, zato bo njegov intervalni trening obstojal iz štirikrat 250 metrov v ostrem tempu. Ce ne bi imel vztrajni,sli in bi bil na dobrem s hitrostjo, ali z drugimi besedami, ne bi vzdržal tempu, bi tekel trikrat 500 metrov. Trening za pluča bi bil dvakrat Kusi metrov. S takim načinom dela je organizem prisiljen na sistematično načrtno prilagoditev l/terine važnosti so lu dolžine odmorov. Začetnik atlet lahko ponovi Irk. ko mu ulils pade pod 10(1 im minuto Za elitne tekmovalce pa je določen odmor velik problem iu tu se ločijo dobri trenerji od slabih, lahko bi rekli takih, ki poznajo zakone razvoja in takih, ki se ne ozirajo dosti na dognanja športne tiziologije in ne znajo ugotoviti šibkih točk atleta, Tudi z a sprinter je veljajo isti principi treninga, kot za ostale atlete. Sprinter delu prav tako v intervalu na primer večkrat 60 metrov Na ta način lahko dobi hitrost. vztrajnost dobi mimogrede 9 ponavllenjem. Seveda mora gojiti teke tudi čez njegovo dolžino proge, da ob-lzdainejšem naporu. drži v hitrosti knordiniucllu tudi ob izdatnejšem napor... Za'r nožna sprinter tudi teke-120 in 250 metrov. V ta program spadajo tudi taki teki. kjer se tekač takorekoč pusti »111", i i (; ud pridobi ieup hitrosti, ne da bi mu hitrost vidno padala. Intervalni trening je torej jedro modernega Irenin ga od sprinter jev pa do dolgoprogašev. Zntopek na primer trenira dvajsetkrat po 200 metrov. Pri intervalnem delu pride še nek važen moment. Tekač mora natančno vedeti s kakšno hitrostjo teče. Ce mu na primer trener naroči na i 300 metrov preteče v 42 sekundah, se izvežbtm atlet ne sme zmoliti več kot za pol sekunde. Dobra metoda obstoji v tem, da trener n s mre 1 vpraša atleta, koliko misli, da ie tekel, šele natrt mu pove rezultat. Na ta način vidi. koliko se moti v oceni svoje hitrosti. Jasno ie. da ut Isra veliko vlogh inteligenc* atleta, ki se kaže kakor v ocenitvi hitrosti tako tudi v izbiranju odmorov in dolžin oros. 6. KOLIKO NAJ TRENIRAMO Kako nai treniramo smo v glavnem odgovorili. Uvodoma smo povedali, da receptov ni v iportu. Kar velja za stare rutinirane atlete, ne more veljati za organsko nerazvite začetnike. Pri vprašanju koliko naj treniramo, moramo upoštevati nebroj činlteljev. Navedimo jih nekaj. Najprej vprašanje letnega časa. Znano 1e. da lahko pozimi petkrat več delamo kot poleti. Skrivnost uspehov Švedov ie v zimskem delu, ki Se jim obrestuje Bp letih v obliki zmag in uspehov. Zadnje čase pa so. tu m ostali ^------------=-• —*~o —-V'11--' •- — “»"-s- zato so se i. Dokaz: ........ Vernier. Mabrou/k. .Slijkhuis. Za primer naj navedem,, da je Haeg izredno mnogo delal v marcu in aprilu. Trkal ie no globokem snegu, od napora so se mu šibila kolena. Sredi tekmovalne sezone pa je veslu počival m večkrat je nji • trening. oostojal je v obliki lahnega izprehoda - crossa. i* irjec Retino je marca veliko treniral toda lahko. To je v splošnem karakteristika nordijskega treninga. Veliko dela — a lahek način. Urino ie imel v marcu tudi 12 ufnnuv na trden. V glavni sezoni velja formatu, ki«jt> je postavil specialist z« Irke Neli; »Cim vi C toki m u m c/ c : i ve;!-inga. In čim več treninga -- lem manj tekem.« To je razumljivo kaiti tekme -:o že same de! lieninc;-. ju, dr;uti strani pa moramo ohraniti psihofizični, vnviu.lež ■, J.i ti Min t-orit. seno s prevelikimi izdatki - vaio tekmovurve r:- r- ; fine konstrukcije, drugi pa so robustni. Prvi se lahko poškodu jejo. drugi tu, izigduo ,. Sedaj bi navedli še nekaj Jnvmcnl,.v. ki -i .. «. koliko naj trmi rani o. No Iznajti mo,; mo in k c - c j j.oij-trole. da bomo vedeli, koliko lahko atlet h io t menimo ,s treningom. Tu kontrola naj ho netovc . > i ia-nr-Uuciie atleta, letnega časa. temperature, tempci :imt:i:ta atleta in podobnega. Istočasno mora kontroia c i . u, ali je bil trening pretrd ali premehak. V pral, -' L gleda to silno enostavno. To 1e kontrola telesne teže. Spanec in tok pogledamo šele naknadno če nam kontrola t -nesne leže ne (la zadovoljivega rezultata. Ce tok.na teža P'-ti a, zmanjšamo doziranje treninga če pa je zna- menje. da ie bil trening preblag. H:,zven leg;/ moramo tildi vedeti, koliko znaša atletova teža v reto>rdni formi. Gledali moramo d.u prihližno r>d mu iu i.am attot ne izgublja več pod težo svoje rekordne forme. Pomanjkanje spanca in apetita sta znak. da so živčn ■ rezerve preveč izrabljene. Hoke bi delal, da se akumulator prazni. Da akumulator zopet napolnimo, moramo o-iv n -niti nečm treninga. Trening mora pridobiti na pestrost’, potreben ie aktiven odmor v prirodi Hohner j c ’ ' - Vu celo poslušanje ptičev. Dobro ie, če ima klubski zdravnik knjigo, v katero vpisuje težo atletov, da ugotovimo, kako je teža potekala med treningom, '.to kore.- v vi mo. da daje boljše trenirati večkrat po ’ ■!/.; tira pa obratno. Telesna teža se ne spremeni tudi o o tiu/ingu petkrat tedensko, glavno je. da je V teto- ; rl|iti«,vit in da ne otopi atleta, saj na dana-'mi -! --tleiike talent ne zadostuje ampak ie vsak uspel-, i - .•>;/;;/! znota. (Konec) Stran h JITKtKJtoUeTfM-t. Nekaj misli o igri »Odreda« v spomladanskem delu II. lige (Nadaljevanje na 3. strani) Sanje ie. vratar- Bencik. Dokler ni prišel v Ljubljano Segala, je Bencik še nekako treniral in se kolikor toliko po-truoil na tekmah. Publika je Bencika vzljubila zaradi izredno ostrega re-fleksa in lepih parad. Bencik je eden najbolj nadarjenih vratarjev, kar jih danes imamo: IJrez dvoma bi lahko postal med najboljšimi v državi! Toda ko e Bancika zamenjal Segala, je bil fant užaljen in ni hotel več resno trenirati ut je ie-a tekmah delal osnovne napake. Prišlo je celo tako .daleč, da ni hotel nastopiti v tekmi z Mursko Soboto. Raje je ležal v senci za golom ter gledal kako se njegovo moštvo bori samo z desetimi igralci! Kaj ni to primer, ki ga je treba najostreje obsoditi in kaznovati! Je to pravi fizkulturnik nove Jugoslavije? Vratarju Benciku mora biti jasno in razumljivo, da bo lahko branil vrata Odereda samo, če bo boljši od Segale: to pa bo lahko dosegel samo če bo vztrajno in vestno treniral! Skoraj vsi igralci našega ligaša se vse premalo zavedajo odgovornosti in dolžnosti ne samo do svojega društva. temveč tudi do slovenske športne javnosti! Disciplina je več ko pomanjkljiva. Primer slabega in neresnega igralca je tudi Pavleti, ki prav zaradi tega ne spada v liga moštvo. Mislim, da bi bilo dobro, če bi ga vodstvo postavilo za nekaj časa v B moštvo,. da postane resnejši. Zelo rad pohajkuje in nima pravega odnosa do ostalih tovarišev. Vodstvo Odreda je dolžno iz njega napraviti ne samo dobrega nogometaša. temveč tudi pravega tovariša in človeka. Društvo nudi svojim igralcem res velike ugodnosti, zahteva pa od njih vse premalo discipline! Disciplina je osnovna napaka našega ligaša! Igralcem manjka politične vzgoje! Za marsikaterega igralca se vse začne in neha pri nogometu! S primernimi političnimi urami bi se dalo marsikaj doseči, 'saj naši fantje tako radi igrajo nogomtet, se navdušujejo, toda ne zavedajo se. da je za dosego uspehov potrebno mnogo več resnega dela. stalno bistrenje intelgence, krepitev športne zavesti in discipline. V moštvu je pa tudi nekaj resnih in solidnih igralcev. Taki zaslužijo seveda vso pohvalo. To so: n. pr.: Segala, Medved. Lesjak in Pertot. Medtem ko velja n. pr.: Pavleti. Haeler. Pelicon, Geogrijevski, Bencik in še nekateri za ne resne ne nagibajo k lagodnosti. Poglejmo še druge okolnosti. ki so tudi doprinesle svoj delež k slabemu uspehu našega ligaša. Predvsem mislim na naš na.ivišii forum — Ju gostovem sk nogometni savez. Ni nam razumljivo. zakaj so nekateri postopki samo za nekatera društva in ne za vse. Mislim, tekmo Napredak - Metalac. V tej tekmi je zmagal Metalac. toda nogometna zveza Jugoslavije je tekmo verificirala s 3:0 za Napredak zato. ker igralec Metalca Hmeljina še ni dopolnil 18 let. Kazen je sicer upravičena, toda ne za zadnjo tekmo, temveč samo za prvo. Nogometna zveza ima točen Pregled vseh igralcev, poleg tega so na vseh prvenstvenih tekmah postavljeni delegati, ki jih plačajo društva iz svoje blagajne, katerih dolžnost je. da skrbe za taike stvari. Torej bi morala Nogometna zveza razveljavili prvo tekmo Metalca in ne zadnjo, katiti igralec Hmeljina je_ igral skozi vse prvenstvo. Ce pa je Ze po-ničila tekmo Napredak - Metalac. potem bi morala porničih vse tekme, ki Jih je igral Metalac z igralcem Hmeljmo. kar pa ne bi bilo pravično in pošteno. Torej anulacija tekme Metalac - Napredak ni pravična in ni v redu. Čudno luc na poslovanje Nogometne zveze pa meče dejstvo, da je bil protest Napredka rešen v 7 dneh. medtem ko protest Odreda še do danes ni rešen, čeprav je toga že več ko mesec in pol. Tekma je bila po pisanju »Borbe« in reskega »Vestnika« verificirana . z rezultatom 2:1 za Železničarja. Odred pa še_do danes ni prejel uradnega obvestila. Torej protest še ni. rešen! Zakaj? Kako je mogoče, da se je Nogometna zveza ozirala na izjave slučajnih gledalcev, kot je bil to primer tekme Zeleznicar-Odred? To tekmo ie gledal kakih 20 minut Platon Rainac. ki je.bil takrat slučajno v Ljubljani po privatnih poslih in njegove izjave so bile merodajne Za Nogometno zvezo pa niso veljale izjave naših forumov kot so: Nogometna zveza Slovenije, zbor sodnikov Slovenije in izjave službujočega delegata Doičbca. Vprašujemo se. ce morda za nas ne veljajo ista pravila ko za druge? Slovenska javnost upravičeno pričakuje pravično rešitev protesta, kajti de set tisočem gledalcem m mogoče vsiljevati odločitev brez kakršnekoli obrazložitve in utemeljitve. ANGLIJA Nov angleški rekord v metu krogle je postavil na atletskem tekmovanju v Londonu Savidge s 15.83 m, Mc Doiiald Clarke pa je vrgel kladivo 51.41 m. ITALIJA Na kolesarski dirki »Giro d’ Itatia« ie w prvi etapi Milano—Salsomagsiore (225 km) zmagal Greste Conte (I) s 5:54:26 v sprintu pred Keteleerjem (B). Bizzijem (I). G. "VVeilenmamiom (S) in Bevilacauo (I). V drugi etapi Salsomaggiore—Fiireice (245 km) je zmagal Martini (I) v 6:57:18 za dolžino sprednjega kolesa pred Schariem (S) in Pedronijem (I). četrti je bil Bresti 6 58:26, 5. Maggini 6:59:13, 6. Coppi Sausto (vsi I) isti čas. V bazenu Cozzi v Milanu je dunajski Schwimmclub Union premagal Bari Nantes. Milano s 45:36 točk. Rezultati: 100 m prosto: 1. Massaria (RN) 1:02.0, 2. Dittel (U) 1:02.2. 100 m hrbtno: Koppelstadter (U) .1:14.0, ,200.m prsno: 1. olman (U) 2:52.1. 2. Grilz (RN) 2:52.2. 3. Paiek (U) 2:52.3. wa-terpolo: Un-ion : Rari Nantes 13:2. Na klubskih atletskih prvenstvih so bili doseženi naslednji boljši rezultati: v Moden! je Taveroari vrgel kladivo 48.21 m v Rimu pa Toši disk 51.51 m, v Genovi je Beviacaua tekel 10.000 metrov v 31:22.5, v Torinu Leccese 100 m v 10.9,Dusio pa 110 m ovire v .15.6. v Milanu je štafeta Gallaratese (Moretti. Siddi, Guzi. Riva) na 4 >< 100 m dosegla odličen čas 41.8. Siddi pa je pretekel 400 m v 48.8. ZDA Nov svetovni rekord v teku na 4 X 880 y je dosegla v Los Angelesu štafeta univerze Michigan s 7:31.8 (preje 7:34.5). posamezniki pa so tekli: Dave Peppard 1:55.7, Warren Dreutz-ler 1:52.0. Don Markielški 1:52.3 in Bill Mačk 1:51.8. Na 120 y z ovirami je dosegel Attlesev 13,9. na ,440 y pa Whitfield 47.0. do čim j e na 100 y za ženske Jean Patton z 11.2 premagala Avstralko Marj orle Jackson za 40 cm. Olimpijski zmagovalec v deseteroboju Bob Marhiaš je sprejel vabilo islandske atletske zveze za nastop v borbi z islandskim rekorderjem v deseteroboju Oern Causen-om konec junija, nakar bo odpotoval na Švedsko, kjer bo takrat že gostovala večja skupina ameriških atletov. NEMČIJA Nov belgijski rekord v skoku v višino ie na atletskem tekmovanju v Klein postavil Walter Herssen z 1.90 m. POLJSKA Na atletskem tekmovanju v Varšavi ie Adamczyk skočil v daljino 7.25 m in vrgel kroglo 14.67 m ŠVICA Štirinajst najboljših švicarskih telovadcev ie imelo v okviru priprav za svetovno pirvenStvo tekmovanje v Amriswillu. V atletskih disciplinah je bil najboljši Adatte (109 m 12.6 skok v višino 1.60. palica 3.00 m) z 28.80 točke pred Iiehmanom W. 26.90 in Stalderiem 26.60. na orodjih pa: 1. Stal-der 113.50, 2. Eugster 112.80. 3. Adatte Vsoboto je bila v Genovi mednarodna tekma v waterpolu med Jugoslavijo in Italijo. Za to tekmo je vladalo precejšnje zanimanje, saj je italijansko športno občinstvo dobro poučeno o vrednosti jugoslovanskega vaterpola. Po zelo zanimivi in napeti igri so zmagali Italijani s tesnim rezultatom 5:4 (3:2). V prvih minutah igre so začeli Italijani s silnim tempom in so ostro napadali. V tretji minuti so zabili prvi gol. Ta gol ni zbegal jugoslovanskega moštva, pač pa ga je zbegalo nepravilno sojenje italijanskih sodnikov, ki so v šesti minuti brez pravega vzroka izključili iz igre jugoslovanskega igralca Giovanellija. Takoj za tem so Italijani prišli v vodstvo z dvema goloma razlike, malo kasneje pa po lepi kombinaciji zvišali rezultat na 3:0. Jugoslovani so v tem delu igre predvsem podvojili pozornost na obrambo in so se ves čas borili ne samo proti odličnim italijanskim igralcem, temveč tudi proti sodnikom, ki so močno oškodovali naše moštvo. V sedmi minuti je Kurtini ostro streljal in tako znižal rezultat na 3:1. Po tem golu so se ju-goslav. igralci dobro znašli in osvo« ponovno uspešen Kurtini ki je zmanjšal rezultat na 3:2. V drugem polčasu je takoj v prvi minuti bil ponovno uspešen Kurtini, ki je izenačil na 3:3. V drugi minuti drugega polčasa je sodnik že v tretje izključil Giovanellija in je naše moštvo moralo igrati polnih 7 minut samo s 6 igralci. V tem času so Italijani ponovno zabili vodilni gol, toda Ježič je spet izenačil na 4:4. Po tem golu je bil izključen še Bakašun in Italijanom je uspelo dati zmagonosni gol. V tej tekmi so Jugoslovani pokazali veliko borbenost in požrtvovalnost. Prav gotovo bi bil rezultat ugodnejši za Jugoslovansko mštvo, če ne bi sodnik večkrat oškodoval Jugoslovanov. Reprezentanci sta nastopili v naslednjih postavah: Jugoslavija: Kovačič, Giovanelli. Bakašun, Kurtini, Grkinič, Ježič in Brai-novič. Italija: Giambino, Rostini, Monaco, Ogni o, Bandossini I. in II. in Manelli. * -ZVEZNA NAMIZNA TENISKA LIGA MLADOSTENOTNOST 9:1 V soboto zvečer sta se v predzad« -njem kolu srečali ekipi zagreške Mla-'-dosti in domače Enotnosti, Dvoboj je -bil odigran v prostorih Slona (Grili« room) pred več kot sto gledalcev. Gostje so nastopili v svoji najboljši postavi z državnim prvakom 2. Doli« narjem. Vendar moramo reči, da niso to pot pokazali onega znanja-, ki ga bodili pritiska. V deveti minuti je bil i vidimo pri njih na turnirjih. Igrali so Mladost t Postsportverein (Graz) lefs&S Zagreb, 28. maja. V soboto in nedeljo je bil v Zagrebu mednarodni atletski dvoboj med atletičarji Postsport-uer iio.uv, uus-.it, o«, o. vereina iz Gradca in zagrebške Mla- 110.20. Skupni plasma®: T. Stalder | dosti. V tem dvoboju so bili atleti lIjioB: 4. Tteto4flA6.50. L56hi^ster j Mladosti boljši in so tudi v končnem ISSiso: 6." Tschaboid 132.80. I dvoboju zasluženo zmagali. igrišču Zagreba prvenstvena nogometna tekma tretje zvezne lige med Rudarjem iz Trbovelj in moštvom Zagreba. V tej tekmi je zmagalo moštvo Rudarja z rezultatom 1:0 (p:0). Zmagonosni gol je zabil Hudarin in sicer z glavo iz kota. Moštvo Rudarja je bito prav dobro, predvsem pa obramba. Zmaga je zaslužena. Pred 1000 gledalci je sodil Mrkobuad iz Borova. RABOTNICKI : ŽELEZNIČAR 1:0 (1:0) Pred približno 1500 gledalci je na stadionu na Tyrševi cesti Rabotnički 3UGOSLAVI3A IN 5RAZ1L0A bosta verjetno igrali otvoritveno tekmo v Riu de Janeiru Pretekli ponedeljek je bilp v dvorani brazilskega ministrstva za zunanje zadeve žrebanje držav - udeleženk na svetovnem prvenstvu, v posamezne skupine. Ob prisotnosti predstavnika FIF Otorina Brassilija ter diplomatskih predstavnikov vseh držav, ki bodo sodelovali na prvenstvu, je brazilski minister za zunanje zadeve Pavel Femandez izvršil žfebanje po številkah. Prva izžrebana država je bila določena v prvo skupino, druga v drugo itd. Ker so bili nosilci skupin določeni že prej, j e ostalih 12 držav razporejeno takole: I. skupina (igrajo v Rio de Janeiro): Brazilja, Jugoslavija, Švica in Mehika. II. skupina (Belo Horizonte): Anglija, 'Španija, ZDA in Čile. III. skupina (Sao Paolo): Italija, Švedska, Paragvaj (Indija). IV. skupina (Porto Alegre): Urugvaj, Francija, Bolivija, ter orna država, ki jo bo zaradi odpovedi Portugalske določila FIF. iz Skoplja, po živahni igri zasluženo premagal domačega Železničarja z re« zultatom 1:0 (1:0) in si tako priboril prvi dve dragoceni točki. Zmaga Rabotničkega je zaslužena. Vsi igralci so bili požrtvovalni, borbeni in hitri, odlikovali pa so se zla« st! v uspešnem startu, s čimer so v precejšnji meri pripomogli, da domače moštvo pred njihovim golom ni bilo uspešno. REZULTATI 3. ZVEZNE LIGE VELEŽ : DINAMO (Pančevo) 2:0 PROLETER : MILICIONAR (Skoplje) 2:1 (2:0) SUTJESKA : BORAC 1:1 (0:1) * Trbovlje, 28. maja. Danes je bila odigrana prvenstvena nogometna tek« ina med mladinskim moštvom trbo« veljskega Rudarja in Krima iz Ljub« lane- Igra je bila ves čas zelo Živah« na na terenu pa je delno prevlado« valt Rudar ki ja v 28 minuti druge« ga polčasa’ dosegel gol po levem branilcu Leberju. Sodil je Benčina prav dobro Gledalcev okrog 500. Žreb je torej določil, da igra jugo. slovanska reprezentanca v skupini z Brazilijo, ki je po mnenju tamkajšnje športne javnosti najresnejši tekmec za osvojitev svetovnega prvenstva. Naši nogometaši so doslej igrali dvakrat z Brazilijo: leta 1930 v Montevideu 2:1, 1. 1934 v Beogradu 8:4. Z drugim -našim nasprotnikom Švico, je Jugoslavija igrala prav tako dvakrat. Prvo srečanje leta 1933 v Zuri-chu je Švica odločila v svojo korist 4:1, prihodnje leto v Beogradu pa se je tekma končala 2:2. Moč tretjega nasprotnika, Mehike, nam ni mnogo znana, kajti naši nogo--metaši doslej niso igrali niti s tamkajšnjim; klubi niti z reprezentanco Mehi, ke. Edino, kar nam je znanega je to, da je reprezentanca Mehike v predtekmovanju za svetovno prvenstvo v svoji skupini premočno premagala nasprotnike. ALI JE BRAZILIJA RES NAJRESNEJŠI TEKMEC ZA OSVOJITEV PRVEGA MESTA? Vsi brazilski listi že delj časa živahno razpravljajo o svetov-nem prvenstvu, pri čemer je težišče debat tamkajšnjih nogometnih strokovnjakov obrnjeno posebej na njeno reprezen tamco, za kateroa so še nedavno mislili, da ji najvišji naslov ne bo mogel nihče resno ogražati. Dogodki v zadnjih tednih pa so njihovo trdno mnenje- nekoliko zrahljali. Zbrani brazilski nogorne-taši so namreč v »generalni preizkušnji« globoko razočarali tisoče svojih temperamentnih ljubiteljev. V . kratkem razdobju se je brazilska reprezen- tanca dvakrat pomerila z reprezentanco Urugvaja. Prvo tekmo je izgubila s .3:4, povratno srečanje pa se je končalo (z zmago Brazilije 3:2. Vsi športni časopisi priznavajo, da so Urugvajci zasluženo zmagali in da Igrajo kot »veliko mnoštvo«. Največje neugodno presenečenje za brazilsko športno javnost je bilo to, da so igralci Urugvaja v sedmih minutah dosegli tri gole! Tretje srečanje med obema reprezen. tancama pa je bilo včeraj na novem štadionu v Rio de Janeiru. Brazilska športna javnost in strokovnjaki so se za to tekmo mrzlično pripravili, kajti morala igralcev je žara (ji zadnjih neuspehov precej omajana. ŠVICARJI SO V FORMI Naš drugi nasprotnik Švica ni beležila na mednarodnih srečanjih kdo ve kako vidne uspehe, vendar so zadnje mednarodne tekme pokazale, da je nje: na reprezentanca v formi. I< tekmi Avstrijo, ki se je po stanju 3:0 z Av-sario končala 3:3, so strokovnjaki pripomnili, da bi morala Švica, po odlični ‘igri, ki jo je pokazala v dkugem pol. (času, celo zmagati. O tekmi Škotska : Švica 3:1 so angleški strokovnjaki pripomnili, da je bila ;to epa najlepših iger v letošnji sezoni %n poudarili odlično igro Švicarjev, katerim primanjkuje !e realizatorskih sposobnosti. Do srečaja z Jugoslavijo, ki bo din e 11. junija v Bernu, bodo imeli Švicarji še eno treming-tekmo. Štiri dni pozneje pa bodo odpotovali v Rio de Ja. neiro. IN MEHIKA .. .? Tretji naš nasprotnik, Mehika, s katero se bodo pomerili naši reprezentanti, je v splošnem nepoznana ne samo za Evropo, temveč tudi za južnoameriške države, ki niso imele z njo že več let mednarodnih srečanj. Za mehiške nogometaše pravijo, da so borbeni, temperamenti in požrtvovalni. V kvalifikacijskih tekmah za svetov, no prvenstvo je Mehika prepričljivo premagala ZDA s 6:0 (6:1), Kubo pa 2:0 in 3:0. Tehnični rezultati: Troskok: Klajner (Mladost) 13.25 m. Kopje: Urbič (Mladost) 57,25 m. Kladivo: Galin (Mladost) 50 m. Skok s palico: Prvo mesto si delita Marčelija (Mladost) in Rosa (Post-Sportvereip) s 3.40 m. 800 m: 1. Mugoša (Mladost) 2:00,1. 200 m: Relja (Mladost) 23,7. 5000 m: Kotnik (Mladost) 16:21,2. Štafeta 4X100: Mladost 44,1. Zenske daljina: Šumak (Mladost) 5,32 (nov hrvaški rekord). 80 m zapreke: Morovič (Mladost) 14,2. Štafeta 4X100: Mladost 53,0. Oba dni je gledalo prireditev približno 6000 gledalcev. Vreme je bilo vetrovno, kar je nedvomno močno oviralo tekmovalce, zaradi česar niso bili doseženi še boljši rezultati. dokaj ležemo, kajti tudi domačini niso pokazali kaj dobre igre. Ne momente sta bila dobra SAojnik in Po« dobnik, ki pa sta prav radi tega zgu« bila skupaj tri zmage, Grtajati pa je vodstvo Enotnosti, ki je postavilo v ekipo Bogataja brez treninga in igranja, verjetno le v zabavo publiki. Ta« ko ’ nešportno obnašanje ne spada k prvenstvenem tekmOvanjhj, katero iz« pada vsled tega kot cirkuška prireditev in bodo morali v bodoče na d rej e« ni forumi temu posvetiti več pozor« nos ti. Posamezne igre so potekale kot sledi: Kosi«Bogataj 2:9. Dolinar«Podobnik 2:0, Uzorinac-Strojnik 2:1, Kosi«Fo< dobnik 2:1, Uzorinac«Bogataj 2:0, Do« iinar-Strojnik 2:1, Uzoriinac«Fcdofomk 2:0, KosisStrojnik 1:2, Dolinar«Bcaataj 2:0* in Dolinar«Kosi’: :Podobnik,Boga-taj 2:0, S takim igranjem in obnašanjem si Enotnost in vsa namizno«teniška panoga ne bosta pridobili publike! Novi Sad, 27. maja. V soboto je bila v Novem Sadu prvenstvena tekma v namiznem tenisu med moštvom Doma JA in Crveno zvezdo iz Beograda. Zmagalo je moštvo JA z rezultatom 9:1. ■••••"•-•••e*-••••••#••#*•• Ali si že poratmm -o *$►«*> o«* Prvo kolo republiške atletske lige Celje, 28.. maja. Danes je bilo v Celju prvo kolo republiške atletsko lige. Prireditev bi morala biti izv,-ioni, v obliki dvoboja med moškima ekipama mariborskega ; Železničar jo ter domačega Kladivarja in pa med žensko vrsto Enotnosti iz Ljubljane ter domačinkami. Medtem ko se je Enotnost že prej opravičila, pa Železničar iz Maribora sploh ni navede! vzroka nesodelovanja. Vse k a kot zasluži tako ravnanje vso grajo ker s tem na bomo dvignili množičnosti in kvalitete naše atletike. AK Kladi var je vsled tega dane organiziral tekmovanje z lastno ek-po. V končni oceni so moški dosegli lep uspeh z 10,777 točkami, ženske pa so zbrale vsega skupaj 6522 točk. TEHNIČNI REZULTAT Moški: 100 m: Šksta 12.0, 400 i„ Baumgarfner 55.7, 3000 in: Prelog :33.8, 800 m: Štolfa 2:17.2, daljina: Šketa 6.02, višina: Vehovar 160, krogla: Mo ser 10.78, disk: Uršič 32.92. kopje: Moser 46.50, 4 X 100: Kladi-var 47.5. Ženske: 100: Ziekar 13.p, 890 m: Jošt 2:46.0, daljina: Dolenc 3.87. višina: Železnik 115, ki-ogla: Kregar 10.10, disk: Ziekar 19.79. kopje: Mavrič 27.10, 4X100 ni: 'KI tuli var 59.0. V ekshibicijskih točkah so tekmovalci A K Kladivarja postavili izven konkurence nekaj izvrstnih rezu! ralov. . ■; Moški: 100 m: 1. Lorger 11.4. 2 SPORED XII. KOLA REPUBLIŠKE LIGE ZA 4. JUNIJ 1950. Proleter (Koper) : Korotan ob 16. uri; Ičladivar : Krim ob 16 (Jernej šorel): — Nafta : Gregorčič ob 16 (Janez Rajbenšu); Sobota : Drava ob 16 (Norček); Miličnik : Branik ob 16 (Kazimir Pretnar); Proletarec i Odred B ob.15 (Dorčee): Železničar (Maribor) ; Že-lerničar (Gorica) ob 16. uri (Pocajt). SPORED MLADINSKE REPUBLIŠKE LIGE ZA 4. JUNIJ 1956. Korotan : Rudar ob 15 (Ang. Petrič); Odred Kladi var o 15 (Jernej šorel); Že- lezničar (Maribor) : Sobota ob 15 (Nnv-šak): Frole ter (Koper) ob 16 (Marjan G juti); Železničar (Ljubljana) : Kamnik Retaucr 11.5, 3.'Kopitar ‘ ’ -h- ijec 11.9. — 200 m: 1. Kopitar J .4. 1, Zupančič 23.5. 3. Petauer — Krogla: Golc 12.33. — Disk: 1. Peterka 41.00, 2. Golc 40.78. Ženske: 100 m: 1. Plavšak 13.3. 2. Petauer 13.5. —■ 200 m: 1. Bebar 2S.9. 2. Grabar 30.6. — Krogla: 1. ! '.urnik 10.22, 2. Knez 10.03. — Disk: 1. Jezernik 27.43. 2. Knez 26.55. — Kopje: 1. Jezernik 28.30. - Višino: 1. Gradišar 140. — Daljina: Knez 5.14. Maribor, 28 maja. V dopoldanskih urah je kolesarski klub Polet pri redil kolesarske dirke po mariborskih ulicah. Poleg članov Poleta so nastopili še kolesarji" Mtiicmnarja, Železničarja in Krima iz Ljubljane ter Kladivarja iz Celja. Rezultati so bili naslednji: Mladinci (20 km): 1. Vi d ali Ljubo (Miličnik) 26 točk, 2. Kastelic Rado (Železničar) 18 točk, 3. Arnšek Fr. ! 7 točk. Člani (30km): 1. Giavarotti :Krim) 31 točk, 2. Zanoškar Zvone (Železničar) 28 točk, 3. Štirn Karel (Mi-l enik) 22 točk. Ljubljana, 28. maja. Danes j !; In odigrana na igrišču Železničarju prvenstvena tekma v zvezni košarkaški ligi med domačo Enotnostjo in Jedinstveni, ki se je končala z zrnato gostov 48:46. V prvem polčasu sta obe ekipi igrali precej ležarno. d očim je bil drugi del v znamenju ostrili borb. še v zadnji minuti so domačini volili s 46:45, potem pa je iznenada lastopila izpremembt, in tri s: kunde pred koncem so gostje dosegli za--lužen uspeh Alban Minvilie: Hano vzgoiim _ pmaia m plavanju! nega trenerja Alkana Minvilla. MinvtUe je “ta- ^nih5klogfhYereslo?irko?edenC največlih tovrstnih stro- Janv^Nakache Sbtl?a Vaitervja" Tahi Boiteux"in še vrsta drugihNso nosilci evro^ih' in svetovnih rekordov ter širit-' sia^o svojega znamenitega učitelja. Zato bo ne dvorano zanimivo tudi naše plavalce m plavalne strokovnjake nekaj najvažnejših misli, katere smo nosne,1 iz člankov zgoraj omenjenega av.crja. MENVILLE: TRENER MORA BITI KAKOR DOBER ' / MESETAR Natova trener ;a ni v 1 eni. da zasnuje več ali manj novih teorij ali pa da se jih kti avtomat naum na pamet Ce hočemo uspešno usmerjati. a ^hrnVen i - ŠDO-fne ekipe moramo biti predvsem sami donro ^rem Srt Trene? mora že v trenotku opaziti napake; v stihu v: lahki- nostaneio zaradi navade trajne tei .nh .to popravljati Za to je potrebno dolgoletno praktično delo. V resnici je trener sličen dobremu mesetarju, ki ze na nn-i ro«tod spozna vse napake in dobre strani zivinceta, katerega mu ponujajo. Ta sposobnost hitre m pravdne presoj* mi ie riala Alexa -Lmy;a. ki sem ga odkril ze T)--»rien ie postavi; svoj prvi svetovni rekord. Ko začne plava i ec tekmovati, stopajo v ospredje ter in-ai-o odločimo vlogo fizično sposobnosti ter sc cela vrsta d*n®ih opooiev nredvsam na neustrašenost pred napori ?n pa' vztrainst. 'Te lastnosti na seveda nimajo ničesar skupne";; = plavanjem, kadar gre za plavaim šport kot tak ki ca gojimo z mladino. Zato morajo predvsem starši razumeti, da njihovi mil.jencki ne morejo biti edno prvi ter jih ie treba pripraviti včasih tudi na razocdianja in poraze. Z VZGO JO PLAVALCEV PRIČNEMO V MLADOS11! Prednost mladine je v njihovi mladosti. To je zelo važno kaiti uri mladini gre’ učenje elementov hitro izpod rok. Cim s an. ti" j, zavetnik, tem težje je z njim. posebno če ima v- stilu mašno ukoreninjene napake. . Oorav ie težko trenirati no nekih receptih m zapovedih, jem vendar zbral najvag-aisa načela, katere mora upoštevati vsak trener. CRAVVL: , ■ 1. Nekateri plavalci imajo ramenski sklep močno povezan. Pri teh moramo paziti, da gre zaveslaj rmze v visim ramen. Za odpravljanje te napake lahko v gibih pretiravamo s širokimi zavesijaji. 2 Če plavalec stalno izdihava v eno stran ter pri tem plavalčevo telo izgubi ravnotežje, kar gre na škodo progresivnega delovanja, se moramo proti tej napaki boriti "ter plavalca prisiliti, da izmenja stran vdihovanja. 3 Izdihovanjp se vrši vedno pod vodo, vdihovanja pa tudi vedno nad vodno gladino. Istočasno vdihovanje in izdihovanje nad vodo ie nepravilno ter povzroča za- Pri plavanju ne sme biti glava popolnoma v vodi. Ce hočemo to napako odpraviti, mora plavalec pretiravati s čim bolj dvignjeno glavo, ne da bi pri tem' napenjal vratne mišice. .. . , .. .... . 5. Plavalci, ki iščejo sproščenost, jo bodo pridobili predvsem pri pretirani sprostitvi v trenutku, ko gre roka nad vodno gladino. , , 6. Vse neuravnovešene . gibe je treba odpravljati. Do- ber plavalec mora razdaljo 25 m preplavati v desetih popolnih zavesljajih rok. Ce tega ne zmore,, je znamenje, da pod vodo vleče prehitro ali pa je njegovo delo z nogami preslabotno. . , , , 7. Nekateri znani plavalci imajo to razvado, da plavajo 7. napol razprtimi prsti, medtem ko palec pritiskajo k 'dlani. To napako je treba z vajo odpraviti. 8 Udarci nog izvirajo iz kolka z lahnim upogibanjem v kolenu. Noge morajo biti ves čas popolnoma sproščene, gleženi ostane neodvisen. SE NEKAJ ZNAČILNOSTI 1. Pri hrbtnem plavanju ko-leno ne sme pogledati iz vode. Izogibati se moramo takozvanega »kolesarjenja«. Noga mora udariti kot bič s popolnoma sproščenim gležnjem navzgor. ,. , , 2 Pred tekmo naj plavalci — v nasprotni s tem. kar običajno vidimo — preplavajo določeno razdaljo v tiSi.em slogu, v katerem bodo morali plavati. 3. Dostikrat se zgodi, da tekmovalci pred nastopom pohajajo bosi okoli bazena. To je nepravilno. Ce hočemo na tekmi doseči maksimum, moramo_ imeti mišice topie, zato je priporočljivo primerno ogrinjalo. 4. Kar se tiče-izbire med odprtim .in pokritim bazenom. ima seveda prednost odprt zaradi čistejšega zraka. 5. Na podlagi dolgoletnih izkustev smatram, da je najprimernejša ura za tekme proti koncu popoldneva (okoli 18 popoldne). 6. Prav tako sem dognal da je plavalec na višku svoje forme takrat, ko ima občutek, da je težak. PLAVALEC NA 100 M POTREBUJE DNEVNO 1 URO IN 25 MINUT TRENINGA Osnovno pri plavanju in vsakem treningu je, da pim varno sproščeno ter pazimo na stil in skušamo doseči čim večjo popolnost v gibanju. Veliko pozornost je treba posvetiti dihanju, prav tako startom in obratom. ,Noge rhr.i-aio delati hitro, zlasti pri sprintu. Za primer naj navedem, da preplava Georges Valierv samo z nogami 400 m v 6:20 in tudi Jany gre na isti progi okoli 6:30. L Pri treningu stom c trasa moramo med ostalim paziti predvsem še na to: šprinter mora preplavati 3 krat 400 m samo z rokami brez pomoči nog. da si okrepi roke in mišice ramen. 2. Plavalec z dobro telesno kondicijo lahko na dan tekme opravi tudi lahen jutranji trening, ne da bi šlo to na škodo njegove sposobnosti. 3. Plavalec na 100 m mora vedno paziti na sproščenost. Za vsako ceno mora doseči čim manjšo krčevitosl, tudi v trenutkih, ko vlaga največje napore. V lem je tudi vsa tajnost dolgih sprintov. 4. Izkušnje so mi dokazale, da hrbtaši lažje vzdržijo dolge proge kakor pa craivlisti. Plavalec, ki Hoče doseči 1:08, mora prvih 50 m odplavali v 32 sekundah, če hoče drugo polovico opraviti v 36 sekundah. 5. Proga 200 m butterflv je najtežja vseh prog. Kakor za ostale velja tudi tu popolna sproščenost ter je umestno v tem pogledu na treningu tudi primerno pretiravanje. RAZPOREDITEV TRENINGA STOMETRASA 800 m stilno skupaj 13 minut 12 minut počivanja skupaj 25 minut 400 m samo z nogami (8 minut) v> 19 minut počivanja 200 m samo z rokami (4 minute) 10 minut počivanja sprinti (3 minule) 10 minut počivanja nekaj startov (5 minut) gimnastika (10 minut) skupaj 33 minut skupaj 43 minul skupai 47 minut skupaj 57 minut skupaj 60 minut skupaj 70 minut skupaj 75 minut skupaj 85 minut Skupno: I uro, 25 minut Ko je dopisni«. »VEcjuipa« vprašal Minvilla. ali je treba začeti hitro, mu je odvrnil: »Vse je odvisno od funkcij poedinca. Idealna bi bila seveda do skrajnosti popolna razporeditev naporov. Iz svoje prakse lahko navedem dva značilna primera: Alex Jany ima kot šprinter po naravi navado, da začne zelo hitro. Zato ga poizkušam na startu nekolikp brzdati, da obdrži tekom proge večjo uravnovešenost. Po drugi strani pa je Jean Boiteu.v. sred-njeprogaš, na začetku precej počasen, zato ga skušam napraviti vedno hitrejšega. Minvilie je zelo obžaloval povprečno delo nekaterih svojih tovarišev-trenerjev. Večina pavalcev, ki nima dovolj lahkotnosti in sproščenosti v gibih, skuša nadoknaditi te pomanjkljivosti s podvojeno količino dela na treningu. S tem samo škodujejo svojemu organizmu, hoteč nenaravno in predčasno skrajšati pot napredka. KAJ PRAVI MINVILLE O MARSHALLU Ves plavalni svet ie letos razpravljal o sijajnih, podvigih japonskega nlavainega fenomena Fumhashi.ia m pa Avstralca Johna Marshalla, ki je postavil vrsto svetovnih rekordov. O Marshallu je Minvilie dejal sledeče: »Bazen v Newhavenu, kjer je Marshall postavil svoje svetovne rekorde, velja za najhitrejšega na svetu (dolžina 25 yardov). V tem pogledu ni nobene primere z bazeni v Franciji. Čeprav je Marshall nedvomno izredno nadarjen, pa so njegove kvalitete kot atleta prav povprečne. V primeru enakih pogojev dela sem prepričan, da ni. med njim in Boiteuxom nobene razlike. Prepričan sem. da ce bi šel Jany v Vale pred olimpijskimi igrami, bi ne samo obdržal, ampak tudi izboljšal večino svojih 'svetovnih rekordov. Minvilie je nato pripovedoval o razmerah, ki vladajo na univerzi Vale. Ta ustano.va plačuje trenerja rvipiioaia, nazvanega »siva eminenca«, samo za to, da trenira najboljše univerzitetne plavalce. Vse naprave in življenj- je urejeno do skrajnih komfortnih meja. V tem okolju bodoči kandidat za svetovnega prvaka, oedan od trope občudovalcev, malikovalcev in zavistnežev, nima drugega dela, kakor da ubogljivo izpolnjuje zapovedi svojega trenerja. Kako razkošne šo naprave v Netvhavenu nam i:aze u rno značilnost, da je poleg bazena še nahajajoči dvanajst-nadstropni stolp s kabinami, tuši in napravami za parne kopeli, stal 12 milijonov dolarjev. PLAVALNI TRENER JE V FRANCIJI CESTO MANJ UPOŠTEVAN KOT PETA PREDMESTNA ULICA V nadaljevanju razgovora je Minvilie poudaril, da ima trener v Ameriki veliko veljavo. Kot. primer je navedel zgodbo nekega ameriškega, plavalca ki je plaval v štafeti 4 krat 200m. Ta štafeta bi morala izboljšali obstoječi svetovni rekord. Nek stric elana omenjene štafete bogat filmski podjetnik, se je nalašč za to priložnost pripetiti z letalom iz Hdllvvvooda. samo da bi videi plavati svojega nečaka. Potem ko je prispel v Empire Pool. je poslal svojega tajnika glavnemu trenerju Bobu Kiphuthu s prošnjo, ce sme povabiti svojega nečaka na kosilo. Slavni ameriški trener pa mu le poslal naslednji odgovor: »Gospod Wo1f, obžalujem, toda vaš nečak ie tu zato, da bo plaval. Prost bo tedaj, ko bo odnravil nalogo, katero sem mu določil.« Na te besede se je bogati stric mirno obrnil, ne da bi se niti najmanj vznemirjal. Niti svoje havanske cigarete ni vzel iz ust, kajti vsak Amerikanec se prfed avtoriteto treneria uklanja. Na žalost je v Franciji vse drugače. Vsak bi rad dajal svoje nasvete: oče. mati. strici, prijatelji, vratar in čuvaj na bazenu ter slednjič'5» celo stari oče. ki ie v mladosti sluzil pri mornarici. Ta nadležna gneča je bila prav znatna pred olimpijskimi igrami in še posebno o priliki predlanskega evropskega prvenstva, tako da nazadnje ni bilo skoraj plavalcev niti videti, kot da .nisi le.ti. predmet paznic, ampak da so vse samo mati. sorodniki, prijatelji (še večkrat pa razni špekulanti). Minvilie je zaključil- »Ce bi zaslužil samo desetino tega. kar dobi Bob Kiphuth. se mi nebi bilo treba pečati se s poukom plavanja v reševalnih tečajih, ampak bi samo vzgajal svoje ucence ter bi ostal prepričan, da se s podporo in neobtoodno potrebnim izbiranjem v- m talentov lahko tudi v Franciji vzgoji več takih ?.\ "d kot so .Marshall in Furubaslit« B. S,- gipafa Tisk Tiskarne »Slovenskega poročevalca« v Ljubljani — Odgovorni urednik Igor Prešern — Uredništvo in uprava Ljubljana, i.lkozarjeva ulica rele ton 33-83, ob nedeljah popoldne 55-22 do 26. Čekovni račun uprave št 6-90603-6 es Celoletna naročnina 144 din, polletna 72 din. četrtletna 36 din