Stvarnost narekuje nove naloge Odgovor Pojaisnilo sekcijskega vodstva pod gornjim naslovom, ki je bilo priobčeno v 15. štev. »Učit. tovariša« na mojo Repliko pod istim naslovom v 13. štcv. istega lista, terja pojasnilo in osvetlitve tudi z moje strani. Smatram, da za oceno pojavov na glavni skupščini, ki sem jih nakazal v 2. točki mojega prvega članka (»Učit. tov.«, štev. 11), ni bistveno če in v koliko obstoja vzročna povezanost med sestavo tretje liste in odhodom hrvatske delegacije. Niti v članku niti v Repliki nisem trdil, da obstoja ta medsebojna povezanost. Medtem ko avtor Pojasnil priznava za prvi pojav vsaj rfelno resnico moji trditvi, pa odreka družboslovni značaj dirugemu pojavu in ga prav nič ne moti, ko na drugi strani trdi, da je drugemu pojavu iskati vzrok v »sklenftvi hrvat&kega sporazuma«. J^Jastane vprašanje: ali je sporazumu pripisovati družboslovni značaj ali ne? To le mimogrede v ilustracijo, kako je lahko speljati diskusijo z bistvene točke na nebistveno vprašanje. Zato naj preidem k stvari. 1. V svojem pojasnilu se avtor dalje časa mudi pri skupini delegatov, ki je sestavila na skupščini tretjo listo. Kdo je ta skupina in kaj hoče? Da grem preko svojega isuibjekthmega mnenja, naj pustim govoriti Izvršni odbor, kjer govori v svojem Izveštaju članom Glavnega odbora in predsednikom sreskih učiteljskih društev o notranji situaciji JUU med ostalim sledeče: »Podvojenost med prvo in tretjo grupo (ta grupa je sestavila tretjo listo na skupščini; opazka pisca) je v delnem diferenciranju v pogledu ideološkega pojmovanja in taktike (podčrtal jaz), toda vedno na legalni osnovi; zaradi tega lahko rečemo, da je razlika sledeča: na eni strani je prva in tretja grupa — na .nasprotni pa druga... Tretja grupa se bari za stanovsko demokracijo, tajno glasovanje in proporcionalni volil- ni sistem ... Stališče in metode tretje grupe y pogledu borbe za pravico učiteljskega stanu in šole — so znane« (podčrtal jaz). To je bilo rečeno precej časa prcd glavno skupščino in se čudim, da šele danes sprašuje avtor Pojasnil za oddvojene poglede te grupe z ozirom na taktiko dela, kjer pravi: »Nam ti pogledi niso znani. Delegati te skupine svojega stališča v tem oziru niso nikdar opredelili.« Če so te »diference v pogledu taktike« bile znane Izvršnemu odboru, potem bi upravičeno pričakovali, da bi sc naše sekcijsko vodstvo vsaj zanimalo za te oddvojene poglede. Morda bi pa potem bilo potrebno vseeno nekoliko razmisljati, pa četudi se ne korigirati. Iz gornjih izvajanj je jasno razvidno, da izvršni odbor tretjo grupo ne le priznava, temveč tudi računa z njo in če računa z grupo, potem iračuna tudi s predstavniki te grupe. Nasprotno temu pa vodstvo naše sekcije, ki zagovarja stališče kandidacijskega odbora, te grupe ne jemlje v poštev in to iz nekih »moralnih obveznosti« ter odklonilnega stališča do vsake separatne grupe, ko stoji na stališču izbiranja kandidatov »po osebnih lastnostih«. Takoj tej trditvi pa sledi priznanje, da je kandidacijski odbor vzel na listo kandidata skupine, ki je momentano (na skupščini) nastala in ki že danes tudi razpadla, kakor poročajo. Kje je tu logika? Do skupinc učitelistva. ki ima svoj začgtek_ŽŁ""y_ie|u 1907. in ki ima fako svetle primere pedagošklb~3elavcev tcr stanovskih borcev, je kandidacijski odbor — in z njim naše vodstvo sekcije — zavzŁ]_iid.klonilno stališče. ni pa zavzcl odlclonilnega sfališča do grupe, ki je zadnji momemt dezertirala iz te skupine, kljub temu, da je predstavnik te grupe zavzel že večkrat odklonilno stališče do stanovske linije in sloge. Zakaj avtor zagovarja stališče kandidacijskega odbora? Iz strahu, da ta novo nastala skupinica ne bi postavila nove liste. Tako pravi on. Morda pa to poglavje malo bolj osvetli sledeča trditev: »Odklonitev kandidata tretje grupe na listi prve grupe je bila izvršena po nalogu, ki je prišel od iste strani, od katere je organiziran »Novi učiteljski pokret« (znana opozicija, ki je sestavila drugo listo; opaz. pis.). Ko_ ni U_spejQ_jazbitje_enotnosti učiteljskih vrst z organiziranjem Nov. i^__okr~lše je^aceTf^pos^zjiajLTadonLIia našo gr"upb«7'(M'." T.. 'Za staleško jedinstvo, d, 1939.) Težka obtožba! Ker je pa pi- sana za javnost in še podčrtana, ima gotovo svojo dokazilno moč. Potem le ne bodo vzroki za nastop slovenske delegacije tako znani, da ne bi bilo vredno o njih razmišljati. To so tudi »stvarni in konkretni vzroki«, da imam svoje oddvojene poglede od kandidacijskega odbora in sekcijskega vodstva. 2. Drugo vprašanje zadeva hrvatsko učiteljstvo. Žgoraj sem že omenil, da ne gre pri tem za to, ali obstoja vzročna povezanost med sestavo tretje liste in korakom hrvatske delegacije. Pač pa je važno, zakaj ni bilo ustreženo hrvatskim težnjam pri sestavi liste. Po avtorjevem mnenju se je hrv. delegacija odločila za svoj korak že pred skupščino. V Repliki sem že omenil, da to nikakor ne more biti v skladu z dejstvom, ker je bila ta delegacija zastopana v kandidacijskem odboru po svojem sekcijskem predsedniku in da je ta stavil tam svoje zahteve. Tudi ne morem razumeti, zakaj je šla ta delegacija sploh na skuDŠčino v B. L. Svoj odcep od skupne organizacije bi opravila na pametnejši način in bi prihranila stroške, ki nikakor niso bili majhni. Zato mi pa več kakor avtorjeva dokazovanja pojasnjuje »Komunike« Glavnega odbora, ki je imel takoj po skupščini svojo sejo, kjer je rečeno: »... da je neki gotov dogodek na sekcijski skupščini v Zaarebu — mimo katerega se ne more iti — kljub najboljši volji že vnaprej odvzel možnost za tako rešitev (podčrtal jaz), t. j. rešitev, da bi se ustreglo željam hrvatske delegacije. Ta dogodek mi ni znan, smatram pa, da je dogodek stvar sekcijske skupščine v Zagrebu in ne bi smel biti odločilen pri sestavi liste v B. L. To je nadaljnji »stvarni in konkretni vzrok«, ki mi narekuje opredeljeno stališče glede dogodkov na letošnji glavni skupščini, ki je, kakor pravi avtor, »docela drugačno od vseh ostalih članov slovenske delegacije, ožjega vodstva sekcije, celotnega upravnega in nadzornega odbora, predsedniškega zbora (razen dveh, ki nista imela prilike dati svoiega pritrdilnega ali odklonilnega stališča) in končno — slovenskega učiteljstva, sodeč po Narodni prosveti, ki ponatiskuje »Pojasnilo in odgovor« sekcije. Ker po avtorjevem mnenju vsi ti »pri zavesti polne odgovornosti, pa tudi pri popolni stvarnosti« nimajo nikakih dvomov v pravilnost opredelitve, zato me postavlja na drugi breg, osamljenega, s tihim nasvetom: nikar več ne iznašaj pred članstvom svojih pomislekov, ker čas hiti in ni časa za razmišljanje. Smatram, da scm veliko bolj pošteno in častno zadostil svoji članski zavesti in izpolnil svojo organizačno dolžnost, ko sem pred članstvom iznesel svoje oddvojene poglede, kakor vsi oni, ki leta in leta niso bili zadovoljni s postopkom slovenske delegacije, pa tega niso iznesli. Zato sem v zvezi z avtorjevim stališčem, ki ne dopušča možnosti drugačne^a postopka, v Repliki opozoril na preteklost. 3. Priznam, da je zadnja leta z ozirom na vladajoče stanje in razmere slovenska delegacija s svojim lojalnim in stoičnim zadržanjcm mnogo doprineslla, da je bila stanovska misel tako sijajno manifestirana napram razbijaškim metodam opozicije. Na letošnji sku.DŠčini je pa bila situacija spremenjena in je stala delegacija pred drugačnimi nalogami. Ako sem pokazal na skupščino v letu 1930., sem s tem hotel opozoriti na preteklo in polpreteklo dobo, ki je karakteristična za našo delegacijo. Kratek pogled v zgodovino daje dovolj primerov. Da ne (bom jaz sodnik, naj sc po&lužim glede tega tistega kandidata, za katerega se avtor toliko zavzema. Ta pravi v članku »Malo više jasnosti« sledeče: »Pri nas vsch prevladuje mišljenje, da so tovariši Slovenci najresnejši in če hočete najkulturnejši del v naši 'UČiteljski zajednici. Ta ocena se dobiva iz njihoveca javnega gledišča (deklaracija 1926. 1., samoizobraževalna akcija, celjska resolucija, s katero so zahtevali federalistično osnovo našega udruženja), katera so po svoji formi in "o svoji vsebini polna upravičenih pretenzij«. Toda, kljub tcm upravičenim pretenzijam, »oni niso nikdar za ta svoja prepričanja stopili v akti*vno borbo na našib skupščinah (podčrtal jaz). Tako je na koncu vsega zgledalo, da tovariši iz Slovenije o naših skupnih stvareh mnogo lepše mislijo, kakor pa delajo.« Nesporno dejstvo je, da slovenska delegacija ni nikdar pripadala opoziciji, kljub temu, da je toliko nezdravih pojavov bilo odstranjenih ravno po zaslugi opozicije; niti tedaj se ni postavila na stran opozicije, ko je minister prosvete hotel imeti organizacijo po svojem kalupu. Vzemimo nadalje samo primer skupščine v Subotici, kjer je bila s pomočjo slovenske delegacije obdržana uprava, ki je bila toliko osovražena pri večini učiteljstva. Predaleč bi me zavedlo, da bi navajal še druge primere. Na osnovi vsega tega upravičeno zaključuje gornji ocenjevalec, da je ddegacija skozi vso vrsto let »sa svojom indiferentnošču i neučestvovanjem (podčrtal jaz) uvjek štitila vlasnički duh. S tem v zvezi mi avtor osporava logično zaporednost misli. Kakor vidi, nisem v tej logiki tako osamljen in sem se namenoma poslužil logike, ki jo ima kandidat, za katerega se avtor toliko zavzema. Kaj naj bi storila slovenska delegacija, me sprašuje. 4. Najmanj to, kar je pokazalo razpoloženje delegatov pred sestankom slovenske delegacije. Ker mi avtor osporava točnost trditev glede tega sestanka, moram priklicati V spomin tok dogodkov tistim delegatom, ki so zahtevali sestanek in ki so zahtevali na sestanku, da slovenska delegacija pošlje kandidacijskemu odboru kategorično zahtevo po enotni listi, kar je odpadlo po prihodu predsednika sekcije, ki se je takoj opredelil za prvo listo v taki sestavi, kakršni je danes, kakor sam pravi v zadnjem pojasnilu. Slučaj je hotel, da so ti delegatje tudi člani sekcijskega vodstva in mu bo tako lahko ugotoviti točnost mojih trditev. Ce bi slovenska delegacija vztrajala pri zahtevi, ki so jo na začetku sestanka stavili gornji delegatje, bi se tudi nujno moralo spremeniti stališče kandidacijskega odbora, četudi je ta prinesel svo je definitivno stališče že na skupščino, kakor je sedaj razvidno iz avtorjevih pojasnil. Ravno tako vztrajam pri trditvi, da na prvem sestanku ni prišlo do sklepa, kakor ga sedaj avtor prikazuje. Če bi bilo res, kar pravi avtor, potem jaz nikakor ne bi mof?el staviti na sestanku predloga, da se popoldne sestanemo, na katerem sestanku naj bi se odločili. Tudi ne bi bilo treba še drugega sestanka, če bi nas predsednik že informiral, da stoji kandidacijski odbor od vsega početka na nespremenjenem stališču. Povsem razumljivo je, da sem na sestanku izražal le »svoje osebno mnenje«. Res nc vem, zakaj to še posebei poudarja. Morda pa vendar ne zato, da bi se smatral avtor za bolj kompetentnega govoriti v imenu članstva, katerega sem kot predsednik zastopal? V kolikor na sami skupščini nisem izvajal konsekvenc, v toliko niti pomišljal nisem, da ne bi prevzel tudi sam odgovornosti za zadržanje slovenske delegacije na iskupščini in se prav nič ne postavljam v pozo »sodnika« in se tudi ne »izločujem«, kakor to želi prikazati avtor in v ta namen kliče na pomoč še celo vrsto forumov in nazadnje še slovensko učiteljstvo. Ta odgovornost me pa še ne obvezuje, da ne bi povedal svojega mncnja in svojih pomislekov. Še vedno smatram, da sem storil s tem le svojo organizačno obveznost. Mencej Martin