LETNIK XLVI MAJ 2008 CENA 2,10 € PosiDfjsk jzdsJsivs i\ZAc\S\\S\ V32jj 2 ; UpD/SJDD ku/d /j skorja Regal za .zgoščenke Volksplane ID T3 O- CL >o Q_ CJj CL o. CL >o >C/) co CL o _q -a o (C< IT -E d ° > *S CD 2. m p O iš > °»M O in O ? Js; O. +p Ct5 m O O N- co o Revija za tehniško ustvarjalnost mladih MAJ 2008, LETNIK XLVI, CENA 2,10 € POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI PRI POŠT11102 Revijo TIM izdaja Tehniška založba Slovenije, d. d. Za založbo: Blaž de Costa Odgovorni in tehnični urednik revije: Jože Čuden Lektoriranje: Katarina Pevnik Trženje oglasnega prostora: Bernarda Žužek Naslov uredništva: Lepi pot 6, 1001 Ljubljana, p. p. 541, telefon: 01/479 02 20, brezplačna številka: 080 17 90 faks: 01/479 02 30, e-pošta: cuden@TZS.si internet: http://www.TZS.si Naročniški oddelek: telefon: 01/479 02 24, e-pošta: mojca.borko@TZS.si Revija izide desetkrat v šolskem letu. Naročite jo lahko na naslov uredništva ali po telefonu. Posamezna številka stane 2,10 €, naročnina za prvo polletje pa 10,50 €. Transakcijski račun: 07000-0000641745 (Gorenjska Banka, Kranj) in 02922-0012171943 (NLB, Ljubljana). Celoletna naročnina za tujino znaša 42 €. Devizni transakcijski račun pri Novi ljubljanski banki, Ljubljana d, d., Trg Republike 2, 1520 Ljubljana IBAN: SI56029220012171943 Koda SWIFT: UBASI2X Revijo ureja uredniški odbor: Jernej Bohm, Jože Čuden, Jan Lokovšek, Matej Pavlič, Aleksander Sekirnik, Miha Zorec, Roman Zupančič. Računalniški prelom in izdelava filmov: Studio Luksuria, d. o. o. Tisk: Delo tiskarna IN PO, d. o. o. Naklada: 5.000 izvodov Publikacijo sofinancira Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS in Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport - Urad za znanost ter Urad za šolstvo. Na podlagi zakona o davku na dodano vrednost (Uradni list RS št. 89/98) sodi revija med proizvode, za katere se obračunava in plačuje davek na dodano vrednost po stopnji 8,5 %. Prispevkov, objavljenih v reviji TIM, ni dovoljeno ponatisniti brez . pisnega dovoljenja uredništva. Fotografija na naslovnici: Kljub škatlasti obliki letala volksplane ima njegova maketa svoj čar in je v zraku zelo prepoznavna. Foto: Sašo Babič KAZALO KAZALO 4 6 12 NEMŠKO PRVENSTVO F3P. PLASTIČNE MAKETE NA SEJMU VNURNBERGU (2. DEL). VOLKSPLANE 17 EKOAVTOMOBIL (2. DEL). 32 IZDELAVA MAKETE MALE ŽELEZNICE (9. DEL). 36 POSTOPEK IZDELAVE TISKANIH VEZIJ Z UPORABO LAMI NATO RJA 38 REGAL ZA ZGOŠČENKE . 42 NOVO NA TRGU 43 AKRILNE BARVE IN NJIHOVA UPORABA . . . Naročnike obveščamo, da naročnina na revijo TIM ne velja samo za eno leto, pač pa do pisne odpovedi. mi 9 maj 2008 3 Uvod S t. i. »deprončki« letim že tri leta. V tem času sem naletel ogromno ur in za¬ menjal čez dvajset modelov. Svoje znanje letenja sem dvignil na povsem novo ra¬ ven, zato sem se na začetku leta odločil, da se udeležim najelitnejše tekme F3P v Evropi - nemškega prvenstva F3P. Disciplina F3P Značilnosti »deprončkov« - modelov iz deprona ne bom posebej opisoval, saj so pri nas že precej razširjeni, pa tudi v Timu smo že objavili nekaj člankov na to temo. Disciplina F3P je razmeroma nova modelarska zvrst, ki je šele kratek čas pod okriljem mednarodne aeronav¬ tične zveze FAI. Tekmovanja potekajo v športnih dvoranah, kjer se piloti pomeri¬ jo v kategorijah F3P-A, F3P-B in F3P-AM (Aero Musicals). Prvi dve predstavljata obvezni del tekmovanja, kjer se leti po vnaprej predpisanem programu, med¬ tem ko je F3P-AM dve minuti trajajoč prosti program, pri katerem se kot ku¬ lisa v ozadju uporablja poljubna glasba. Na tekmovanjih se leti trikrat obvezni in trikrat prosti program, zato tekme po navadi trajajo dva dni. Disciplini napove¬ dujem svetlo prihodnost, saj se izredno hitro razvija in ima številne prednosti: - vsi tekmovalci imajo enake pogoje (vremenski pogoji izključeni); - razmeroma poceni modeli in kom¬ ponente ter nezahtevna izdelava in njihovo izpopolnjevanje, - preprosto ocenjevanje (črte na par¬ ketu olajšajo delo sodnikom), - trening z »deprončki« je lahko zelo intenziven, modeli so precej odpor¬ ni na udarce in tudi popravljanje ni zahtevno. Bruckmannov model za obvezni program REPORTAŽA filiranih kril z izjemno tankim profilom (slika 4). Takšen model nameravam tudi sam uporabljati v naslednji sezoni. Kvalifikacije Po manj kot treh mesecih treninga v telovadnici je prišel čas za odhod na kva¬ lifikacijsko tekmo v Poing, ki se je odvi¬ jala 1. in 2. marca. Moj sanjski cilj je bil uvrstiti se na finalno tekmo nemškega prvenstva F3P. Kljub nekonkurenčnemu modelu (imel sem namreč isti model za obvezni in prosti program) in nepozna¬ vanju nekaterih nenapisanih pravil mi kem nivoju, saj so se tekme udeležili najboljši evropski piloti, kot so Gernot Bruckmann, Donatas Pauzuolis, Derk van der Vecht, Dennis Horn ... Z uvrstit¬ vijo sem dokaj zadovoljen, saj sem bil po prvem krogu na 10. mestu v F3P-AM in na 7. v F3P-B. Žal sem kljub suverenim letom na koncu pristal na 13. in 9. me¬ stu. Tudi g. Pfeiffer je bil z nastopom za¬ dovoljen, prejel pa sem čestitke tudi od mnogih pilotov. Videoposnetek mojega leta v F3P-AM si lahko ogledate na sple¬ tu, če vtipkate: http://www.youtube. com/watch?v=TzqO6MRv0H8 Zaključek Nastop na obeh tekmovanjih mi je vlil dodatnega optimizma in volje za pri¬ hodnost. Pridobil sem si ogromno izku¬ šenj, navezal veliko poznanstev in zdaj točno vem, kaj moram pri svojem lete¬ nju nadgraditi. Vsekakor bom prihodnje leto ponovno sodeloval na teh izjemnih prireditvah. Zmagovalci v F3P-AM Moja modela Večina tekmovalcev uporablja raz¬ lične modele za obvezni oziroma prosti program. Za obvezni program je potre¬ ben počasnejši model, sposoben F3A manevriranja, za prosti program pa je Zadovoljna Hepfova ekipa primeren hitrejši model, ki zmore sun¬ kovite in tudi 3D-akrobacije, da lahko v kratkih dveh minutah pilot z njim prika¬ že čim bolj atraktiven in nepredvidljiv program. Za obvezni program sem si iz¬ bral model clik! (slika 1), ki ga uporablja precej pilotov in velja za enega od naj¬ boljših modelov F3P Za t. i. »freestyle« program pa sem uporabil posodoblje¬ nega Jaka-54 (slika 2) lastne konstrukci¬ je (načrt je bil objavljen v lanski 10. šte¬ vilki Tima), ki se je izkazal kot povsem konkurenčen model. V tabeli so prika¬ zani podatke o modelih in uporabljenih komponentah. Oprema mojih modelov je bila podobna kot pri večini ostalih tekmovalcev. Tehnične novosti Na tekmovalni sceni, kar se tehnike tiče, ni opaziti kakih opaznejših spre¬ memb. Kot vsako leto se je tudi tokrat na trgu pojavila lažja in zmogljivejša oprema, kot pravo novost bi lahko ozna¬ čili neposredno priključitev servomeha- nizmov Dymond na celice 2s LiPo, kar jim zagotovi večjo hitrost in moč. Pre¬ cej tekmovalcev uporablja oddajnike in sprejemnike 2,4 Ghz. Razlog za to so izjemno nizke mase teh sprejemnikov in zagotovljeno vodenje brez motenj in trzljajev Novo je tudi »rezkanje« de- prona (slika 3), ki zagotavlja za 10-15 g lažji model ter uporaba stiropornih pro¬ Izrezkana polovica krila je ta podvig uspel. Moj nastop je bil celo dovolj suveren, da sem dobil sponzorja (avstrijsko trgovino Hepf z Manfredom Pfeifferjem na čelu), tako da mi bodo v prihodnosti zagotovljeni prototipni izdelki brezkrtačnih motorjev Axi, re¬ gulatorjev Jeti in Hepfovih modelov. Imam neverjetno srečo, saj za Hepf raz¬ vija modele eden od najboljših pilotov na svetu, Gernot Bruckmann, tako da bom imel za tekmovanje idealne pogoje. O samem letenju ni kaj dosti razpredati, saj so tekmovalci bili po večini ali zelo izkušeni ali izjemno talentirani mladi piloti. Zasedel sem 10. mesto v F3P-B in 8. v F3P-AM. Finale Finale je po¬ tekal 29. in 30. marca v Roding- hausnu. Pot je bila dolga (1100 km v eno smer), vendar se je splačalo. Bil sem priča letenju na izjemno viso- Profilirana krila na Bruckmannovem modelu Poziranje z Donatasom in njegovimi modeli TTTT/r ® i. kivi* maj 2008 5 MITJA MARUŠKO Academy Dobro izbran in ne tako številen program novosti je stalnica v ponudbi korejskega pro¬ izvajalca Academy, ki na naslovnici kataloga ponosno oznanja že svoje 38. leto na make- tarskem trgu. Obsežen seznam nagrad, ki jih nemški maketarski časopis Model Fan name¬ nja najuspešnejšim maketam na nemškem trgu, pa krasi notranjost kataloga. Academvji- ne makete najdete v trgovini Mladi tehnik v ljubljanskem BTC. V velikem merilu 1 : 32 bodo v omejeni seriji pripravili maketo ameriškega mornari¬ škega lovca F/A-18C hornet (12104) s sliko¬ vito barvno shemo ameriškega beloglavega orla. Serijo posebnih izdaj iz že znanih kalu¬ pov v merilu 1 : 72 sestavljajo maketi ameri¬ ških bombnikov B-17 flyingfortress (12414) in B-29A superfortress iz časa korejske vojne (12413) ter mornariškega lovca F-8J crusa- der (12412). Maketa nemškega reakcijskega lovca zadnje svetovne vojne messerschmitt Me 262A-la (12410) se je že pojavila na trgu. Med novostmi najdemo še eno maketo F/A-18C hornet v merilu 1 : 72 (12411). Pri¬ jetno presenečenje je napoved makete britan¬ skega nadzvočnega lovca EE/BAe lightning F-6 (12704). Da na svetu še ni dovolj maket ameriškega lovca F-16, dokazuje tudi nova Academyjina upodobitev F-16CG/CJ (12703). Na sejmu je bila predstavljena tudi maketa sovjetskega jurišnika iljušin 11-2, ki bo očitno združevala eno- in dvosedežno izvedenko. V merilu 1 : 48 ne bo večjih presenečenj. Tu je posebna izdaja britanskega lovca spit- fire FR.XIVe (12211) in še ena od mnogih upodobitev pravkar upokojenega mornari¬ škega lovca F-14A tomcat v bombniški izvedbi (12206). Helikopter CH-46A/D (12210) bo to¬ krat na voljo z oznakami ameriških marincev iz časa vietnamske vojne. Maketa F/A-22 rap- tor v merilu 1 : 48 je še v osnutkih. Ponudba novosti v merilu 1 : 35 je zani¬ mivejša. Tu je končno spodobna upodobi¬ tev ameriške samovozne havbice M7 priest (13210) in ameriškega lahkega tanka M551 sheridan iz zalivske vojne (13208). Tudi znani ameriški tank sherman v izvedenki M4A3 s to¬ pom 105 mm in plugom (13207) ter oznaka¬ mi iz korejske vojne bo zanimiva popestritev. Ameriški oklepnik M113A3 bo izšel v obliki vozila iz iraške vojne (13211), v isto obdobje pa sodi tudi ameriški oklepnik M1126 stryker (13411). Ameriški različici tanka M3 lee bodo letos dodali še izvedenko M3 grant (13212). Ponudbo v merilu 1 : 35 zaključuje maketa to¬ vornjaka M35 (13410). Med helikopterji v oklepniškem merilu 1 : 35 bosta nove oznake dobili maketi AH-1W super cobra (12702) in UH-1C huey gunship (12701). Nadvse pohvalno dejstvo je, da Academy ne redči svoje ponudbe in tako lahko še ved¬ no posežemo po vrsti kakovostnim maket, kar ni običaj pri ostalih večjih proizvajalcih. V merilu 1 : 72 se kot že uresničeni no¬ vosti v katalogu ponujata maketi ameriškega transporterja tankov dragon wagon s prikoli¬ co (13409) in ameriški polgoseničar M3 z am¬ fibijsko izvedenko znanega jeepa (13408). Nov Titanic v merilu 1 : 700 (14402) bo verna pomanjšava odlične makete v merilu 1 : 400. Oklepnik M113 v izvedbi ameriških enot v Iraku bo novost v merilu 1:35 (Academy). V posebni izdaji s slikovitimi nalepkami bo na voljo ponatis makete bombnika B-17flyingfortress v merilu 1: 72 (Academy). Ameriški tank M3 grant v merilu 1 :35 bo imel tudi sestavne dele za notranjost tanka (Academy). 6 Academy nadaljuje politiko omejenih posebnih izdaj. Maketa F/A-18C hornet s slikovito barvno shemo v merilu 1 : 32 je namenje¬ na predvsem ameriškemu trgu. Tovornjak M35 v merilu 1 :35 bo maketa z vsemi potrebnimi detajli tudi tam, kjer jih običajno ni videti (Academy). maj 2008 TIKI 9 Zvezda Izdelki tega ruskega proizvajalca postajajo dobro znani tudi na evropskem trgu. Z Revel- lom so si pri Zvezdi izmenjali kar nekaj kalu¬ pov, pa vendar je število novosti v letu 2008 kar obetavno. V merilu 1 : 72 je tu najprej ma¬ keta težkega transportnega helikopterja Mi-26 »halo« (7270). Že dolgo pričakujemo bomb¬ nik petljakov Pe-8 (7264), ki bo na voljo tudi z oznakami letala Pe-8 ON, ki ga je uporabil Sta¬ lin (7280). Tudi nova maketa nemškega bomb¬ nika junkers Ju-88 A-4 (7282) bo dobrodošla. V lanskem letu je izšla odlična maketa ru¬ skega lovca lavočkin La-5FN v merilu 1 : 48, ki ji bodo letos dodali predhodno izvedeni La-5 (4803). O nujnosti še ene makete nem¬ škega lovca messerschmitt Bf-109F-2 v merilu 1 : 48 (4802) pa se lahko samo vprašamo. Civilna flota v merilu 1 : 144 bo bogatejša za maketo ruskega potniškega letala za sred¬ nje proge tupoljev Tu-154M (7004) in ameri¬ ški boeing 767-300 (7005). V merilu 1:35 bodo pri Zvezdi izkoristili kalup že izdane makete nemškega polgoseni- čarja hanomag sd.kfz. 251/1 ausf. B in ponudi¬ li še izvedenko sd.kfz. 251/10 s 37-mm topom (3588) ter izvedenko sd.kfz. 251/3 ausf. B (3604). Serijo maket sovjetskih tankov nada¬ ljujeta maketi tankov KV-1 model 1940 (3624) in KV-2 (3608), dopolnjuje pa jih maketa sov¬ jetskega tovornjaka GAZ-MM (3574). Ponudba figur v merilu 1:35 bo razširjena za sodobne ruske tankiste (3615), nemške topničarje s to¬ pom pak-36 (3610), sovjetske gorske enote iz druge svetovne vojne (3606) in nemške gor¬ ske specialce divizije Edelvveiss (3599). Sovjetski tovornjak GAZ-MM doslej še ni bil upodobljen v merilu 1 :35 (Zvezda). Zvezdina ponudba ladijskih maket skoraj nima stalnega merila. V merilu 1 : 200 bo kot novost na voljo francoska fregata Acheron (9034). V merilu 1 : 72 bo izšla angleška sred¬ njeveška bojna ladja kralja Edvarda III. »Tho¬ mas« (9023). Izvirnost ponudbe figure v merilu 1 : 72 je Zvezdi prinesla vrsto priznanj. Uspešno serijo letos dopolnjujejo s švedsko konjenico kralja Karla XII. (8057), turško konjenico iz 17. stoletja (8054), ruskimi pešaki (8062) in konjenico (8039) iz 13.-14. stoletja, kmečko puntarsko vojsko srednjega veka (8059), top¬ ničarji ruskega carja Petra Velikega (8058), avstrijskimi mušketirji iz 17. stoletja (8061), angleškimi pešaki iz stoletne vojne (8060), poljsko krilato konjenico (8041), ruskim tež¬ kim topništvom iz časa Napoleonovih vojn (8045), Napoleonovo konjenico 1807-1815 (8037) in rusko konjenico iz obdobja 1812- REPORTAŽA 1814 (8055). Očitno je bogat izbor figur na¬ menjen priljubljenim strateškim igram, zato so v katalog dodali še maketo srednjeveške mestne hiše (8521) in hleva (8532). Trumpeter Če pregledamo obljubljene novosti iz lanskega leta, bomo v programu 2008 zasle¬ dili kar nekaj starih obljub, pa vendar so pri Trumpeterju dodali kopico novosti, vsako leto pa izdajo nekaj maket, ki jih v katalogu niso najavili. V izjemno velikem merilu 1 : 24 med no¬ vostmi najdemo maketo britanskega lovca hawker hurricane Mk.IID/trop (02417), nem¬ škega focke wulf Fw 190 A-6/A-8 (02419) in nemškega strmoglavca junkers Ju 87 D-3 stu- ka (02420) ter ameriškega lovca P-51 B/C mu¬ stang (02402). Ponudba v merilu 1 : 32 še vedno narašča. Nove bodo makete treh izvedenk ameriške¬ ga lovca curtiss P-40M kitty hawk (02211), P-40N kitty hawk (02212) in P-40E kitty hawk (02269). Obeta se serija še treh iz¬ vedenk mornariškega lovca hellcat F6F-3 (02256), F6F-5 (02257) in nočni lovec F6F-3N (02258), medtem ko je pozni nočni lovec F6F-5N (02259) že ugledal police trgovin. Zbirko ameriškega mornariškega letalstva boste lahko dopolnili z tremi izvedenkami povojnega propelerskega lovca grumman F8F-1 bearcat (02247), F8F-2 bearcat (02248) in francosko izvedenko F8F-1B (02284). Iz obdobja druge svetovne vojne bodo na voljo še ameriški lovec republic P-47D v pozni izve- Zgodnja izvedenka lovca lavočkin la-5 v merilu 1:48je že dolgo zelo zaželena. Pri Zvezdi bodo ponudili kakovosten izdelek. Nemški lovec messerschmitt B/-109F-2 v merilu 1: 48 ne bo osamljen na maketarskem trgu, saj kar nekaj proizvajalcev ponuja dobre ma¬ kete (Zvezda). Maketa ruskega težkega helikopterja Mi-26 v merilu 1 : 72 bo potre¬ bovala veliko polico ali vitrino (Zvezda). Edini sodobni sovjetski strateški bombnik druge svetovne vojne pet¬ ljakov Pe-8 v merilu 1 : 72 je bil najavljen že pred dvema letoma (Zvezda). Trsu maj 2008 7 REPORTAŽA Trumpeterjev transporter tankov MAZ-537G s prikolico v merilu 1:35 se je že pojavil na trgu. Ameriški helikopter AH-47 chinook v merilu 1 : 72 bodo pri Trumpe- terju upodobili v izvedenkah A in D. Ameriški polgoseničar M16 s štiricevnim protiletalskim topom bo v merilu 1:16 zelo velika in zanimiva maketa (Trumpeter). denki (02264) in P-47H thunderbolt (02265), nemški lovec messerschmitt Me 262 A-l s prozornimi sestavnimi deli in vidno notra¬ njostjo (02261), tri izvedenke ameriškega lov¬ ca P-51 mustang: P-51B mustang III (02274), P-51D (02275) ter britanski Mk.III mustang (02283). Nov bo tudi TBD-1 devastator (02226). Upodobitve sodobnejših bojnih letal se nadaljujejo z dvosedežno izvedenko F-100F (02246), dvema različicama ameriškega mor¬ nariškega bombnika intruder A-6A (02249) in A-6E (02250), z A-4E skyhawkom (02266) ter lovcem F-8J crusader (02273). Zelo zažele¬ ni sta maketi britanskega lovca EE/BAE light- ning F.Mk.VI (02281) in F.Mk.III (02280). Družino maket sovjetskega lovca suhoj Su-27 bosta dopolnila dvosedežni Su-27UB (02270) in Su-30MKK flanker C (02271). Iz evropske¬ ga arzenala ne smeta manjkati eurofighter EF-2000A typhoon (02278) in dvosedežni EF-2000B (02279). Znano bojno letalo z navpičnim vzletom harrier bo na voljo kot AV-8B harrier II (night attack) (02285), AV-8B harrier II plus (02286), RAF harrier GR.Mk.VII (02287) in AV-8B harrier II (02229). V merilu 1 : 48 bo presenetljivo malo novosti. Tu je pozna izvedenka sovjetskega lovca Mig-3 (02831), vojaška izvedenka zna¬ nega C-47A skytrain (02828) ter civilni DC-3 (02829). V me¬ rilo 1 : 48 so povečali tudi britanskega pa¬ lubnega lovca haw- ker sea fury FB.ll (02844). V merilu 1 : 72 se obeta kopica po¬ manjšav že uveljavlje¬ nih Trumpeterjevih maket. Tu je ameri¬ ški jurišni bombnik iz vietnamske vojne F-105G thunderchief (01618), helikopter¬ ja CH-47A chinook (01621) in CH-47D (01622), že dolgo ob¬ ljubljeni sovjetski lovci Su-15 TM flagon F (01623), Su-15 flagon A (01624) in Su-15 UM flagon G (01625), še trije britanski bombniki wellington Mk.III (01627), Mk.X (01628) in Mk.XIV (01633), britanski lovci EE/BAE light- ning F.1A/F.2 (01634), F.3 (01635) in F.2A/F.6 (01654), kitajsko šolsko letalo K-8 karakorum (01636), nemški Fw 200C-3 condor (01637), Nočni lovec messerschmitt me 262 B-la v merilu 1:32 je tretji v družini velikih maket tega odličnega nemškega letala. V letu 2008 bo kot novost na voljo še enosedežna izve¬ denka iz prozorne plastike in vidno notra¬ njostjo letala (Trumpeter). Ameriški kolesni oklepnik LAV v merilu 1 •' 35, ki bo pri Trumpeterju na voljo v pro¬ tiletalski in protioklepni izvedbi. ruski Mig-19PM farmer E (01647), ameriški F-100D super sabre (01649), sovjetski Su-27 flanker C (01645), ameriški A-6A intruder (01640), sovjetsko vodno letalo Be-6 madge (01646) in sovjetski bombnik Tu-22M2 black- fire B (01655). V manjši seriji maket v merilu 1 : 144 že dolgo pričakujemo dva Me 262 - izvedenko A-2a (01318) in A-la (01319), ki se jima bo¬ sta pridružila novi F-22A raptor (01377) in Tu-l6K-26 badger G (03907). Izdatno bo razširjena tudi Trumpeterje- va morska flota, kjer že po pravilu ponudijo skoraj vse sestrske ladje istega tipa sočasno v merilu 1 : 350 in 1: 700. V merilu 1 : 350 bomo med novostmi našli: sovjetsko križarko Admiral Ušalov (04520), ameriško križarko USS Arleigh Burke DDG-51 (04523), kitajski fregati tipa 051C DDG-115 shenyang (04529) in tipa 052C DDG-170 lanzhou (04530), sovjetski rušilec razreda udaloj II, Admiral Čabanenko (04531), dve različici ameriške križarke USS San Francisco CA-38 iz leta 1942 (05309) in iz leta 1944 (05310), francosko bojno ladjo Richelieu (05311) in britansko bojno križarko HMS Repulse (05312). V merilu 1 : 700 nas čaka kar osem ladij razreda ameriških lahkih križark druge sve- C-47, in njegova civilna izvedenka DC-3 v merilu 1 : 48 sta zelo za¬ želeni novosti (Trumpeter). Vickers ivellington Mk.XTV je le ena izmed treh izvedenk tega letala, ki bodo na voljo v merilu 1: 72 (Trumpeter). 8 maj 2008 mr REPORTAŽA Francoska bojna ladja Richelieu v kamuflažnih barvah iz leta 1943 bo na voljo tudi v podobi iz leta 1946 in to v merilu 1: 700 ter 1:350 (Trumpeter). Trumpeter bo upodobil vso družino lahkih ameriških križark razre¬ da new orleans v merilu 1: 700. Serijo oklepnih vozil v velikem meri¬ lu 1 : 16 boste lahko dopolnili s figurami sovjetskega tankista iz leta 1942 v enodel¬ nem kombinezonu (00701), tankista v dvodelni uniformi (00702) in oficirja IJSS Nimitz CV-68 v merilu 1 : 700 je že na policah trgovin (Trum- v dveh izvedenkah heter] (00703 in 00704). pei 1 Seriji bo dopolnila že najavljena maketa ameriškega polgoseni- čarja M16 s štiricevnim protiletalskim topom (00911). Dobro umeščenost Trumpeterja na nem¬ škem trgu dokazuje izbor novih figur v merilu 1 : 35, kjer bodo izdali nemško bojno skupino ISAF v Afganistanu (00421) in nemške spe- cialce (00422) ob figurah ameriške helikop¬ terske posadke za CH-47A iz časa vietnamske vojne (00417), posadki ameriških oklepni¬ kov (00424) in ameriškega minometa M252 (00423). Mekete oklepnih vozil v merilu 1 : 35 vsa¬ ko leto izkazujejo večjo kakovost in Trumpe¬ ter že dolgo ni več sinonim za hitro izdelane in površno oblikovane makete. Med novostmi bomo našli še pozno izvedenko ruskega trans- Ruski tank KV-1 model 1942 s poenostavlje¬ no kupolo je le eden iz številne družine teh ruskih tankov v Trumpeterjeviponudbi ma¬ ket v merilu 1:35. 1962 (00376) in model 1972 (00377), sovjet¬ ska oklepnika BMP-3 (00364) in BMP-3 z do¬ datnim oklepom (00365), še dve izvedenki amfibijskega tanka PT-76 v zgodnji različici (00380) in poljski izvedbi (00382) ter italijan¬ ski tank C1 ariete MBT z dodatnim oklepom (00394). Nov bo tudi dolgocevni nemški top 10 cm, s.K.18 (02305). Makete oklepnih vozil in tankov v merilu 1 : 72 so še vedno tržna uspešnica. Od lansko¬ letnih obljub v katalogu ostajajo: nemški tank kingtiger s kupolo henschel (07201) in kupo¬ lo porsche (07202), panther ausf. D (07242), panther ausf. A divizije Wiking 1944 (07246), švedski strv 103B (07248), polgoseničar farno sd.kfz 9/1 v treh izvedenkah (07251,52 in 53), jagdtiger (07254), lovec tankov stug III ausf. E (07258), ausf. F (07259), ausf. G (07260), stug IV (07261) in lovec tankov jagdpanzer IV (07262). Med novosti pa sodijo francoski tank char BI (07263), ameriški tank M26 (T26E3) pershing (07264), M26 (T26E4) pershing (07287), M46 patton (07288) in M26A1 pershing (07286), lahki oklepnik LAV-25 (07268), ameriški oklepnik M2/M3 bradley (07295), M2A2 bradley (07296) in M2A2/ODS bradley (07297). Kakovostne makete v velikih merilih in makete ladij potrebujejo kovinske jedkane dodatke, zato so se pri Trumpeterju odločili Most na podvozju nemškega tanka pz.TVje novost v merilu 1 :35, ki je na straneh kataloga ne boste našli (Trumpeter). Maketa nemškega topa 10 cm sK. 18 v merilu 1:35 (Trumpeter). tovne vojne: USS New Orleans CA-32 iz leta 1942 (05742), USS Astoria CA-34 (05743), USS Minneapolis CA-36 (05744), USS Tu- scaloosa CA-37 (05745), USS San Francisco CA-38 iz leta 1942 (05746), USS San Francis¬ co CA-38 iz leta 1944 (05747), USS Qulncy CA-39 (05748) in USS Vincennes CA-44 (05749). Novo francosko floto sestav¬ ljajo bojna ladja Richelieu iz leta 1943 (05750) in iz leta 1946 (05750) ter nje¬ na sestra Jean Bart iz leta 1955 (05752). V merilu 1 : 700 bosta na voljo tudi dve ladji iz razreda Iiberty: S. S. Jeremiah OBrien (05755) in S. S. John W. Brown (05756). Med velikanske makete sodi USS Arizona v merilu 1 : 200. TELI 9 porterja tankov MAZ 537 (00212), dve iz¬ vedenki ameriškega oklepnika LAV-AT s protitankovsko obo¬ rožitvijo (00372) in LAV-AD s protile¬ talsko oborožitvijo (00393), nemški samovozni havbici GW IVb grasshop- per leFH18/l L28 (00373) in njeno pozno izvedenko (00374), sovjetska tanka T-62, model Projekt velike makete nemškega tanka king tiger II nastaja v merilu 1:16 (Trumpeter). 9 maj 2008 Japonski dvomotorni lovec Ki.45 toryu »nick« bo na voljo v merilu 1 : 48 s tovornjakom cisterno in posadko ali brez teh dodatkov (Ha - segawa). B-24D liberator v merilu 1 : 72 je odlična nova maketa z zanimivim izborom oznak (Hasegawa). Veličastna maketa japonske oklepnice Nagato iz leta 1941 v merilu 1 : 350 v družbi raziskovalne ladje Soya in rušilca Yukikaze (Hase- gawa). za lastno ponudbo. V merilu 1 : 24 boste tako lahko kupili dele za hurricane Mk.IIC/trop (06604), v merilu 1 : 48 pa dele za wyvern S.4 (06606). V merilu 1 : 350 so na voljo deli za ruski rušilec razreda udaloy (06605), v meri¬ lu 1 : 35 pa kompleti za havbico dicker max (06602) in ameriški oklepnik M1126 stryker (06603). Hasegavva Ugledna japonska firma ne manjka na no¬ benem večjem sejmu igrač in maket. Njihovo tržno strategijo izdajanja manjših serij maket iz istega kalupa z različnimi oznakami in do¬ datki so povzeli tudi drugi proizvajalci, zato ne bomo naštevali vseh tistih izdaj, ki pome¬ nijo uporabo že znanih kalupov. V merilu 1 : 32 bo izšel Fw 190 F-8 »tank buster« (08183), nova izvedenka japonskega lovca kawasaki Ki.6l-I koh/otsu hien »tony« (08179) in pozna različica P-47M thunderbolt (08181). V merilu 1 : 48 bo graditeljem japon¬ skih letalskih dioram prišel prav tovornjak isuzu TX40 tip 97 s posadko (09781) in te¬ rensko štabno vozilo tip 95 4WD kuroga- ne, model 3 (36501). Nova bo maketa šved¬ skega lovca saab J35 F/J draken (07241) in japonskega dvomotornega lovca kawasaki Ki.45 kai tei toryu »nick« (09095), ki bo iz¬ šel skupaj s tovornjakom cisterno isuzu TX40 (09781). V predelani izvedenki bosta nova Fw 190A-6 (09812) in mitsubishi A6M7 zero tip 62 z bombo in dvema podkrilnima rezer¬ voarjema (09813). V merilu 1 : 72 razveseljuje nova make¬ ta ameriškega bombnika B-24D (00558) in B-24J liberator (00559). Pri maketi nemškega nočnega lovca junkers Ju-88R-2 (00885) gre zgolj za modifikacijo. Maketa japonske oklepnice Nagato iz leta 1941 ni več povsem sveža novost, je pa v meri¬ lu 1 : 350 prava lepo¬ tica. Zanjo so na voljo trije kompleti kovin¬ skih delov. V merilu 1 : 350 napoveduje¬ jo raziskovalno lad¬ jo Soyo (40066), ki pluje ob Antarktiki. Tudi za to maketo je na voljo poseben komplet kovinskih delov (QG20). V ve¬ likem merilu 1 : 350 bosta izšla še kom¬ pleta ladijskih stroj¬ nic, lahkih topov in namerilnih ladijskih naprav (72118) ter ladijskih čolnov (72119). V merilu 1 : 700 pričakujemo zgodnjo različico japonske letalonosilke Akagi s trojno vzletno palubo (43220). Pri Hasegavvi pa snujejo tudi maketo te letalonosilke v pozni izvedbi v me¬ rilu 1 : 350. Bojni ladji Hyuga (43164) in Ise (43163) bosta tokrat na voljo s popolno upo¬ dobitvijo trupa. V merilu 1 : 24 se ljubitelji avtomobilskih maket lahko nadejajo ferrarija 250TR testa rossa (21219). Ferrari 250TR testa rossa prihaja v meri¬ lu 1 : 24 in vsemi notranjimi detajli (Hase- gawa). Tamiya Tamiya se je predstavila z izborom spo¬ mladanskih novosti, kar je že njihov tradici¬ onalni pristop. Biser v ponudbi je stota letal¬ ska maketa iz njihovega programa - nemško izvidniško letalo z izjemno kratkim vzletom in pristankom, fieseler Fi-156C storch, v me¬ rilu 1 : 48 (61100). Maketa vsebuje dodatne figure pilota, oficirja in maršala E. Rommla z nekaj sodi in posodami za gorivo. V tem merilu bo izšel še ameriški lovec F-16C block 25/32 (61101). Zbirko figur in tankov v me¬ rilu 1 : 48 lahko dopolnite z britanskim tan- Izvirna elementa za diorame japonskih letal v merilu 1 : 48 bosta tovornjak isuzu TX40 tip 97 s posadko in terensko štabno vozilo tip 95 4WD kurogane model 3 (Hasegawa). kom crusader Mk.III/IV (32555), ameriškim oklepnikom M20 (32556), nemškim štiri- cevnim protiletalskim topom 20 mm flak- vierling 38 (32554), japonskim štabnim vozilom tip 95 kurogane (32558) in figura¬ mi znanih generalov druge svetovne vojne (32557). V merilu 1 : 35 med novostmi najdemo nemški tanki pz.III ausf. N (35290) in nem¬ ški tovornjak opel blitz St. 4 x 2 s tovornim kesonom (35291). V pripravi je tudi nova ma¬ keta sovjetskega tanka JS-2 ChKZ iz leta 1944. V seriji mali dioram so na izbiro nemška mi¬ nometna posadka z delom ruševin (89739), ameriška pehota v mestnem boju v Ardenih 1944 (89741), nemška policija v Normandi¬ ji 1944 ob ogradi (89740) in nemška pehota na italijanski fronti z delom porušene cerkve (89742). Ponovno bo na voljo hitri Vosperjev tor¬ pedni in patrolni čoln perkasa v merilu 1 : 72 (79004), v merilu 1 : 700 pa britanski rušilec v avstralski mornarici H MAS Vampire (31910). V merilu 1 : 24 bo ljubitelje avtomobilskih maket razveseljeval lamborghini countach LP 5005 (24306). Britanski tank crusader Mk.III/IV bodo pri Tamiyi izdali še v merilu 1:48. mr 10 maj 2008 MODELARSTVO TIMOV NAGRADNI KVIZ - ZNANOST IN TEHNIKA 4 . kviz - maj 2008 1. Komu pripisujemo izum kompasa? 2. Kaj je katapult? 3. Kaj je akvadukt? 4. Kje so iznašli papir? 5. Kako se imenuje pokrajina, kjer so Stari Grki našli kamnino z magnetnimi lastnostmi - magnetit? MLADI TEHNIK Odgovore pošljite najpozneje do 25. maja na naslov: Tehniška založba Slovenije, d. d., Lepi pot 6, p. p. 541, 1001 Ljubljana s pripisom »KVIZ« ali po elektronski pošti: info@tzs.si. Med tistimi, ki so pravilno odgovorili na vprašanja kviza, zastavljena v marčni številki Tima, je bil izžreban: Tomaž Koman, Sladki Vrh, 2214 Sladki Vrh Nagrajenec prejme darilni paketz izdelki BIC podjetja ARC Kranj, d. o. o., vijačnik Iskra ERO podjetja Hidria Perles, d. o. o., in revije Tehniške založ¬ be Slovenije, d. d. Nagrade bomo dobitniku poslali po pošti. Tehniška založba Slovenije Ob tem naj še enkrat spomnimo na natečaj, ki poteka ob 60. obletnici TZS in obsega tri področja. a) izdelaj KATAPULT b) izdelaj PREPROST TEHNIČNI IZDELEK c) sodeluj v kvizu ZNANOST IN TEHNIKA Več o tem je bilo napisano v prejšnji številki Tima, vse podrobnosti v zvezi z nagradnim natečajem pa najdete na spletni strani www.tzs.si/ 60 let. Sodelujte v kvizu Znanost in tehnika! Za lažje reševanje kviza priporočamo knjigo Zgodovina znanosti in tehnike. TIMOVI NAČRTI Bralce obveščamo, da imamo na zalogi vse Timove načrte. Cena vsakega je 4,20 EUR. TIMOV NAČRT 1 TIMOV NAČRT 2 TIMOV NAČRT 3 TIMOV NAČRT 4 TIMOV NAČRT 5 TIMOV NAČRT 6 TIMOV NAČRT 7 TIMOV NAČRT 8 TIMOV NAČRT 9 TIMOV NAČRT 10 TIMOV NAČRT 11 TIMOV NAČRT 12 TIMOV NAČRT 13 TIMOV NAČRT 14 - motorni letalski RV-model basic 4 star - RV-jadrnica lipa I - RV-jadralni model HOT-94 - polmaketa letala cessna 180 - RV-model katamarana KIM I - Timov HLG, jadralni RV-model za spuščanje iz roke - RV jadralni model HOT-95 - Timov HLG-2, jadralni RV-model za spuščanje iz roke - tomy-E, elektromotorni jadralni RV-model - polmaketa lovskega letala polikarpov 1-15 bis - jadralni RV-model gita - racoon HLG-3 - akrobat 40, trenažni motorni RV-model - maketa vodnega letala utva-66H TIMOV NAČRT 15 TIMOV NAČRT 16 TIMOV NAČRT 17 TIMOV NAČRT 18 TIMOV NAČRT 19 TIMOV NAČRT 20 TIMOV NAČRT 21 TIMOV NAČRT 22 TIMOV NAČRT 23 TIMOV NAČRT 24 TIMOV NAČRT 25 TIMOV NAČRT 26 TIMOV NAČRT 27 TIMOV NAČRT 28 TIMOV NAČRT 29 TIMOV NAČRT 30 - RV-model trajekta - spitfire - trener 40 - lupo, elektromotorni RV-model - P-40 vvarhavvk, RV-polmaketa za zračne boje - potepuh, RV-model motorne jahte - bambi, šolski jadralni RV-model - Slovenka, RV-jadrnica metrskega razreda - e-trainer, trenažni RV-model z električnim pogonom - P-51 B/D mustang, RV-polmaketa za zračne boje - messerschmitt Bf-109E, RV-polmaketa za zračne boje - RV-polmaketa aeronca L-3 - fokker E III, RV park-fly polmaketa - vektra, RV-model z električnim pogonom v potisni izvedbi - Eifflov stolp, 1 m visoka maketa iz vezane plošče - maketa bagra CAT 262 TEKI 9 m aj 2008 11 PRILOGA Volksplane SAŠO BABIČ Če ime letala volksplane prevede¬ mo dobesedno, dobimo besedno zvezo »ljudsko letalo«. To je v določeni meri res, saj je ideja ameriškega konstruktor¬ ja Evansa zelo preprosta. Vsak letalski zanesenjak naj bi bil doma v garaži spo¬ soben izdelati preprosto, a dobro lete¬ če letalo iz dostopnih materialov brez zahtevnih tehnik njihove obdelave, za pogon pa naj bi uporabil zračno hlaje¬ ni bokserski motor iz Volkswagnovega hrošča. Volksplane je bil izdelan v števil¬ nih primerkih, načrte pa lahko še danes kupite neposredno pri Evansovem pod¬ jetju kar prek njihovih spletnih strani za borih 60 dolarjev. Za samo letalo bi lahko rekli, da je med sodobnimi kompozitnimi lepotci pravi mali grdi raček, kljub temu pa pre¬ prosta oblika, cenovna dostopnost in tr- pežnost dajo letalu svoj čar. Podobna je tudi filozofija razvoja modela letala - na temelju škatlaste oblike pravega letala je nastala preprosta konstrukcija modela, ki je opremljen s cenovno dostopnim električnim pogonom, kombinacija pa obljublja dobre letalne lastnosti. Masa praznega, a dokončanega modela je pri¬ bližno 320 g, na krilu je uporabljen pre¬ izkušeni profil ClarkY, krilna površina pa je 25 dm 2 . Polno opremljen model z brezkrtačnim pogonom, dvema 11-g servomehanizmoma in napajanjem 3S Li-po tako tehta okrog 600 g, kar prinaša primerno krilno obremenitev 25 g/clm 2 . Ključ do lahke in trdne konstrukcije je dobro naleganje stičnih površin pri lep¬ ljenju. Lepimo kar z belim lepilom, kar omogoča udobno delo z dovolj časa za popravke, če so seveda potrebni. Tak zlepek se lepo obdeluje, saj lepilo ni iz¬ razito trdo in krhko kot npr. pri sekund¬ nih lepilih. Repne površine Konstrukcija repnih površin je zelo preprosta. S pomočjo ostrega modelar¬ skega skalpela in kovinskega ravnila iz 5 mm debele balze narežemo potreb¬ no količino 5 in 10 mm širokih letvic. Velika večina sodobnih belih lepil nam omogoča nadaljnje delo po dobri uri su¬ šenja. Za podlago načrta uporabimo rav¬ no lepljeno smrekovo desko (dobimo jo v trgovinah z lesnim hobijskim pro- Za izdelavo modela potrebujemo zgolj osnovno modelarsko orodje: modelarski skalpel in oblic, brusilne deščice, ravnilo in kotomer in nekaj priročnih svor, vse pa lepimo z belim lepilom. Repne površine imajo zelo enostavno konstrukcijo, izdelano iz bal- zovih letvic debeline 5 mm različnih širin. Pri lepljenju je ključnega pomena natančno prileganje stičnih površin. Stabilizatorja se v trup enostavno zatakneta. Višinski stabilizator ima v trupu za to predviden utor, smerni pa se zatakne v zadnje re¬ bro v trupu. 12 maj 2008 mi 9 PRILOGA gramom), ki omogoča dobro pritrditev sestavnih delov z zabadanjem bucik v razmeroma mehko podlago. Nanjo pri¬ trdimo načrt višinskega in smernega sta¬ bilizatorja, papir zaščitimo s prozorno folijo za gospodinjstvo (da se načrt ne prilepi na sestavne dele modela) in za¬ čnemo gradnjo. Smerni stabilizator ima namenoma podaljšano zadnjo 10-mm letvico, saj to omogoča poznejšo pre¬ prosto pritrditev na trup. Okvirji tako višinskega kot smernega stabilizatorja so zelo hitro skupaj, največ preglavic nam povzroči rezanje diagonalnih oja¬ čitev. Ko se lepilo posuši, vse repne po¬ vršine ustrezno prebrusimo, pri čemer pazimo, da površine ostanejo ravne. Na stabilizatorjih zaoblimo samo sprednje naletne robove, krmilne površine pa ko¬ nično pobrusimo v 2 mm debel iztek. Krilo Najprej iz balze ustreznih debelin izrežemo vse potrebne kose: krilna re¬ bra dveh oblik iz balze 2 mm in 5 mm, smrekove letvice 8x2 mm prirežemo na ustrezno dolžino, iz 1,5-mm balze pa izrežemo opiate za torzijski nos in tra¬ kove za zadnji rob krila. Letvico iz balze debeline 5 mm širine okoli 12 mm za naletni rob krila izrežemo iz materiala, ki nam je ostal pri izdelavi repnih po¬ vršin. Pri sestavljanju uporabimo manjši trik: na načrt najprej pritrdimo spod¬ nji del opiate torzijskega nosu iz balze 1,5 mm. Tega na mestu, kjer nanj nalega smrekova letvica s presekom 8x2 mm, zaščitimo z lepilnim trakom, torzijski nos pa bomo na krilno polovico pri¬ lepili čisto na koncu, ko bo ta že skoraj gotova. Krilna rebra tako na začetku pri¬ lepimo samo na zadnjo letvico (za zdaj je to samo 30 mm širok balzov trak de¬ beline 1,5 mm) in na spodnjo smrekovo letvico. Med ustrezna rebra vlepimo še 2 mm debelo balzovo stojino, ki da kore¬ nu krila zadostno trdnost in togost. Pri pritrjevanju reber si izdatno pomagamo z bucikami. Pred nadaljnjim delom ne smemo pozabiti na brušenje balzovega traku pod ustreznim kotom. Nato na re¬ bra poveznemo še zgornjo smrekovo let¬ vico, z drugim 30 mm balzovim trakom pa dokončamo zadnjo krilno letvico - tudi to dobro pritrdimo z bucikami. Krilna polovica je v grobem končana, nanjo po odstranitvi bucik, ki motijo, prilepimo še zgornjo torzijsko oplato iz 1,5-mm balze. Pri tem mora biti kril¬ na polovico še vedno trdno pritrjena na podlago, da se krilo ne zvije. Ko se lepi¬ lo posuši, krilo ločimo od podlage, ga obrnemo na drugo stran in nanj prilepi¬ mo še spodnjo torzijsko oplato. Sprednji rob krila, zdaj še brez naletne letvice, poravnamo z brusilno deščico ter nanj prilepimo še 5 mm debelo balzo, ki jo bomo na koncu obrusili v naletno letvi¬ co. Ostane nam samo še lepljenje balzo- vih opiat na obeh straneh krila med pr¬ vim in drugim rebrom. Eno krilno polovico imamo tako končano, postopek zrcalno ponovimo in izdelamo že drugo stran. Za njuno združitev v korenu krila med smreko¬ vima letvicama s skalpelom naredimo 3 mm širok pokončen utor, v katerega bomo pozneje vlepili nosilec iz 3-mm vezane plošče. Korena krilnih polovic obrusimo pod ustreznim kotom, da do¬ bimo V-lom 35 mm nad krilno polovico, torej skupno 70 mm. Ko se polovici na stiku brezhibno prilegata, z belim lepi¬ lom vlepimo bajonet iz vezane plošče za V-lom. Da je stik dovolj tesen, si po¬ magamo z ličarskim lepilnim trakom na spodnji strani krila, na mestu spoja bajoneta in smrekovih letvic v same¬ mu jedru krila pa uporabimo ustrezne prijemalke oziroma spone, ki stisnejo smrekove letvice nosilca ob lepljeni Pri prekrivanju modela ne potrebujemo kakega posebnega orodja. Zadoščajo modelarski likalnik z nastavljivo temperaturo in teflonsko prevleko drsnih površin, poleg tega še zelo ostre škarje, skalpel ali bri¬ tvico. Poliestrska termoskrčljiva folija presenetljivo hitro skrha rezila. Da se izognemo uporabi jeklene matice M4 za pritrditev krila, v pre¬ čno rebro enostavno vrežemo navoj. Navoj v lesu okrepimo s sekund¬ nim lepilom in aktivatorjem ter ga nato še enkrat »popravimo«, da se vijak v njem vrti brez težav. Volksplane KONSTRUKTOR: VRSTA MODELA: VRSTA POGONA RAZPETINA KRILA: MASA MODELA: KRILNA OBREMENITEV: KONSTRUKCIJA: RV-NAPRAVA: UPRAVLJANJE: MODEL JE PRIMEREN: Sašo Babič polmaketa brezkrtačni elektromotor (do 150 W) 1200 mm 600 g (odvisno od RV-opreme) ~ 25 g/dm 1 klasična najmanj 3-kanalna smer, višina, plin za trenažno letenje, za zabavo TELI 9 maj 2008 PRILOGA bajonet. Ko se lepilo posuši, nam osta¬ ne samo še vlepljanje balzovega bloka, skozi katerega s plastičnim vijakom M4 pritrdimo krilo na trup. Krilo s skalpe¬ lom natančno odpremo v širini 50 mm tako, da lahko vanj precej na tesno po¬ tisnemo 12 mm širok balzov blok, v ka¬ terega smo že prej pravokotno izvrtali luknjo za vijak. Blok izdelamo iz balzo- vih ostankov. Krilo je tako končano in po brušenju čaka na prekrivanje. Trup Vsa rebra trupa skupaj z nosilcem motorja so izdelana iz 3-mm topolove vezane plošče. Njihovo izrezovanje si olajšamo z uporabo električne rezljače. Potrebujemo še 2-mm balzo za stranice trupa, kotne balzove letvice s presekom 5 x 5 m, ploščico iz vezane plošče 3 mm za pritrditev podvozja in kos debelejše lahke balze, ki ga potrebujemo za izde¬ lavo dela za kokpitom. Iz ostankov balze 1,5 mm, ki je ostala od torzijskega krilo- vega nosu, izdelamo zgornji del trupa poznejšo pritrditev podvozja. Z zgornje strani na zadnjem delu trup zaključimo s prečno oplato, spredaj pa prilepimo še rebro 2 a in zgornjo letvico iz balze 5x5 mm. Ta služi za pritrditev zgornjih opiat, saj levo in desno polovico zgor¬ njega dela spojimo točno na sredini te letvice. Balzo 1,5 mm, ki jo uporabimo za zaključek zgornjega dela, pa moramo zaradi majhnega radija namočiti v vodi in ukriviti. Krilo je pritrjeno zgolj z enim vija¬ kom. Pritrditveno ploščico izdelamo iz dveh zlepljenih kosov topolove vezane plošče debeline 3 mm, v katero vreže¬ mo navoj M4. Ko je trup končan, ob¬ delamo njegove robove in jih ustrezno zaoblimo. Za grobo brušenje uporabi¬ mo brusilni papir zrnatosti 120, za fino brušenje pred prekrivanjem pa papir zrnatosti 320. Nosilec motorja v kombinaciji s pr¬ vim rebrom je zamišljen s preprostim razlogom: v primeru, da bi si modelar zaželel imeti model z motorjem na no¬ tranje zgorevanje, prvo rebro trupa 24-urno epoksidno smolo in več plasti 80-g steklene tkanine. Ko se smola str¬ di, izdelek ločimo od balončkov in sti- rodurnega modela. Površino rahlo pre- brusimo z brusilnim papirjem zrnatosti 320, nato nanjo nanesemo nekaj tankih plasti kita za brizganje, ki ga, če je treba, vmes na mokro zbrusimo z brusilnim papirjem zrnatosti 600, nato pokrov motorja pobarvamo z enokomponentno akrilno barvo. Brusilni papir, kit za briz¬ ganje v pršilki in akrilno barvo ustrezne¬ ga odtenka dobimo v trgovinah z barva¬ mi in laki. Ustrezno veliko podvozje širine 200 mm in višine 70 mm za model lah¬ ko kupimo v modelarski trgovini ali si ga izdelamo iz 2-mm jeklene žice. Na trup ga pritrdimo z ušesci, izdelanimi iz aluminijaste pločevine, skozi kate¬ re privijačimo samorezne vijake (glej načrt). Lahko se odločimo tudi za iz¬ delavo podvozja iz ELSV po že znanem postopku. Iz stirodura izrežemo ustrez¬ no formo, ki jo pozneje uporabimo za stiskanje laminata. Ko se smola strdi, Za pripravo natančnega ležišča krila na trupu uporabimo preiz¬ kušen trik. Krilo pritrdimo na trup, a vijaka ne zategnemo čisto do konca. V režo med krilom in trupom vstavimo brusilni papir in med brušenjem vijak postopoma zatezamo. Improvizirani kalupi iz stirodura so pripomočki, s katerimi si olajša¬ mo pot do končnih izdelkov iz ELSV. pred kokpitom. Oblikujemo ga z moče¬ njem in krivljenjem balze. Trup ima preprosto škatlasto kon¬ strukcijo. Osnovo sestavljajo stranice iz 2-mm balze, pri izrezovanju katerih posebej pazimo na natančen izrez rež za višinski stabilizator. Na stranici prile¬ pimo kotne balzove letvice 5x5 mm in notranje ojačitve trupa. Ko smo to sto¬ rili, lahko začnemo sestavljati trupa. Se¬ stavljamo ga obrnjenega narobe, pri če¬ mer si pomagamo z načrtom oziroma z naznačeno srednjico trupa. Ker sta prvo in drugo rebro višja od ostalih, segata čez delovno površino. Rebro 2b na trup prilepimo pozneje. Pri lepljenju reber pazimo na simetrijo, za tesnejše spoje pa si pomagamo s svorami. Ko med stra¬ nici prilepimo vsa rebra, trup s spodnje strani zapremo s prečno oplato. S tem preprečimo njegovo zvijanje pri obra¬ čanju. Prečno oplato prilepimo tudi na sprednjem delu trupa, nato namestimo še 3-mm vezano ploščo, ki bo služila za 14 izreže v celoti brez lukenj za nosilec elektromotorja in ga uporabi kot požar¬ no steno za nanj privijačeni nosilec mo¬ torja. Uporaba motorja prostornine, več¬ je kot 1,76 cm 3 , zaradi lahke konstrukcije ni priporočljiva. Tudi pri sestavljanju konstrukcije nosilca si pomagamo z manjšimi svorami. Ko ga prilepimo v prvo rebro, spoj okrepimo še s trikotni¬ mi balzovimi letvicami 5x5 mm. Rebro, v katerega vpnemo elektromotor, izdela¬ mo ustrezno uporabljenemu elektromo¬ torju (luknje za pritrditev in hlajenje) iz vitroplasta ali 2-mm vezane plošče. ELSV-pokrov motorja in podvozje Za izdelavo pokrova motorja in pod¬ vozja si najprej iz stirodura izdelamo ustrezne forme, robove katerih zaščiti¬ mo s topolovo vezano ploščo. Pokrov motorja izdelamo z uporabo balončkov na način, kot smo ga v reviji Tim pred časom že opisali. Za laminat uporabimo laminat odstranimo iz forme in ga ob uporabi zaščitne maske za dihala in za¬ ščitnih očal obrežemo na ustrezno ob¬ liko. Pri podvozju, ki ga vidimo na sli¬ ki, sem na zunanji strani uporabil trak 160-gramske ogljikove tkanine, jedro pa je iz desetih plasti 120-gramske steklene tkanine. Zaradi čim manjše teže upora¬ bimo penasta kolesa ustreznega preme¬ ra. Kolesa na tako izdelano podvozje pri¬ trdimo z vijaki M4 in samovarovalnimi maticami. Prekrivanje in sestavljanje modela Model je zamišljen tako, da se ustre¬ zno dokonča in enostavno prekrije vse sestavne dele modela, nato pa se ga do¬ končno sestavi oziroma zlepi kot priljub¬ ljene sestavljanke ARF. Vsak del modela torej prekrijemo kot celoto. Pri prekri¬ vanju pazimo na ostro rezilo skalpela ali britvice in seveda na vroč likalnik. Plastična folija za prekrivanje osnov- maj 2008 TITILE 9 ni konstrukciji modela, ki tehta okrog 260 g, doda še 60 g. Vodoravni rep potem v trup enostav¬ no zataknemo in prilepimo. Za smerni stabilizator pa je treba na ustreznemu mestu narediti utor tako, da se stabili¬ zator lepo zatakne v zadnje rebro trupa. Seveda je treba na stičnih površinah prej odstraniti folijo za prekrivanje. To nare¬ dimo z vročo konico spajkalnika, ki fo¬ lijo stopi, in pri tem ne poškoduje balze pod njo, kar bi vsekakor storili z ostrim skalpelom. Stabilizatorje v trup prilepi¬ mo z belim lepilom. Pri lepljenju pazi¬ mo, da smo višinski stabilizator v trup vlepili pravokotno na vzdolžno os trupa, smernega pa pravokotno na višinskega. Smerni stabilizator pritisnemo na trup in ga med lepljenjem začasno pritrdimo z ličarskim trakom. Pokrov motorja na trup pritrdimo z majhnimi samorezni- mi vijaki, ki jih privijačimo skozi pokrov motorja v prvo rebro trupa. Ko smo do¬ ločili položaj lukenj za vijake in smo jih vanje tudi prvič privijačili, te »navoje« nato okrepimo s sekundnim lepilom. Vetrobran pred pilotom izrežemo ob šabloni iz tanke prozorne plastike. Okvir vetrobrana izdelamo iz vezane plošče, ki jo pobarvamo mat črno, lahko tudi s flo¬ mastrom. Stičnih površin z zasteklitvijo ne barvamo. Prozorno plastiko na okvir prilepimo z belim lepilom, ki za seboj ne pušča meglic kot npr. večina sekundnih lepil. Zasteklitev prilepimo na ustrezno mesto, s tem da pred lepljenjem s stič¬ nih površin na trupu odstranimo folijo za prekrivanje. Repno podvozje je na¬ vadna 2-mm žičnata ostroga, ki jo vlepi- mo v luknjo, izvrtano s spodnje strani v zadnje rebro trupa. Montaža RV-opreme Skozi trup potegnemo plastični cev¬ ki bovdna za žici, ki premikata smerno in višinsko krmilo. Krmilni ročici za smerno in višinsko krmilo izdelamo iz 1,5-mm vezane plošče ali vitroplasta in ju s sekundnim lepilom vlepimo v kr¬ mila. Servomehanizma in elektromotor privijačimo v svoja ležišča. Cevki bovd- nov seveda prilepimo v rebra trupa, skoznju potegnemo krmilni žici ter ju na eni strani povežemo s servomeha- nizmoma in na drugi s krmili. Na vsaki strani zadošča preprosto v »L« ukrivlje¬ na žica, ki jo zataknemo v luknjo na kr¬ milni ročic. Pred iztikanjem žico zava¬ rujemo s koščkom termoskrčljive cevke in kapljico sekundnega lepila. Poskrbe¬ ti moramo, da se žica v krmilni ročici prosto vrti. Motor na nosilec enostavno privi¬ jačimo. Na prototipu je uporabljen brezkrtačni Kontronikov elektromotor dancer (zanj je na načrtu narisano tudi rebro za pritrditev motorja) s propeler¬ jem 8x6, 18-A krmilnikom vrtljajev in akumulatorji Li-po 3S 950 mAh. Tako krmilnik kot akumulatorje na ustrezno mesto pritrdimo s sprijemnim trakom (ježkom), v skoraj 9 cm širokemu tru¬ pu pa je od prvega rebra do konca kri¬ la za to več kot dovolj prostora. tega »zmehčamo« z 20 % eksponentnega odklona. Zaključek Pravilni položaj težišča zlahka dose¬ žemo samo s premikanjem pogonskih akumulatorjev brez dodajanja svinca. Čeprav krilo nima nobenega zvitja, za¬ radi nizke krilne obremenitve obljublja dobre in predvidljive letalne lastnosti, kar pokaže tudi v praksi. Čeprav je kon¬ strukcija poenostavljena, kolikor se da, utegne imeti popolni začetnik brez po¬ moči izkušenega modelarja ob gradnji nekaj težav. Tehnika letenja modela brez nagiba z rahlo avtostabilnimi karakteri¬ stikami ni zahtevna, model je v zavoju še Pogonske baterije so zlahka dostopne skozi odprtino v kabini na zgornji strani trupa. Na dno trupa so pritrjene kar s sprijemnim trakom (ježkom). Z nekaj truda imamo v delavnici kmalu doma izdelan komplet »ARF«. Veselje z modelom, ki ga izdelamo sami, je mnogo večje kot s tistim, ki ga kupimo že skoraj izgotovljenega. Pred lepljenjem repa si označimo, katere dele folije je treba prej odstraniti. Označeno odstra¬ nimo z vročo konico spajkalnika. Ker gre za preprosto krmiljen model, RV-komponent v trupu ni veli¬ ko. V skoraj 9 cm širokemu trupu je zanje več kot dovolj prostora. Uporabljene RV-komponente Oddajnik: Servomehanizmi: Sprejemnik: Krmilnik vrtljajev: Pogonske baterije: Pogon: Graupner mc-22 9 g micro velikosti Graupner R-700 brezkrtačni, Kontronik 18 A 3S Li-po 25C 950 mAh kontronik dancer brez prenosa s propelerjem 8x6 Hodi krmil naj bodo vsaj za prve lete nastavljeni na ±8 mm za višin¬ sko krmilo in ±35 mm za smer¬ nega. Da se bo model v zraku mehkeje odzival posebej na višin¬ sko krmilo, si le vedno treba podpreti z dovolj višinske¬ ga krmila, če pa med zavojem spustimo komande in zmanjšamo vrtljaje motorja se model sam izravna v vodoraven let. Zaradi nizke mase in lahke konstrukcije modela pazimo, da na njem ne upora¬ bimo premočnega pogona. V zraku se oddolži s svojimi letalnimi lastnostmi in malce nenavadno, a zelo zanimivo in prepoznavno podobo v letu. S tem »ljud¬ skim« modelom vam želim obilo zabave. mr maj 2008 15 TEHNIKA M Tehniški muzej Slovenije Dve kolesi in par nog - Od tekalnega stroja do sodobnega kolesa (26. april-3. december) Predstavljamo vam zbirko koles iz obdobja od 2. polovice 19. stoletja do danes. Poseben del te zbirke predstavljajo najbolj znani primerki koles domačih proizvajalcev in tudi prototipi, ki nikoli niso dočakali serijske proizvodnje. Sestavni del razstave so tudi tematske delavnice, demonstracije delovanja sestavnih delov in možnost preizkusa nekaterih vrst koles. Program bomo objavljali sproti na domači spletni strani. PI3I.71. Nepr oijciaime, Domine, in temper e fcntfht- is: t n/n defecent virt tu me a,n e dere lin /Udt me. Dnevifizike(20.-22. maj in 24.-25. maj) Pridite in si oglejte zanimive eksperimente, predavanja in delavnice, ki smo jih pripravili v sodelovanju s številnimi organizacijami. Osrednji dogodek bo predstavljal verižni eksperiment, ki bo potekal v soboto, 24. maja. Aktivirali bomo verigo, sestavljeno iz posamičnih zaključenih eksperi¬ mentov, kijih bodo izdelali ljubitelji fizikalnega eksperimentiranja. Trubarjevi dnevi (3.-6. junij, 8. junij in 20. junij) V muzeju bodo na tiskarskem oddelku potekale različne delavnice in demonstracije. Na ogled bosta tudi gostujoča razstava ter gledališka igra. Obiskovalcem želimo približati čas 16. stoletja in osvetliti ne le kulturno, temveč tudi tehnično plat tiskane knjige v Trubarjevem času. V juliju in avgustu prirejamo za otroke program aktivnih počitnic. Več si lahko preberete na domači spletni strani: www.tms.si Tehniški muzej Slovenije, Bistra pri Vrhniki, 1353 Borovnica Tel.: 01 750 66 70, www.tms.si, info@tms.si Vsak 2. in 4. četrtek v vašem kiosku,... Ranunalmšjte www.racunalniske-novice.oora ... še bolje pa, če so v vašem poštnem nabiralniku. 2 . Za naročila pokličite: 01/300 38 03 I Ekoavtomobil Lahko je električni ali s pedali IVAN DOVIČ Namestitev zavor in električne napeljave Z iskanjem primernih zavor smo imeli kar nekaj težav. Na koncu smo se odločili, da namestimo kolutne zavore z gorskega kolesa. Stvar je bila zahtevnej¬ ša, kot smo predvidevali, saj je bilo treba disk na pogonsko gred namestiti zelo natančno. Te zavore namreč ne dopu¬ ščajo opletanja diska za več kot 0,5 mm (slika 34). S pomočjo nosilca, ki smo ga izstružili iz aluminijaste palice, smo disk uspešno pritrdili na gred. Ker smo ime¬ li noge na pedalih, smo ročico zavore skupaj s polovico »balance« namestili na desno stran voznika. Mnogi so jo zaradi tega zamenjali z ročno zavoro, kot jo po¬ znamo v avtomobilih (slika 35). Sledila je predpriprava električne na¬ peljave za luči, smerne luči, radia, ven¬ tilatorja in LED-prikazovalnika. Vso na¬ peljavo smo napeljali v prostor na opori za volanski drog, kjer smo namestili ko¬ mandno ploščo z vsemi potrebnimi sti¬ kali (slika 36). Komandno ploščo smo izdelali iz 4 mm debele vezane plošče, vanjo izžagali odprtine za stikala in LED- prikazovalnik, izvrtali luknje zgoraj in spodaj ter jo z dvema vijakoma pritrdili na svoje mesto. Barvanje vozila Preden smo se lotili nam najljubše¬ ga opravila, je bila karoserija deležna še manjših lepotnih popravkov. Števil¬ ne vijake smo prekrili s kitom za les in celotno karoserijo dobro prebrusili (sli¬ ka 37). Pobrusili smo tudi jekleno ogro¬ dje kabine in z njega odstranili rjo. Nato smo vse skupaj pobarvali s pokrivnimi barvami za les in kovino (slika 38, 39). Elektrifikacija vozila Po končanem barvanju smo najprej na karoserijo namestili sprednje in zad¬ nje luči, ki smo jih dobili na avtomobil¬ skem odpadu. Na 12-V akumulator, vgra¬ jen pod zadnji del karoserije, smo jih priklopili s pomočjo razstavljivih kon¬ taktov (slika 40). To je bilo potrebno, če naj bi bila karoserija ločljiva od pod¬ vozja. Vklop in izklop luči smo krmilili s stikali, nameščenimi na komandni plošči (slika 41). Pod komandno ploščo je bil skrit tudi mehanizem za vklop in izklop smernikov. Na komandni plošči smo imeli še LED-prikazovalnik, ki smo ga sneli s starega osebnega računalnika, na njem pa se je izpisala beseda GO, ko si pritisnil na stikalo za vklop luči. Dve stikali na sredini komandne plošče sta služili vklopu in izklopu levih oz. desnih smernikov. Tu je bilo še stikalo za vklop in izklop ventilatorja pod komandno ploščo, ki je hladil voznika med močnim poganjanjem pedalov. Ventilator smo 17 TEKI 8 maj 2008 dobili v starem napajalniku osebnega računalnika, zaščitili pa smo ga s kovin¬ sko mrežico (slika 42). Eden izmed najnujnejših dodatkov našega avtomobila je bil seveda radijski sprejemnik. Vgradili smo ga na desno stran karoserije in z njim povezali zvoč¬ nika na zadnjem delu vozila (slika 43)- Zvočnika smo še zaščitili s kovinsko mrežico (slika 44). Namestili smo tudi radijsko anteno, vendar smo za boljši sprejem radio povezali kar s kovinsko kabino avtomobila. Varnostni dodatki Seveda nismo pozabili na varnostni pas, ki smo ga dobili v stari »katrci«. Pri¬ trjen je na levi strani avtomobila, zapon¬ ka za pas pa je na desni strani (slika 45, 46). Kar nekaj dela smo imeli, preden smo pas prvič potegnili iz bobna, kjer je bil navit. Pri montaži je treba paziti, da je boben ves čas v vodoravnem položa¬ ju, sicer pasu zlepa ni mogoče potegnili ven. MODELARSTVO Na starem ficku smo dobili dve lepi kovinski vzvratni ogledali. Z vijaki smo ju pritrdili na kabino, v katero smo naj¬ prej izvrtali luknje in nato v kovino vre¬ zali še navoje (slika 47). Zaključna dela na vozilu s pogonom na pedale S tem je bilo vozilo s pogonom na pedale dokončano (slika 48) in sledil je preizkus na šolskem igrišču (slika 49). Hitrosti, ki jo je avto razvil, sicer nismo merili, je pa bila tolikšna, da je navduši¬ la tako mene kot tudi učence. Izvrstno se je izkazalo tudi leseno podvozje. Brez kakršnih koli deformacij je preneslo težo najtežjega v skupini - učitelja. V ovinkih je ohranilo svojo togost, hkrati pa je les lepo blažil manjše tresljaje. Me¬ nim, da vsi tisti, ki boste ostali pri po¬ gonu na pedala, ne boste razočarani niti nad hitrostjo niti nad ostalimi voznimi lastnostmi vozila. Motorizacija Čeprav je naše vozilo s pogonom na pedala izvrstno delovalo, pa so po pri¬ čakovanju, učenci sanjali o avtomobilu z lastnim motorjem. Odločiti smo se morali med motorjem z notranjim zgo¬ revanjem in elektromotorjem. Čeprav smo pričakovali več težav pri iskanju in vgradnji elektromotorja, smo se odločili za slednjega. Gre za motor, ki je ekolo¬ ško sprejemljivejši, pa tudi prihodnost avtomobilov je vsekakor v električnem pogonu. Z iskanjem ustreznega motorja smo imeli kar nekaj težav, saj je moral iz¬ polniti vrsto zahtev. Delovati je moral na enosmerno napetost do 24 V, imeti ustrezno moč in biti cenovno sprejem¬ ljiv. Slednje je bilo razlog, da smo ga iskali dobre štiri mesece. Cene novih so bile namreč daleč nad našimi zmož¬ nostmi. Končno nam je uspelo dobiti motor starega viličarja, ki je bil sicer namenjen za pogon njegove hidravli¬ čne črpalke. Njegova moč je bila pri na¬ petosti 24 V kar precejšnja - 2000 W s 1800 vrtljaji na minuto. Kljub temu smo poskusili, ga pri strugarju nekoli¬ ko obdelali in na njegovo gred privarili manjši zobnik s Tomosovega motorne¬ ga kolesa. Na pogonsko gred smo priva- ri največji zobnik, ki nam ga je uspelo najti (slika 50), ki naj bi bi! namenjen za pogon motornih koles za vožnjo mo¬ tokrosa. Kakor koli že, naš namen je bil dobiti čim večje prestavno razmerje, s katerim bi zmanjšali število vrtljajev na pogonski gredi. Če bi ostali pri razmer¬ ju 1 : 1, bi ob premeru kolesa 40 cm in 1800 vrt./min hitrost našega avtomobi¬ la teoretično znašala dobrih 130 km/h, hitrost, ki bi bila za naš leseni avtomo¬ bil odločno previsoka. Motor smo na podvozje pritrdili z dvema objemkama, ki smo ju izdelali iz jekla velikosti 20 x 5 mm in ju ukrivili v primežu. Objemki imata luknje nekoliko razpotegnjene, da smo motor lahko nekoliko premikali v smeri proti pogonski gredi oz. proč od nje (slika 51). S tem smo lahko do¬ segli optimalno napetost verige. Oba zobnika smo povezali z verigo starega motornega kolesa. Izdelava električnega krmilja Največja težava, ki nas je še čakala, pa je bila izdelava električnega krmi¬ lja, s katerim bi lahko spreminjali šte¬ vilo vrtljajev elektromotorja. Že čisto osnovno znanje elektrotehnike nam pove, da bo motor z močjo 2000 W pri napetosti 24 V iz akumulatorja povlekel dobrih 80 A električnega toka, ki pa ga ni enostavno krmiliti. Na srečo nam je na pomoč priskočil Jure Tratnik, ki je na enem izmed modelarskih forumov izvedel za našo težavo. Izdelal nam je vezje za pulzno širinsko modulacijo, s katero smo krmilili deset tranzistorjev MOSFET IRFP260N. Ti so skrbeli za regulacijo toka skozi elektromotor in s tem število njegovih vrtljajev. Širino impulzov za krmiljenje smo uravnavali s pedalom, na katerega smo namesti¬ li drsni upor. Sam sem ob pogledu na električno shemo vezja kar malce pre¬ bledel, vendar sem pozneje, ko smo odpravili nekaj težav na električnem vezju, ugotovil, da zadeva niti ni tako zapletena (slika 52). Večji del vezja je namreč skrit v čipu LM324N, v katerem so štirje navadni operacijski ojačevalni¬ ki. S tem je bila izdelava vezja bistveno enostavnejša, kar se lepo vidi tudi iz fo¬ tografij (sliki 53 in 54). Najenostavneje je, če vezje najprej sestavimo na eks- MODELARSTVO MODELARSTVO 17 Kosovnica: Ekoavtomobil Risal: Ivan Dovič 20 Tir .: 9 tisi 9 29 maj 2008 maj 2008 nih električnih tokovih pričakovati, da se bodo močno segrevali. Rebra smo izdelali iz 2 mm debele jeklene ploče¬ vine. Vanje smo izvrtali luknje in jih drugo za drugim nanizali na navojno palico ter utrdili z maticami (slika 55 in 56). Pedal za plin smo izdelali po last¬ ni zamisli in se je izvrstno obnesel. Iz ohišja starega računalnika smo izrezali perimentalni plošči (protoboard), pre¬ izkusimo njegovo delovanje, recimo, z enim MOSFET-om in ga nato sestavimo na univerzalni ploščici. Tranzistorje MOSFET smo namestili na hladilna rebra, saj je bilo ob tolikš¬ kos pločevine in ga oblikovali v L-pro- fil. Iz debelejšega akrilnega stekla smo izdelali stopalko in jo prek tečajev pri¬ trdili na L-profil. Na tega smo pritrdili leseno palico, ki je služila kot opora vzmeti, ki je stopalko vlekla v začet¬ ni položaj. Prav tako smo na stopalko pritrdili palico, na katero smo pripeli drugi konec vzmeti. Kot je razvidno iz slike, je bilo treba v pločevino izrezati lok (slika 57). Na pedal smo pritrdili gibljivo palico, ki je premikala drsni upor (slika 58). Za večjo varnost smo namestili še varnostno tipko, ki bi ob morebitni okvari na motorju ali električnem vez¬ ju prek relejnega stikala takoj izklopila akumulator iz električnega kroga (sliki 59, 60). Relejno stikalo na fotografiji je resda nekoliko starejšega tipa, vendar zelo nazorno izvede preklop. Hlajenje motorja Med preizkušanjem smo ugotovili, da se bo motor kar precej segreval, zato smo sklenili uporabiti star modelarski trik za hlajenje motorjev. Na motor smo navili tri ovoje aluminijaste cevi pre¬ mera 10 mm in skoznjo črpali vodo (sli¬ ka 61). Vodo je po ceveh poganjala čr¬ palka iz stare »petke«, ki je v njej nekoč črpala čistilno sredstvo na vetrobransko MODELARSTVO 100 k Ohm 1 k Ohm LM324N 3.3 k Ohm Priključki za motor J- ,J ,J ,J ,J ,J ,J ,J ,J r maj 2008 TEM MODELARSTVO smo se z avtomobilom vozili še kakšno uro in postavljali najhitrejši čas proge. Malo za šalo, malo pa za statistiko smo izračunali hitrost našega avtomobila, ki se je gibala okoli 24 km/h in je bila v obratnem sorazmerju z maso voznika. Hitrost se morda ne zdi velika, vendar je vožnja v doma izdelanem lesenem ka¬ brioletu pri tej hitrosti pravo adrenalin¬ sko doživetje, ki ga ne gre zamuditi. Eno polnjenje akumulatorja je zadoščalo rav¬ no za uro vožnje. Zaključek Za gradnjo ekoavtomobila smo po¬ trebovali dve šolski leti. V prvem letu smo izdelali vozilo s pogonom na peda¬ la, v drugem pa smo vanj vgradil elek¬ tromotor. Stroški materiala so bili okoli 400 €, brez številnih sponzorjev bi bili verjetno dvakrat do trikrat višji, ni pa izključeno, da bi lahko bili ob naši ne¬ koliko večji iznajdljivosti tudi nižji. Moja želja je, da vsi, ki bi želeli sami izdelati kaj podobnega, ne sledite zgolj naše- I P - o ^ 1 ^7=30) mu načrtu, pač pa se prilagodite svojim zmožnostim in gradivom, ki jih imate na razpolago, in izdelate čim boljše in čim bolj izvirno vozilo. Ob zaključku projekta smo se z učenci udeležili tekmovanj mladih teh¬ nikov in na razstavi tehničnih izdelkov osvojili zlato priznanje, ki je našo ekipo pod okriljem Zveze za tehnično kulturo Slovenije odpeljalo v Španijo na enote¬ denski mednarodni sejem ESE 06 (sli¬ ka 65). Poleg tega je projekt pritegnil nadpovprečno zanimanje slovenskih medijev, kar je imelo pozitiven učinek tudi na popularizacijo tehnike med učenci naše šole (letošnji obisk mode¬ larskega krožka je namreč neverjeten), verjamem pa da tudi širše. Še več slik gradnje in videoposnetke vožnje z električnim vozilom najdete na spletni strani: http://www2.arnes.si/ ~ idovic/. Zahvala gre tudi Tehniški založbi Slovenije, ki je kot sponzor podprla naš projekt. steklo (slika 62). Tako smo v rezervoar, ki smo ga namestili pod sprednji del ka¬ roserije pred vožnjo nalili mrzlo vodo, ki je nato krožila okoli motorja in mu odvajala toploto. Rezultat je bil očiten, saj je bila voda v rezervoarju ob koncu vožnje občutno toplejša, motor pa, reci¬ mo, nekoliko hladnejši. Preizkus električnega ekoavtomobila Na vrsti so bile še zadnje nastavitve avtomobila v šolski delavnici in že je napočil čas za testno vožnjo (slika 63). Težava je bila edino v tem, da fantje, ki so avtomobil izdelali, niso imeli vozni¬ ških dovoljenj, zato so v učilnici na hitro opravili pisni test in si z njim še formal¬ no prislužili nekaj krogov vožnje po šol¬ skem igrišču. Pred šolo se je zbralo kar lepo število radovednih otrok, ki so v velikem pričakovanju opazovali sestav¬ ljanje nenavadnega avtomobila in čakali na njegov prvi krog (slika 64). Testno vožnjo sta električni ekoavtomobil in njegov šofer izvrstno prestala, tako da MAKETARSTVO Izdelava makete male železnice (9. del) Drevesa in grmičevje IGOR KURALT Sestavni del dobro izdelane pokraji¬ ne na maketi so tudi drevesa. Z njimi bo upodobljena pokrajina še bolj podobna našemu okolju. Že na manjši maketi moramo postaviti vsaj deset ali dvajset dreves, pri nekoliko večjih maketah tudi prek sto. Seveda ni vseeno, ali so to listavci ali iglavci, pomemben je tudi prostor na maketi, kamor jih bomo za¬ sadili. Če se odločimo za gozdnato po¬ vršino, tja ne postavimo drevja, ki npr. predstavlja jablane. O izdelavi dreves za diorame in makete smo pred leti že pisali (Tim 1/2004, 6/2006, 7/2006 in 9/2006), zato se bomo tokrat osredoto¬ čili predvsem na proizvajalca Noch, ki je znan po kakovostni in pestri ponudbi že pripravljenih najrazličnejših dreves za makete v vseh merilih, ki so v veljavi pri malih železnicah. Cenovno so najbolj ugodna pakiranja po 10, 25 in 50 kosov v programu hobi, ki po kakovosti in videzu ne zaostajajo veliko za tistimi iz programa profi-plus (slika 1). V enem takšnem pakiranju je pet različnih velikosti drevesc. Smreke iz programa hobi so zelo primerne za iz¬ delavo strnjenega gozda, kjer je njihovo število na majhnem prostoru večje in se vidijo v glavnem samo vrhovi. Ta dreve¬ sa so primerna tudi za postavitev na bolj oddaljena mesta na maketi. V prestižnej- ši skupini profi-plus pa lahko izbiramo drevesa, ki predstavljajo točno določeno drevesno vrsto v različnih višinah. Pri iglavcih so to smreka, bor, macesen in jelka (slika 2). Pri listavcih (slika 3) je iz¬ bira dreves različnih velikosti (2-24 cm) in vrst še bistveno večja. Izbiramo lahko med vrstami, kot so: akacija, vrba, jelša, hrast, lipa, javor, jesen, divji kostanj, to¬ pol, bukev, brest in breza. Vsa drevesa se med seboj poleg posipa (iglice ali listi) razlikujejo tudi po obliki debla in razporedu vej. Iglavci iz skupine profi- plus v nasprotju z iglavci tipa hobi na maketi delujejo zelo verodostojno, tudi če so bolj na redko posajeni (slika 4). Noch ima pripravljena tudi večja pa¬ kiranja po sto dreves, ki so lahko samo listavci ali iglavci ali mešano (slika 5). Pakiranja so namenjena za merila Z, N, TT in HO. Za zahtevnejše modelarje so pri Nochu pripravili materiale za izdelavo naravnih dreves, ki jih graditelj izdela sam po lastnem okusu (slika 6). De¬ bla in veje so iz posebne morske trave, ki pri sušenju oleseni, tako da imamo osnovo, podobno pravim drevesom. Za nadaljnjo izdelavo potrebujemo še po¬ sip v obliki majhnih lističev, kot so na primer lističi za izdelavo breze (kat. št. 08010) ali za izdelavo lipe (kat. št. 08- 020). Posušeno travo najprej oblikuje¬ mo v želeni velikosti bodočega drevesa, nato nanesemo Nochovo lepilo v pršilki (kat. št. 61150) (slika 7). Paziti moramo, da lepilo nanesemo enakomerno po ce¬ lotni »krošnji«. Nato vzamemo posip in ga natresemo po nanosu lepila (slika 8). Med posipanjem moramo drevo vrteti v obe smeri, da se lističi lepo porazdeli¬ jo po celotni krošnji in nekaj tudi v no¬ tranjosti krošnje. Priporočam, da lističe 32 maj 2008 TEKI’ TEM 9 maj 2008 posipamo nad posodo ali večjim kosom papirja, da lahko posip, ki se ni prijel na lepilo, naslednjič ponovno uporabimo. Glede na vrsto posipa dobimo različna drevesa (slika 9). Z istimi materiali in po isti metodi lahko izdelamo tudi manjše grme, ki v kombinaciji z ostalimi dodat¬ ki ustvarijo celostno podobo pokrajine (slika 10). Izkušen maketar bo z uporabo No- chovih materialov za izdelavo dreves in z nekaj domiselnosti lahko na make¬ ti upodobil zelo prepričljivo pokrajino (slika 11). Vrnimo se nekoliko nazaj na iglavce iz programa hobi. Ta drevesa so sestav¬ ljena iz zgornjega dela, ki predstavlja 33 krošnjo, in spodnjega dela - debla s ko¬ reninami (slika 12). Na ravni in nekoli¬ ko nagnjeni površini lahko uporabimo celotno drevo. Na spodnji del drevesa nanesemo univerzalno lepilo in drevo prilepimo na površino. Pri strmejših pobočjih pa priporočam, da spodnji del drevesa odstranimo. Na maketi na me¬ stu, kjer bo stalo drevo, s svedrom 0 3 mm izvrtamo luknjo, na žico na drevesu z lepilno pištolo (slika 13) nanesemo ne¬ kaj lepila ter drevo z žico zataknemo v izvrtino. Spodnji del debla s koreninami lahko uporabimo za prikaz posekanega dela v gozdu tako, da deblo nekoliko skrajšamo, odžagani del pa obarvamo z Nochovo akrilno barvo (kat. št. 61191) (slika 14). Ob rekah, potokih in ribnikih pre¬ hod iz travnatih ali suhih zemljišč na vodne površine idealno ločimo s trsjem ali ločjem (slika 15), ki ga pri Nochu naj¬ demo pod oznako 07060. V pakiranju so trije različni odtenki vlaken: zelena, bež in rjava. Vlakna oblikujemo v manjši šo¬ pek, ga na eni strani s škarjami prireže¬ mo (poravnamo), na prirezano površino z lepilno pištolo nanesemo vroče lepilo ter vlakna prilepimo na obrežje. Za po¬ raščeno obrežje v dolžini nekaj centime¬ trov potrebujemo več takšnih šopkov, najbolje v različnih barvnih odtenkih. Za hitro in nezahtevno izdelavo gr¬ movja lahko uporabimo posušene ma¬ hove, ki so tudi že delno obarvani (slika 16). Za lepljenje mahov spet priporočam lepilno pištolo za vroče lepljenje. Ker dosega temperaturo 250 °C, pri delu pa¬ zimo, da se ne opečemo. Za prikaz površin s cvetjem upora¬ bimo kos tkanine z dolgimi vlakni (kat. št. 07124), na katero s čopičem narahlo nanesemo samo po vrhovih vlaken lepi¬ lo z oznako 61130 (slika 17). Po nanosu lepilu na drobno posujemo posip 07170 (slika 18), ki ga dobimo v štirih različ¬ nih odtenkih. Naslednji dan, ko se lepi¬ lo dobro posuši, tkanino natrgamo na drobne koščke (šopke), ki jih s pištolo za vroče lepljenje pritrdimo na mesta, kjer smo jih določili, da popestrijo po¬ krajino (slika 19). Kot podrast zelo prepričljivo delu¬ je tkanina, ki jo pri Nochu dobimo v 34 maj 2008 TIHE 9 MAKETARSTVO odtenkih zelene, svetlo zelene in tem¬ no zelene barve. Tkanino deloma natr¬ gamo (slika 20), da njeno površino po¬ večamo za 3- do 4-krat. Tak izdelek nato prilepimo z univerzalnim brezbarvnim lepilom na skale (slika 21), opečne ali kamnite zidove, travnate površine, lah¬ ko pa tudi na zgradbe. To pa so že de¬ tajli, o katerih bo govora v prihodnjem prispevku. Dokaz, da naše delo cenijo in opazijo tudi v tujini, je posebno povabilo, ki ga je od proizvajalca Nocha dobil Igor Ku¬ ralt, sodelavec revije TIM in avtor pri¬ spevkov o izdelavi makete male železni¬ ce. Igor se je v dneh od 9■ do II. aprila mudil v Nemčiji na usposabljanju za inštruktorja ter izvajalca tečajev za uporabo Nochovih gradiv pri izdelavi maket in dioram. Nochova gradiva niso zanimiva zgolj za ljubitelje malih želez¬ nic, temveč tudi za graditelje plastičnih maket in drugih miniatur. ZERTIFIKAT Autorisierter nežna MODELL- LANDSCHAFTSBAU-TRAINER Igor Kuralt TIM Ljubljana Tekmovanje v plastičnem maketarstvu za VELIKO NAGRADO KRANJA 2008 sobota, 17. 5. 2008, avla mestne občine Kranj, Slovenski trg 1 Tekmovalne discipline bodo potekale ločeno za člane in mladince: L3 - makete zračnih plovil v merilu 1 : 72 in manjše, L1/L2 - makete zračnih plovil v merilu 1 : 48, 1 : 32 in večje, P1/P2 - makete vodnih plovil v vseh merilih, K2 - makete vojaških vozil v merilu 1 : 48 in 1 : 35, K5 - makete vojaških vozil v merilu 1 : 72 in manjše, A1/A2 - makete civilnih in tovornih vozil v vseh merilih, A3 - makete motorjev v vseh merilih, K3/K4 - diorame in vinjete v vseh merilih, E4 - letalske diorame v vseh merilih. K vsaki tekmovalni maketi morate priložiti vsaj sestavnico (navodilo iz škatle), priporočen pa je še krajši opis opravljenega dela in sprememb na maketi. Začetek tekmovanja bo ob 10.30, prijavnice pa je mogoče oddati do 9.30 ure. Podelitev nagrad bo predvidoma ob 15.00 uri. Tekmovalnih ma¬ ket ne bo mogoče odnašati pred podelitvijo nagrad, sicer bodo diskvalificirane. Startnina znaša 6 6 za člane, ter 3 € za mladince. Člani maketarskega krožka lahko z eno maketo tekmujejo brezplačno. Tekmovati je mogoče z maketami vseh proizvajalcev. Vsak tekmovalec lahko v posamezni disciplini nastopi le z eno maketo. Tekmovati je mogoče tudi z maketami, ki so že bile ocenjevane na tekmovanjih. Trije najbolje uvrščeni tekmovalci v posamezni kategoriji bodo prejeli pokale, diplome in praktične nagrade. SPREMLJEVALNI PROGRAM: - Demonstracije izdelovanja in barvanja plastičnih maket; - Predstavitev Društva ljubiteljev železnic Železna cesta; - Brezplačne delavnice plastičnega maketarstva; - Razstava največje zbirke kovinskih maket Fl; - Predstavitev maketarskih krožkov; - Maketarski bolšji sejem; - Predstavitev starodobnih vozil, avtentičnih uniform ter orožja II. svetovne vojne. Dodatne informacije: tel.: 040/285 723 (Bine Logar), e-pošta: info@maketarstvo.com, www.makete.si, www.makete.net,www.ksk.si/tm MOKO TRGOVINA KOVAČ Vir, Litijska I, 1230 Domžale telefon: 01/7295 124 e-naslov: info@moko.si Program železnic: marklm FLEISCHMANNI [ Die Modellbahn der Profis H/OCtOr H3E3C _ _, EJEEZ23 Esmaif t ^ ilJ fSteelffiRSzBP TRIX PIKt 3 , VOLLMER mi 9 ma j 2008 35 ELEKTRONIKA Postopek jsd £J3karjjrj S UporSOO L£JJ/JJJJEJ£Dfj£J ALEŠ HOČEVAR Izdelava tiskanega vezja v domači delavnici je za marsikaterega začetnika v elektroniki odvečno opravilo. Risanje vezij z alkoholnim flomastrom je sicer enostavno, vendar za vezja večjih di¬ menzij in za večje serije zelo zamudno ter hkrati neestetsko. Za izdelavo plošči¬ ce profesionalnega videza za amatersko rabo lahko uporabimo fotopostopek, ki je bil lepo opisan v reviji TIM 7/2008. Bolj izkušenim ta postopek navadno ne povzroča težav, se pa sam spominjam te¬ žavnih začetkov in kar nekaj zavrženih ploščic zaradi neenakomernega nanosa laka, napačnega časa osvetljevanja ali razvijanja. Prav objava članka o fotopostopku me je spodbudila k pisanju članka, ki bo predstavil izdelavo tiskanih vezij na veliko enostavnejši način, kakovost izde¬ lanih vezij pa bistveno ne zaostaja. Upo¬ rabljena je tehnika prenosa tonerja s pa¬ pirja na pobakreno ploščico. V laserskih tiskalnikih se toner prenaša na papir pri temperaturi okoli 200 °C. Na isti način prenesemo toner s papirja na ploščico s segrevanjem. Koraki izdelave tiskanega vezja: 1. tiskanje vezja na reklamni papir, 2. pritrjevanje papirja na ploščico, 3. prenos tonerja, 4. odstranjevanje papirja, 5. jedkanje in vrtanje lukenj, 6. tisk montažne sheme. Tiskanje vezja na reklamni papir Zakaj uporabiti ravno reklamni pa¬ pir? Prvič zato, ker ga vsakodnevno brezplačno dobite v vaš nabiralnik. Glavni razlog pa je ta, da je papir zelo gladek, kar omogoča tonerju, da se lažje prenese na ploščico. Da se izognemo mečkanju papirja v tiskalniku, vzame¬ mo reklamni papir, ga z lepilnim trakom prilepimo na navaden list papirja. Oba skupaj vložimo v predalnik tiskalnika in natisnemo načrt tiskanega vezja (sli¬ ka 1). Laserski tiskalnik naj bo nastav¬ ljen na najboljšo kakovost tiskanja. Pritrjevanje papirja na ploščico Pred prenosom tonerja je seveda ploščico treba očistiti, sicer se toner na¬ njo ne bo prijel. Kot je bilo že opisano v članku o fotopostopku, lahko ploščico očistimo s praškastim čistilom. Sam za čiščenje navadno uporabljam aceton in zelo fin brusilni papir (800). Načrt tiskanega vezja obrežemo in ga z natisnjeno stranjo položimo na plošči¬ co (slika 2). Po potrebi papir z lepilnim trakom prilepimo na ploščico. Prenos tonerja Že nekaj časa je znan postopek pre¬ nosa tonerja s papirja na pobakreno ploščico z uporabo likalnika. Pri tem je treba paziti na temperaturo likalnika. Pri temperaturi nad 250 °C se papir začne žgati, toner pa postane preveč tekoč, zato je odtis zamegljen, pri prenizkih temperaturah pa toner noče odstopiti od papirja. Segrevanje likalnika ni ena¬ komerno, zaradi česar prihaja tudi do neenakomernih prenosov tonerja. Veliko zanesljivejši in bolj ponovljiv je prenos tonerja z uporabo laminator- ja (naprava za plastificiranje papirja). Ploščico z nameščenim potiskanim papirjem spustimo skozi laminator. Ker laminator doseže temperaturo samo do 120 °C, ta postopek ponovimo 5 do 10-krat (slika 3), da je prenos tonerja končan. Nekateri so se odločili tudi za prede¬ lavo laminatorja tako, da zmore segreti valje do 200 °C in več, vendar to ni po¬ trebno, saj že nepredelan odlično opra¬ vi svoje delo. Odstranjevanje papirja Ko se ploščica malo ohladi, jo polo¬ žimo v banjico z mlačno vodo. Po ne¬ kaj minutah se papir zmehča in začne razpadati. Papir z občutkom zdrgnemo s ploščice, toner pa bi moral ostati od¬ tisnjen na bakreni površini (slika 4). Če smo med odstranjevanjem papirja odtis poškodovali, lahko sliko vezja popravi- Peach A4 Home Laminalor 36 maj 2008 XIILC 9 mo z alkoholnim flomastrom. Če pa se nam je postopek v celoti ponesrečil, z acetonom ves toner očistimo s ploščice. Jedkanje in vrtanje lukenj Sledi jedkanje po že znani metodi z uporabo raztopine iz vodikovega perok¬ sida, solne kisline in vode. Ploščico nato očistimo z acetonom ali drugim primer¬ nim topilom (razredčilom), jo po želji pospajkamo in izvrtamo luknje (slika 5). Tisk montažne sheme Pri večjih tiskanih vezjih je zelo do¬ brodošel tisk montažne sheme, saj nam je v veliko pomoč pri iskanju položaja elementov. Ponovno uporabimo reklamni papir. Nanj natisnemo montažno shemo, papir obrežemo, ga točno in pravilno name¬ stimo na nepobakreno stran ploščice. V pomoč pri orientaciji montažne sheme so luknje v ploščici, ki se morajo ujema¬ ti s tistimi na montažni shemi. Ploščico z nameščenim potiskanim papirjem večkrat spustimo skozi laminator. Ko se ploščica nekoliko ohladi, jo položi¬ mo v banjico z mlačno vodo. Po nekaj minutah, ko se papir zmehča in začne razpadati, ga previdno zdrgnemo s plo¬ ščice. Na sliki 6 je prikazan primer tiska montažne sheme. Slab odtis je nastal za¬ radi zelo tankih linij in nepazljivosti pri tiskanju. Pozabil sem namreč izklopiti ekonomični način tiskanja, kar se vam pri izdelavi tiskanega vezja ne sme zgo¬ diti. Zaključek Postopek prenosa tonerja z likalni¬ kom je znan že dalj časa. Pojavile so se tudi posebne (beri: drage) folije Press-n- Peel, ki so namenjene prav temu. Postopka uporabe laminatorja za pre¬ nos tonerja se nisem spomnil jaz, sem pa njegov zadovoljen uporabnik. S spletne strani Thomasa Pfeiferja (http://tho- maspfeifer.net) je to idejo k nam prine¬ sel Adi-S55M in jo objavil na forumu o elektrotehniki in računalništvu (http:// www.elektronik.si/phpBB2). Na ome¬ njenem forumu si lahko preberete več na to temo ter vse o predelavi laminator¬ ja, čeprav menim, da ta ni potrebna. Nazadnje še zahvala vsem, ki so ak¬ tivno sodelovali pri preizkušanju tega postopka in to delili z ostalimi člani fo¬ ruma. VLOŽNA MAPA ZA SHRANJEVANJE REVIJE TIM Za bralce revije TIM smo pripravili vložno mapo za shranjevanje kompletnega letnika (10 številk) revije TIM. Večina bralcev prebranih izvodov revije ne zavr¬ že, ampak jih shranjuje, zato jim bo vložna mapa dobrodošel pripomoček pri lažjem vzdrževanju in zagotavljanju boljše preglednosti svoje zbirke ter hitrejšem iskanju želenih člankov iz starejših let¬ nikov. Prednost vložne mape je tudi v tem, da se da vanjo spravljene izvode kadarkoli izvleči, česar pri vezanem letniku revij ni mogoče storiti. To je za bralce Tima še posebej pomembno, saj je pogo¬ sto treba iz revije prekopirati katerega od načrtov za gradnjo modela ali kakega drugega praktične¬ ga izdelka. Cena ene mape je 4,17 €. Naročite jih lahko na brezplačni telefonski številki 080 17 90 ali na spletu: www.tzs.si maj 2008 37 mi 9 IZDELEK ZA DOM Irm Regal za zgoščenke DUŠAN MARKIČ V različnih revijah so že bile objav¬ ljene ideje in načrti stojal za zgoščenke - tudi v reviji TIM. Ker pa je ta tema pri mladih ustvarjalcih vedno aktualna, sem se odločil predstaviti svojo rešitev in na¬ črt stojala za šestnajst CD-plošč (slika 1). Z malo iznajdljivosti lahko mojo idejo nadgradite in stojalo poljubno povečate (slika 2). Trgovci nam ponujajo veliko rešitev za shranjevanje zgoščenk, pre¬ pričan pa sem, da vam bo izdelek, ki ga boste sami izdelali, najljubši. Gradiva Vse sestavne dele izdelamo iz topo¬ love, brezove ali bukove vezane plošče debeline 4 mm. Iz istega materiala na- žagamo tudi letvice za nosilce zgoščenk. Sestavne dele zlepimo z belim mizar¬ skim lepilom. Če pri rezljanju nismo dovolj natančni, prevelike utore in reže zakitamo z akrilnim kitom za les. Stoja¬ lo tudi površinsko zaščitimo oziroma prebarvamo. V ta namen imamo na raz¬ polago celo vrsto premazov, lakov in barv. Priporočam akrilne barve na vod¬ ni osnovi, ki dobro prekrivajo, se hitro sušijo in ne oddajajo neprijetnega vonja. Čopič po končanem delu enostavno operemo z vodo. Pribor, orodje in stroji Načrt na material prenesemo s po¬ močjo kopirnega (indigo) papirja. Pri tem uporabimo še svinčnik, trikotnik in šestilo. Sestavne dele izžagamo z žagico za rezljanje. Luknje za žaganje utorov izvrtamo z vrtalnim strojem, lahko pa jih naredimo tudi z močnejšim šilom. Pri delu bomo potrebovali še kladivo, klešče in čopič, pri končni obdelavi pa grob in fin brusilni papir. Izdelava Pri prerisovanju na vezano ploščo na¬ črt in kopirni (indigo) papir na dveh na¬ sprotnih vogalih pritrdimo z risalnima žebljičkoma. Preden načrt odstranimo, ga previdno dvignemo in se prepriča¬ mo, ali smo res vse prerisali. Na strani¬ ci (poz. A in B) prerišemo tudi položaj nosilcev zgoščenk (črtkane črtice). Vse sestavne dele natančno izrezljamo (sli¬ ka 3), robove pa pobrusimo z brusilnim papirjem, ki smo ga predhodno prilepili na deščico. Pri sestavnih delih C, D, E in F moramo robove (črtkane črtice) po- brusiti tako, da se lepo prilegajo med se¬ boj. Nato lahko stojalo poskusno sestavi¬ mo in odpravimo morebitne netočnosti. Za nosilce zgoščenk (poz. G) si kar iz vezane plošče debeline 4 ali 5 mm naža- gamo 6 mm široke letvice. Če te možno¬ sti nimamo, letvice ustreznih dimenzij kupimo v trgovini z modelarskim mate¬ rialom ali z lesnimi artikli. Letvice z ža¬ gico za rezljanje razžagamo na ustrezno velike kose. Za pomoč pri tem delu si je maj 2008 9 38 najbolje izdelati preprosto šablono (sli¬ ka 4), ki jo s svoro pritrdimo na mizo (slika 5). Izdelava nosilcev bo tako hitra, enostavna in natančna. Nosilce zgoščenk (poz. G) z belim mizarskim lepilom pri¬ lepimo na stranici (poz. A in B, slika 6). Med sušenjem jih pritrdimo s kljukicami in bucikami (slika 7). Če se na robovih nosilcev nabere odvečno lepilo, ga takoj odstranimo. To najlažje storimo z manj¬ šim dletom (slika 8). Posušeno odvečno lepilo na robovih zgoščenk plošč pozneje otežuje ali celo onemogoča vstavljanje plošč v stojalo. Ko se lepilo osuši, odstranimo kljukice in bucike ter obema strani¬ cama (poz. A in B) obrusi¬ mo sprednja robova. Stične robove sestavnih delov pre¬ mažemo z belim mizarskim lepilom, jih sestavimo in mi* maj 2008 39 pritrdimo z bucikami (slika 9). Po suše¬ nju lepila bucike odstranimo, stojalo pa obrusimo z grobim in finim brusilnim papirjem, ki ga ovijemo okrog deščice (slika 10). Prevelike utore in morebitne reže na stikih ploskev zakitamo z akril¬ nim kitom za les (slika 11). Zakitana me¬ sta moramo po sušenju ponovno zbrusi¬ ti s finim brusilnim papirjem. Barvanje Za površinsko zaščito lesa lahko izbe¬ remo različne premaze, barve in lake. Sto¬ jalo bomo najlažje in dovolj kakovostno površinsko zaščitili z akrilnimi barvami na vodni osnovi (slika 12). Te barve vse¬ bujejo tudi lak, delo z njimi je enostavno in okolju prijazno. Stojalo prebarvamo dvakrat. Po prvem barvanju površino rahlo obrusimo s finim brusilnim pa¬ pirjem. Stojalo za shranjevanje zgoščenk je tako gotovo. Prepričan sem, da vam je šlo delo dobro od rok in da boste svoj izdelek z veseljem in dolgo uporab¬ ljali. 40 maj 2008 TEKI 8 IZDELEK ZA DOM Kosovnica Re 9 al za z 9°ščenke mi 9 maj 2008 MODELARSTVO EASY STAR RR Danes, ko je življenjski ritem vse hitrej¬ ši in nam venomer zmanjkuje časa, si mnogi modelarji, predvsem začetniki, želijo čim prej poleteti s svojim prvim modelom. Pri Multiplexu so njihov za¬ četniški model easy star ponudili v različici »RR«, kar pomeni, da ima že vgrajena servomehanizma, motor in kr¬ milnik vrtljajev motorja. Treba je samo še namestiti višinsko in smerno krmilo, priključiti krmilne ročice, sprejemnik in pogonske akumulatorje ter prilepiti nalepke, namestiti propeler in preveri¬ ti težišče. Pri Mibu model začetnikom ponujajo v dveh popolnih kompletih z RV-napravo (FM ali 2,4 GHz), sprejemni¬ kom, polnilnikom, polnilnim kablom in akumulatorji. Cena: od 115 € dalje. SPEKTRUM RC DX6l 2,4 GHZ RV-naprava DX6i uporablja enako teh¬ nologijo DSM2, kot je uporabljena v modelu spektrum DX7. Ponuja vrsto funkcij za programiranje modelov letal in helikopterjev, ki so enostavne za upo¬ rabo. V kompletu dobimo tudi 6-kanalni sprejemnik AR6200 DSM2. Ta je dovolj zmogljiv za velike modele ter dovolj majhen za modele vrste park-fly. DX6i je kompatibilen tudi z obstoječimi spre¬ jemniki DSM1. Cena naprave je 189 €. ZEBRA 4 FM PRO 35 MHZ Multiplexova zebra 4 FM pro je prepro¬ sta RV-naprava tipa mode 2 (plin na levi strani). Naprava ima vgrajen mešalnik delta-/V-, omogoča omejitev odklonov servomehanizmov na dveh kanalih in funkcijo servo-reverse za vse štiri ka¬ nale. V kompletu dobite oddajnik zebra 4 pro FM, 5-kanalni sprejemnik ZR-105SF in držalo sprejemniških akumulatorjev. Cena kompleta je 67,90 €. SPLETNA TRGOVINA MIBO MODELI - SHOP.MIBOMODELI.SI Od začetka aprila deluje prenovljena spletna trgovina podjetja Mibo modeli (shop.mibomodeli.si). Imajo največjo spletno modelarsko ponudbo v Sloveni¬ ji, pregledno ponudbo s slikami, podro¬ bnimi opisi in videoposnetki, redno do¬ dajajo nove izdelke in vsak teden nove akcijske ponudbe. Uporabniki se lahko seznanijo s trenutno zalogo, pri regi¬ straciji pa se lahko naročijo na spletne novice. Mibo modeli, d. o. o., Stara cesta 10,1370 Logatec, tel.: 01 / 759 01 01, e-pošta: trgovina@mibomodeli.si, http://trgovina.mibomodeli.si 42 GLUEMATIC 3002 Kadar moramo dva ali več predmetov na hitro in močno zlepiti med seboj, je naj¬ primernejša rešitev za to lepilna pištola. Podjetje Steinel je proizvajalec kakovo¬ stnih pištol za lepljenje s PVC-lepilom. Ena izmed njih, primerna za modelarje, je gluematic 3002. Spoj, ki smo ga nare¬ dili s tako pištolo, lahko obremenjujemo že po približno dveh minutah. Lepilna pištola deluje pri napetosti od 100-240 V. Čas segrevanja na začetku je 7 minut. Premer lepilne palice je 11 mm in je na voljo v treh različnih dolžinah (45, 90 in 200 mm). Pištola je uporabna za lepljenje najrazličnejših gradiv, tudi stiropora (v tem primeru se vroče lepilo nanaša na podlago in ne na stiropor). Ima serijsko vgrajeno šobo 0 2 mm, možno pa je dokupiti še šobi 0 1 mm in 0 2,8 mm ter ravno šobo širine 12 mm. Gluematic 3002 stane 21,18 €. LOG Žabnica, d. o. o., Srednje Bitnje 70, 4209 Žabnica, 04 /23-12-000, info@log.si, www.log.si TIM NA ZGOŠČENKAH Celotna letnika revije TIM 2003/04 in 2004/05 lahko dobite shranjena tudi na zgoščenkah. Cena posamezne je 4,17 € maj 2008 mr MAKETARSTVO Akrilne barve in njihova uporaba MATEJ PAVLIČ Hitro se sušijo, redčimo jih z vodo, ni¬ majo neprijetnega vonja in primerne so za skoraj vsako podlago; kaj bi si od akrilnih barv sploh še mogli želeti? Vse skupaj se je začelo leta 1915, ko je nemški kemik Otto Rohn patentiral poli- akril, ki spada med t. i. termoplaste. Eks¬ perimentiranje s to novo umetno snovjo, dobljeno s polimerizacijo, je pokazalo, da je izvrstno vezivo za slikarske barve. V 20. letih prejšnjega stoletja je bilo v Mehi¬ ki precej razširjeno risanje izredno velikih slik, podobnih freskam, ki so jih imeno¬ vali murali. Na njih so umetniki (rekli so jim kar »muralisti«) upodabljali junaštva iz mehiške zgodovine in druge pomembne dogodke. V ta namen so nujno potrebova¬ li barve, ki bi mogle čim bolje kljubovati tamkajšnjim podnebnim razmeram, pove¬ zanim z velikimi temperaturnimi razlika¬ mi, močnim sončnim sevanjem, vetrom, dežjem in visoko vlago. Na začetku so bar¬ vo dobili tako, da so pigment pomešali z vezivom, za katero so uporabljali jajčne beljake, razna olja in naravne smole. Zdaj pa so z mešanjem akrilnih smol in pigmen¬ tov z vodo dobili barvo, ki je bila skoraj podobna oljni, vendar neprimerno bolj obstojna, predvsem pa se je hitreje sušila in nanašati jo je mogoče tudi na surovo po¬ vršino, kot je omet in beton. Leta 1926 je eden najbolj znanih mehiških muralistov Diego Rivera (1886-1957) na kongresu umetnosti v New Yorku prvič predstavil akrilne barve (slika spodaj levo). Zanimivo je, da jih kljub njihovim izjemnim lastno¬ stim slikarji drugje po svetu niso tako hi¬ tro sprejeli. V ZDA se je nad njimi navdušil abstraktni slikar Jackson Pollock (1912- 1956), v letih 1970-1975 pa sta jih uporab¬ ljala predvsem slovenska slikarja Andrej Jemec (1934—) in Janez Bernik (1933—). Akrilne barve so zaradi svojih dobrih lastnosti kmalu prodrle tudi med domače mojstre ter seveda med modelarje, make- tarje (slika spodaj desno) in hobiste. Da¬ nes veliko proizvajalcev z vsega sveta prav zanje izdeluje najrazličnejše akrilne barve, ki so na voljo v tubah, stekleničkah in plo¬ čevinkah. Splošno o premazih Poznamo več vrst premazov: lužila (za les), temeljne barve, brezbarvne temeljne in končne lake, obarvane in lazurne te¬ meljne in končne lake ter emajle. Nekateri so lahko redkeje ali gosteje tekoči, brez¬ barvni, obarvani prosojni (transparentni) ali prekrivni (npr. pri lesu barva popolno¬ ma prekrije njegovo strukturo). Premaze za les razlikujemo tudi glede na vrsto ve¬ ziva, od katere je odvisna kemijska reak¬ cija utrjevanja premaznega sredstva - ali bolj po domače povedano hitrost sušenja. Tako obstajajo nitrocelulozni (oz. celuloz- no-nitratni) laki, polikondenzacijski laki s kislinskim utrjevalcem ter poliuretanski, poliestrski in poliakrilni laki. Vse naštete vrste se uporabljajo večinoma za zaščito pohištva, stropov, sten in tal (lesne obloge, parketi). Lake lahko še naprej razlikujemo po načinu nanašanja, in sicer na lake za na- prševanje, valjanje, polivanje, namakanje in oblivanje. Osnovne sestavine vsakega premaza - torej tudi premazov za les - so vezivo (sintetične ali naravne polimerne snovi), topila, redčila in razredčila, pigmenti in polnila ter še nekatera pomožna sredstva (npr. dodatki za izboljšanje brusnosti, mot- nenje ali povečanje trdote utrjenega filma ter katalizatorji in pospeševalci reakcije utrjevanja). Da bi bolje razumeli vlogo posamezne osnovne sestavine, jih na kratko opišimo. Vezivo je nehlapna sestavina barvnega premaza, ki po osušitvi tvori utrjen film ter poveže trdne delce pigmenta in dodatkov. V starejših časih so kot veziva uporabljali predvsem naravne smole (kalofonija, Se¬ lak), nenasičena olja (laneno, konopljino, sojino) in čebelji vosek. Danes so jih nado¬ mestili polimeri z različno kemijsko zgrad¬ bo, obliko in velikostjo makromolekul. Topilo je tekočina ali zmes tekočin, katere osrednji namen je raztapljanje in enakomerno razporejanje oz. razpršitev (s tujko dispergiranje) suhe snovi v premaz¬ nem sredstvu. Redčilo je hlapna tekočina ali mešani¬ ca tekočin, ki povečajo učinkovitost topi¬ la. Redčilo samo ne more raztopiti veziva, vpliva pa na viskoznost premaza in seveda na njegovo ceno. Tudi razredčilo je hlap¬ na tekočina, s katero uravnavamo lastnosti tekočih premaznih sredstev, predvsem nji¬ hovo delovno viskoznost. Pigment je netopna, trdna anorganska ali organska, naravna ali sintetična barvna snov v obliki delcev velikosti od 0,25 do 0,30 pm, ki premazu daje barvo in pokriv- nost. Anorganski pigmenti so lahko mine¬ ralnega izvora (kreda, dolomit, železovi oksidi), vendar pa so danes pomembnejši sintetični anorganski pigmenti, med ka¬ terimi je najpogosteje uporabljan titanov dioksid. Barva, ki jo ta odseva, je pri tan¬ kih nanosih bela, z debelino pa se spre¬ minja od rdeče in modre do zelene. Med anorganske pigmente spadajo tudi kovin¬ ski pigmenti (fini ploščati delci alumini¬ ja, bakra in bakrovih zlitin), ki pobarvani površini dajo kovinski ali biserni videz. Organski pigmenti so trdne barvne organ¬ ske spojine, ki so vedno pomembnejši za Avtor tega veličastnega marala, ki nosi naslov »Detroit Industry«, je eden najbolj znanih mehiških muralistov Diego Rivera. Slika na ste¬ ni meri kar 25 * 5,6 m. Akrilne barve so zaradi svojih dobrih lastnosti med modelarji, ma- ketarji in izdelovalci dioram zelo cenjene, saj izdelkom pomagajo do pristnega videza. mr 9 maj 2008 43 MAKETARSTVO — doseganje čistih, živih barvnih tonov. Naj¬ pomembnejši pigment te vrste so saje. Polnilo je netopna snov v zrnati ali pra¬ škasti obliki, ki omogoča doseči določene fizikalne lastnosti premaza. Pomožna sredstva v premazih izbolj¬ šajo njihove lastnosti med izdelavo (boljša razpršitev pigmentov in polnil med mlet¬ jem), med hranjenjem pred uporabo (pre¬ prečevanje usedanja pigmentov) in med nanašanjem (boljše razlivanje), pa tudi za izboljšanje poteka sušenja in lastnosti su¬ hega filma (povečanje svetlobne obstojno¬ sti in sijaja filma). Bistvena sestavina akrilnih premazov je akrilna smola , ki je lahko zelo različno sestavljena. Čiste akrilne smole so polime¬ ri akrilnih spojin, običajno estrov, pogosto pa vsebujejo še druge monomere, npr. sti- ren in viniltoluen. Trdota polimera je od¬ visna od dolžine in razvejanosti alkohola v estru. Čisti akrilni filmi so izjemno ke¬ mijsko in svetlobno obstojni, saj tako kot akrilnosteklo (pleksi) ne absorbirajo UV- žarkov in praktično ne porumenijo. V vodi in alkoholnih medijih ne hidrolizirajo. Glavne prednosti akrilnih premazov Na kratko smo jih našteli že v uvodnem stavku, zdaj pa si jih oglejmo še nekoliko podrobneje. Hitro sušenje akrilnih premazov je velika prednost, obenem pa tudi njihova slabost. Prvo zato, ker lahko v razmeroma kratkem času omogočajo več zaporednih nanosov barve, in drugo zato, ker po iz¬ teku časa za sušenje ne dovoljujejo nobe¬ nih popravkov več. Za doseganje barvnih prehodov in drugih učinkov, ki pridejo v poštev predvsem pri uporabi teh barv v slikarstvu, je torej na razpolago razmero¬ ma malo časa. Obstajajo posebni akrilni dodatki (t. i. retarderji), ki podaljšajo čas sušenja, povečujejo prosojnost nanosa in umetnikom omogočajo doseči učinek de¬ belega sloja kot pri uporabi oljnih barv. Akrilne barve se hitro sušijo zato, ker vsebujejo vodo. Ko ta izhlapi, je barva suha. Sušenje je torej odvisno od količine vode v premazu in njenega izhlapevanja, ki ga - vendar le v skrajnem primeru - v modelarstvu in maketarstvu lahko pospe¬ šimo z uporabo sušilnika za lase. Redčenje z vodo je naslednja dobra lastnost akrilnih premazov. Gostejša akril¬ na barva je bolj podobna oljnim barvam, redkejša pa vodnim barvam. Ne glede na možnost redčenja z vodo po končanem su¬ šenju nastane film, ki je obstojen proti vodi in tudi blagim čistilom. Pri domači uporabi je voda resda najbolj običajen dodatek za redčenje akrilnih barv, vendar pa moramo upoštevati, da v primeru, ko je dodamo pre¬ več (po nekaterih priporočilih je zgornja meja 30 %), takšna stopnja razredčenosti lahko ogrozi kakovost in obstojnost filma. Zato je zlasti pri slikanju bolj priporočljivo uporabljati posebne dodatke, ki imajo vsak določeno nalogo (npr. za upočasnjevanje sušenja, za doseganje mat ali polmat učin¬ ka itd.). Prodajajo jih v specializiranih trgo¬ vinah s slikarskimi potrebščinami. K redčenju spada tudi mešanje barv, zato na tem mestu povejmo, da lahko akril- 44 Trgovine z akrilnimi barvami, primernimi za modelarstvo in maketarstvo* (zaradi lažjega iskanja so urejene po poštnih številkah) Antus, Čopova 5a, 1000 Ljubljana, tel. 01/425-33-00 (Marabu - BasicAcryl, Decorlack Acryl, Decormatt Acryl; Eberhard Faber- Granit farbe, Metallic Color, Twin Color) Art, Rimska 2, 1000 Ljubljana, tel. 01/426-35-78 (DECOArt, Gruden, LEFRANC & BOURGEOIS, Liquitex) Art, Šmartinska 152 G (City Park), 1000 Ljubljana, tel. 01/541-00-46 (LEFRANC & BOURGEOIS, Liquitex) Galerija Ars, Jurčičev trg 2, 1000 Ljubljana, tel. 01/241-47-60 (Talens - Decorfin) Pri Levčku, BTC City Ljubljana, Šmartinska 152, Dvorana A, 1000 Ljubljana, tel. 01/585-16-19 (Pebeo, Revell, Talens - Decorfin) Prometej art & hobby, d. o. o., Mala ulica 5, 1000 Ljubljana, tel. 01/234-04-50 (Createx, Rayher- DECOArt, VVinsor & Nevvton) Trgovina Mladi tehnik, Šmartinska 152 (Emporium), 1000 Ljubljana, tel. 01/541-00-50 (Model Master, Revell, Vallejo) TRGOVINA HOBI MOJSTER, Gorenjska cesta 13, 1215 Medvode, tel. 01/361-34-63 (Art Creation, DEKA, Giotto, Pebeo) PRODAJALNA JURČEK, Ul. Mire Pregljeve 4, 1270 Litija, tel. 01/898-52-17 (Pebeo) AF, d. o. o., Golo 60, 1292 Ig, tel. 01/3644-204 (Gruden) ART, Pobreška 18 (Europark), 2000 Maribor, tel. 02/320-38-83 (LEFRANC & BOURGEOIS) PROMETEJ Art & hobby, d. o. o., Glavni trg 24, 2000 Maribor, tel. 02/251-45-24 (Createx, Rayher- DECOArt, VVinsor & Nevvton) ART, Mariborska 100 (Citycenter), 3000 Celje, tel. 03/492-91-30 (LEFRANC & BOURGEOIS) PROMETEJ Art & Hobby, d. o. o., Stanetova 19, 3000 Celje, tel. 03/493-06-13 (Createx, Rayher- DECOArt, VVinsor & Nevvton) TRGOVINA MRAVLJICA ART & HOBBY, Lilekova ul. 1, 3000 Celje, tel. 03/548-39-18 (Eberhard Faber, Liquitex) Trgovina Hobby & Art, Ul. Mirka Vadnova 19 (Primskovo), 4000 Kranj, tel. 04/236-65-90 (Talens-Amsterdam, Van Gogh, Rembrandt) STUDIO RACE, Železniška ulica 5, 4248 Lesce, tel. 04/531-88-85 (APAFerrario, Gruden, Marabu) TRGOVINA POSTER, Čevljarska ul. 19, 6000 Koper, tel. 05/626-03-51 PAPIRNICA STIL, Rožna ulica 1, 6230 Postojna, tel. 05/726-10-33 (LEFRANC & BOURGEOIS - Louvre, Marabu) TRGOVINA UNIKAT ART & HOBBY, Obala 114 (TPC Lucija), 6320 Portorož - Lucija, tel. 05/677-51-77 (Gruden, VVinsor & Nevvton) AURORAART & HOBBY, Breg 1, 8000 Novo mesto, tel. 07/332-30-55 (Gruden, Marabu) PRODAJALNA PAPIN, Šentjernejska cesta 6, 8000 Novo mesto, tel. 07/393-18-65 (Rayher) VVIND, Cvetkova 2, Šavel center, 9000 Murska Sobota, tel. 02/531-19-75 (DEKA) SPLETNA TRGOVINA www.makete.net (Tamiya) ZDRUŽENJE GRADITELJEV PLASTIČNIH MAKET SLOVENIJE, www.zveza-zgpms.si (Gunze) * Opomba: Zavedamo se, da ta seznam trgovin ni popoln, zato prosimo bralce, naj nam sporočijo manjkajoče naslove. ne barve poljubno mešamo med seboj, s čimer dobimo široko paleto odtenkov. Ob tem pa je treba upoštevati, da akrilne bar¬ ve po sušenju nekoliko potemnijo (v na¬ sprotju z vodenimi barvami, ki po sušenju postanejo svetlejše). Pri posebno zahtev¬ nem barvanju je zato priporočljivo prej narediti nekaj poskusov. Poleg redčenja je voda iz pipe primer¬ na še za čiščenje čopičev, posodic, made¬ žev in seveda rok, s čimer odpade potreba po drugih topilih in razredčilih, ki imajo praviloma zelo močan in neprijeten vonj. Neizrazit vonj akrilnih premazov je pravo nasprotje organskih topil, ki med iz¬ hlapevanjem iz klasičnih premazov zlasti pri občutljivih ljudeh povzročajo glavobo¬ le, pekoče oči in alergijo kože. Če prostor ni dovolj zračen, v njem lahko pride do zelo velike koncentracije teh topil v zraku, med¬ tem ko pri delu na prostem teh težav nava- maj 2008 TEM 9 Domači proizvajalci akrilnih premazov in kitov: AERO, d. d., Ipavčeva 32, 3000 Celje, tel. 03/423- 51-00, www.aero.si (akrilna barva AEROCRYL) Belinka Belles, Zasavska cesta 95, 1001 Ljubljana, p. p. 4973, tel. 01/588-64-83, www.belinka.si (temelj za les in pokrivna barva BELINKAAOUA EMAIL; akrilna vodna lazura BELINKA EXTERIER za zaščito lesa zunaj; vodni lazurni premaz BELINKA INTERIER za zaščito lesa v notranjih prostorih (zamenjava za doslej znane barve BELINKAAMBIENT) CHEMCOLOR SEVNICA, d. o. o., Dolnje Brezovo 35, 8290 Sevnica, tel. 07/816-35-50, www.chemcolor.si (akrilna vodna lazura LESOTON AQUA za zaščito lesnih površin zunaj in znotraj objektov) Color, d. d., Cesta komandanta Staneta 4, 1215 Medvode, tel. 01/362-91-00, www.color.si (temeljna akrilna barva COLOMIN, akrilni premazi AQUALES, AQUACOL) Helios Domžale, d. d., Količevo 2, 1230 Domžale, tel. 01/722-40-00, www.helios.si (akrilna lak lazura BORI za obloge, ograje, pohištvo, stavbno pohištvo, pergole, vrtne ute itd. ter akrilna tankoslojna lazura BORI za obloge, ograje, pohištvo, kopalnice, savne itd.; osnovna barva za les in akrilni emajl TESSAROL) Henkel Slovenija, d. o. o., Industrijska 23, 2000 Maribor, tel. 02/222-21-00, www.henkel.si (akrilni kit CERESIT) JUB, kemična industrija, d. o. o., Dol pri Ljubljani 28, 1262 Dol pri Ljubljani, tel. 01/588-41-02, www.jub.si (AKRIL emulzija, kit za lesAKRILIN, fasadna barva ACRYLCOLOR, akrilna barva za beton TAKRIL) SAMSON KAMNIK, d. o. o., Kovinarska c. 28, 1240 Kamnik, tel. 01/831-72-55, www.samson-kamnik.si (akrilati in kopolimeri v suhem stanju in vodni disperziji) dno ni. Zato je uporaba akrilnih premazov na vodni osnovi še posebno priporočljiva pri obdelavi večjih notranjih površin in v vseh okoljih, kjer se zadržujejo otroci, sta¬ rejši ljudje in bolniki, ali kjer se pripravlja hrana (v kuhinjah, restavracijah ipd.). Velika elastičnost in adhezija (tj. sila, ki privlači molekule različnih snovi) omo¬ gočata nanos akrilnega namaza na skoraj vsako površino, le da ni mastna ali prašna (različne vrste lesa, kovine, umetne mase, keramika, žgana glina, omet, beton, ka¬ men, mavec, pluta, platno oz. močnejše tekstilije, karton, lepenka itd.), v zadnjem času pa je v modi tudi umetniška poslika¬ va nohtov z akrilnimi bavami in drugimi dodatki. Zaradi boljše oprijemljivosti je predvsem porozne materiale priporočljivo prej namazati z akrilno emulzijo, ki prodre globlje v površino in zagotovi dobro opri¬ jemljivost filma. Obstojnost osušenega filma akrilne barve proti vodi in blagim topilom smo že omenili, posebej pa velja omeniti še njego¬ vo obstojnost proti UV-žarkom, zato barve z leti ne izgubijo sijaja in površina ne po¬ rumeni. Film tudi ni podvržen pokanju. Uporaba raznih dodatkov nam da si¬ jajni, polmat ali mat videz filma, mavrično prelivanje barv in druge zanimive učinke, ki jih s pridom izkoriščajo predvsem de¬ koraterji in hobisti pri izdelavi drobnih okrasnih in uporabnih predmetov. Precej tovrstnih napotkov je bilo objavljenih tudi v Timu. Pravilno nanašanje akrilnih barv Ker imajo akrilne barve lahko različno gostoto, jih tudi nanašamo na različne na¬ čine: s čopičem, valjčkom, pršilko ali zrač¬ nim peresom (angl. airbrush), goste slikar- MAKETARSTVO j^ ske akrilne barve pa tudi z ozko lopatico, žličko ali čim podobnim. Za manjše površine, s kakršnimi se srečujemo v domači ali šolski delavnici, je najprimernejši čopič, ki mora biti čim bolj kakovosten, sicer mu med uporabo rade izpadajo ščetine. Pri povsem novem čopiču se nepritrjenih ščetin znebimo tako, da z njim nekajkrat potegnemo po kosu srednje grobega brusilnega papirja. Najboljši (in zato seveda tudi najdražji) so čopiči iz posebnih mešanic umetnih sno¬ vi ali iz t. i. mešanice orel, ki zagotavljajo visoko vpojnost in enakomerno porazde¬ litev barve. Če pri umetniškem slikanju želimo ohraniti vidne sledi čopiča, izberemo ta¬ kega, ki je trši, v nasprotnem primeru pa uporabimo mehkejšega. S ploščatim in prožnim sintetičnim čopičem lahko ena¬ komerno pobarvamo večje površine. Pri tem ga vodimo le s premikanjem zapestja, barvo nanašamo v pasovih - drugega po¬ leg drugega -, nato pa jo razmažemo (naj¬ prej prečno in zatem še vzdolžno). Za barvanje večjih površin z akrilnimi premazi obstajajo posebni valjčki, ki so obloženi s tkanim plišem ali pa so nakos- mičeni z moltoprenom, da dobro vpijajo barvo in jo enakomerno oddajajo. Barvo prelijemo v plitvo posodo za barvo, vanjo pomočimo valjček in ga dobro povaljamo po rebrasti površini, da enakomerno vpi¬ je barvo, presežek pa lahko odteče. Nato valjamo vzdolžno, pas za pasom. Valjčka nikoli ne nastavimo na rob, temveč vedno nekoliko pod rob, da se barva ne poceja čezenj (robove vedno že prej premažemo s čopičem). Ne da bi ponovno namočili valjček v barvo nato valjamo pas za pasom prečno in nato še enkrat vzdolžno. Ko je nanos akrilne barve popolnoma suh, je obstojen proti običajnim vremen¬ skim vplivom, UV-žarkom itd. To pomeni, da kakršna koli dodatna zaščita površine (npr. s steklom kot pri akvarelih, grafikah ali risbah s svinčnikom in ogljem) ni po¬ trebna. Ravno nasprotno pa velja za slikar¬ ske površine, ki jih je priporočljivo zašči¬ titi z zaključnim lakom s sijajnim, polmat KAJ J IGA MESECA. SKRIVNOSTI IN ČUDEŽI NARAVE 27,6x21,8 cm, 128 barvnih strani Skrivnosti in čudeži narave Kateri šesti čut spremeni morskega psa v smrtonosnega lovca? Zakaj se sneg včasih obarva rdeče? Kje valijo jajca pingvini? V knjigi odkrijemo te in še mnogo drugih skrivnosti ter izvemo, kako se rastline in živali spoprijemajo z vsakdanjim življenjem Redna cena: 15,99 € Cena za naročnike revije TIM je Akcija Velja do razprodaje zalog. mi » maj 2008 45 MAKETARSTVO 15 praktičnih nasvetov za uspešno uporabo akrilnih premazov 1. Vedno najprej natančno preberite na¬ vodila proizvajalca za uporabo akrilne barve ter jih dosledno upoštevajte. To velja tako za način njenega nanašanja, redčenje, debelino nanosa, potrebni čas sušenja do morebitnega naslednjega na¬ nosa itd, 2. Posodo z barvo pred uporabo dobro pretresite in nato po potrebi še premešaj¬ te, da se pigment enakomerno porazdeli po vezivu in drugih sestavinah prema¬ za. Le tako bo končni film tak, kot ga za¬ gotavlja proizvajalec. 3. Za odpiranje pločevinke po možno¬ sti uporabite originalni ključek, ki ga nekateri proizvajalci brezplačno prila¬ gajo svojim izdelkom. Pri odpiranju z neustreznim pripomočkom, kot so ozki izvijači, noži ipd, se namreč rob pokro¬ va in pločevinke poškodujeta, zato stik ne tesni več. 4. Čopič namakajte v barvo vedno le do polovice ščetin. S tem preprečite, da bi se preveč napil barve, pa tudi delo je tako veliko bolj čisto. 5. Čopiča ne otirajte ob rob pločevinke, temveč ob kos ličarskega lepilnega tra¬ ku, ki ga nalepite prečno čez odprtino. Tako bo rob pločevinke ostal čist. Trak po uporabi preprosto odlepite in zavr- žete. 6. Če niste vezani na delo na prostem, potem zagotovite, da bo v prostoru, kjer delate, primerna temperatura. Pri pre¬ nizki temperaturi je težko delati in bar¬ va se ne suši dovolj hitro, pri previsoki temperaturi pa se boste preveč znojili in sušenje barve bo prehitro, kar lahko vpli¬ va na kakovost filma. 7. Za natančno delo je potrebna primer¬ na svetloba. Pri delu na prostem se izogi¬ bajte neposrednim sončnim žarkom, na pokritih mestih ali v zaprtih prostorih pa poskrbite za ustrezno osvetlitev -po mož¬ nosti brez bleščanja. Pri neustrezni svetlo¬ bi je nemogoče res enakomerno nanašati barvo. 8. Kadar razmere dopuščajo, poskrbite, da bo prostor, kjer barvate, dovolj ve¬ lik ter, kolikor je mogoče, pospravljen in čist. S tem se boste izognili spotikanju ali udarjanju ob razne ovire, pa tudi pada¬ nju tujkov na sveže pobarvano površino. Ce ne gre za predmete, ki stojijo na pro¬ stem, potem raje barvajte v pokritem in vsaj delno zaprtem prostoru, kjer pa naj ne bo prepiha. Ta je škodljiv za zdravje, poleg tega pa dviguje prah, ki nato sede na sveže pobarvano površino, kar je seve¬ da vse prej kot dobrodošlo. Če je le mogo¬ če, se izogibajte barvanju v bivalnih pros¬ torih in na mestih, kjer je gneča. 9- Predmet, ki ga barvate, postavite na trdno in stabilno površino, ki jo zaščitite s časopisnim papirjem. Manjše predmete lahko barvate sede, pri čemer potrebuje¬ te stol z ustrezno višino, ki bo zagotavljal primeren položaj vašega telesa. Prisilna drža namreč začne dokaj hitro povzroča¬ ti bolečine v hrbtu. 10. Če med barvanjem na površini osta¬ ne ščetina iz čopiča, je ne skušajte od¬ straniti s prsti ali z vrhom čopiča, ampak zvijte košček ličarskega lepilnega traku z lepljivo stranjo navzven in z njim pre¬ vidno odstranite ščetino. Enako velja za druge tujke, kot so lasje, mušice ipd. 11. Pločevinke z barvo po končani upo¬ rabi dobro zaprite. Vedno jih shranjujte obrnjene na glavo, tako da je pokrov spodaj! Čeprav je slišati čudno, pa edi¬ no tako vanje ne more prodirati zrak in barva se ne more strditi oz. zgostiti. Če je v pločevinki ostalo le še malo barve, jo prelijte v manjšo pločevinko in ustrez¬ no označite. 12. Ne glede na to, da proizvajalci nekje na embalaži vedno označijo datum iz¬ delave oz. polnjenja, v primeru, da kup¬ ljene barve ne boste porabili v celoti, na¬ njo z alkoholnim flomastrom napišite, kdaj ste jo kupili. (Uporabite lahko tudi nalepko.) Tako se boste izognili upora¬ bi barve, ki ji je že zdavnaj potekel rok uporabe. Označite tudi, ali ste barvo redčili in koliko vode ste ji dodali. 13 ■ Čopič po vsaki uporabi takoj teme¬ ljito operite z vodo in blagim čistilom ali milom ter otresite. Zasušenega čopiča namreč ne boste mogli rešiti z nobenim topilom ali razredčilom. 14. Čopič shranite tako, da ga obesi¬ te na žebelj oz. vrvico ali ga z ročajem navzdol postavite v višjo prazno poso¬ do, nikoli pa ga ne postavljajte na ščeti¬ ne, ker se sčasoma ukrivijo, zaradi česar postane čopič neuporaben. 15. Akrilne barve ne vsebujejo strupe¬ nih hlapov, niti niso nevarne, če pridejo v stik s kožo. Manj prijetno je, če vam pridejo v oči, zato v takem primeru ta¬ koj poskrbite za temeljito izpiranje pod tekočo vodo. Če to ne zadostuje, čim prej pojdite k zdravniku. ali mat učinkom. Zaščitni lak bo slikarsko površino zaščitil pred prašnimi delci in drugo umazanijo, ki se nabira v prostoru, obenem pa nam bo omogočil, da bomo z zaključnim lakom zaščiteno sliko čez nekaj let z lahkoto očistili. Prah in umazanija se bosta nalagala na zaščitni lak, nanosi akril¬ ne barve pa bodo ostali nedotaknjeni. Tudi pri slikanju fresk na zunanjih po¬ vršinah moramo le-te pred neugodnimi vremenskimi vplivi obvezno zaščititi z za¬ ključnimi laki. KAJJtGA. AAESECA. Knjigo Skrivnosti in čudeži narave naročam: ( ) po redni ceni 15,99 €, ( ) kot naročnik revije TIM po ceni^ (S križcem označite svojo odločitev.) & narave Ime in priimek: Ulica in hišna številka: Poštna št.: Kraj: Telefon: E-naslov: Datum: Podpis: j 121 Tehniška založba Slovenije 46 Vaša udeležba pri poštnini je 2,99 €. Rok za reklamacijo je 8 dni. Morebitni odstop od naročila je 15 dni po prejemu pošiljke. maj 2008 9 IEKTJVU 1. Zmagovalna maketa letošnjega Pokala Italeri v kategoriji letal v merilu 1 : 48 in 1 : 32 je »bojeviti sokol« F-16 CJ Boštjan Vestra, ki je že tako dobro maketo prepričljivo ponazoril v njeni dvaintridesetkratni pomanjšavi. 2. Marklinov kovinski model električne lokomotive nemških železnic serije E18 v merilu 1 : 87 (HO) nosi letnico 1958. Starodobni model je lepo ohranjen in v voznem stanju. Takšne primerke zaradi zavidlji¬ ve starosti videvamo vedno bolj poredko, občasno pa se pojavijo na kakšni razstavi. 3. Luka Simič, učenec OŠ prof. dr. Josipa Plemlja z Bleda, je po načr¬ tu, objavljenem v reviji Tim št. 6/2003, izdelal model mlina na veter s Stare Gore, ki ga poganja elektromotor. Model je obložil s furnirjem in vanj vgradil tudi osvetlitev. 4. Italerijeva maketa ameriške križarke USS Gettysburg (CG 64) raz¬ reda bojnih ladij ticonderoga v merilu 1 : 350, s katero je avtor na tekmovanjih dosegel vrsto lepih uvrstitev, je eno od uspešnejših del iz bogatega maketarskega repertoarja Danijela Viteza iz Prestranka. Foto: A. Kogovšek, I. Kuralt in L. Simič NARODNA IN UNIVERZITETNA KNJIŽNICA Preživite prijetno, V nedeljo, 15. junija, od 10. do 18. ure, vas vabimo na družinski izlet v Tehniški muzej Slovenije v Bistri pri Vrhniki. nedeljo s Tehniško založbo Slovenije. DS 186 671 2007/2008 Ti 920073814,9 10.30 in 15.00 • Timove delavnice: izdelava preprostega raketnega modela • Naravoslovje in tehnika: zabavni eksperimenti • Delavnice za najmlajše: v svetu pravljic z Nodijem in Frančkom 11.00 • Zaključek natečaja Izdelaj katapult s tekmovanjem 12.00 in 15.30 • Demonstracijski nastop letalskih, raketnih in ladijskih modelarjev Celodnevni dogodki: • Bralni kotiček • Otroške delavnice & d o S seboj prinesite zadnjo številko revije Življenje in tehnika ali TIM, saj boste z njima deležni 20 % popusta pri vstopnini v muzej. Vstopnico lahko unovčite tudi kot dodatni popust pri nakupu knjig. Vse delavnice so brezplačne. Zaradi omejenega števila udeležencev na delavnicah zbiramo prijave na: modra Številka (( (• 080 17 90 ) in spletu: www.tzs.si. TA tehniška za ma > 2008 mr 9 • maj 2008 • 21 k 4 M ►-« X 'N Na prototipu je uporabljen brezkrtačni pogon kontronik dancer brez prenosa, s propelerjem 8x6, krmilnikom vrtljajev kontronik sun 18 A in napajanjem 3S Li-po 950 mAh 25C. Izbrani pogon zagotavlja precejšnjo zalogo moči in polete do 10 minut. Če bi želeli uporabiti motor z notranjim izgorevanjem, izdelamo rebro R1 brez izrezov za nosilec elektromotorja in nanj na ustrezno mesto pritrdimo nosilec za tak motor. Zaradi lahke konstrukcije odsvetujem motorje s prostornino, večjo od 1,76 cm 3 . V tem primeru moramo v trup vgraditi še rezervoar ga gorivo 0,8 dl in dodatni servomehanizem za plin. Pokrov motorja izdelamo iz ELSV; zadostujejo tri plasti steklene tkanine 80 g/dm 2 . Pri izdelavi pramodela si pomagamo z zgornjimi prerezi (levo tloris, desno stranski ris). Da pramodela ne zlepimo z laminatom oziroma da ga ne uničimo, ga pred laminiranjem zaščitimo z balončkom. Celoten model ima klasično konstrukcijo. Zaradi njegove nizke mase je izrednega pomena dobro naleganje sestavnih delov in kakovost lepljenih spojev. Sestavne dele lepimo z belim lepilom. Ko smo na stranici trupa prilepili robne balzove letvice 5 x 5 in vse notranje ojačitve, jih pravokotno povežemo z rebroma R1 in R2. Nadaljnje sestavljanje trupa oziroma vstavljanje reber R3, R4 in R5 izvedemo na hrbtu, torej s trupom, obrnjenim narobe. To je mogoče samo tako, da prvi dve rebri gledata čez delovno površino. Trup mora biti simetričen in raven. Preden ga vzamemo z delovne površine, ga še s spodnje strani zapremo s prečnimi oplatami iz balze debeline 1,5 mm. Balzo 1,5 mm na zgornjem delu trupa pred kokpitom pred krivljenjem omočimo z vodo. Opiate ukrivimo glede na obliko trupa, jih pritrdimo z ličarskim trakom in počakamo, da se posušijo. Lepimo šele po tem, ko so suhe in obrezane na končno velikost. Opiati sta spojeni na sredinski balzovi letvici. Čeprav model s profilom krila ClarkY leti počasi in predvidljivo, si lahko te letalne lastnosti še dodatno izboljšamo z zvitjem krila. To storimo s folijo za prekrivanje šele ob prekrivanju krila, tako da sta zadnja robova krila glede na sredino dvignjena za 6 mm. Pred vsakim poletom preverimo, ali se krmilne površine neovirano odklanjajo v prave smeri in ali so nastavljeni hodi krmil dovolj veliki. Ker so pogonski akumulatorji dokaj težki, preverimo tudi njihovo pritrditev, da se med letom položaj težišča ne bo premikal, saj je to lahko za model usodno. Višinski in smerni stabilizator sta v celoti izdelana iz 5-mm balzovih letvic ustreznih širin. Oba stabilizatorja prekrijemo v celoti, šele nato pa ju prilepimo v trup. Pred tem folijo za prekrivanje na stičnih ploskvah odstranimo. Krmilne povezave s smerjo in višino izdelamo iz jeklene žice 0 0,8 mm, ki teče po zunanji plastični cevki 0 2 / 0,8 mm. Krmilne ročice izdelamo iz tanke vezane plošče ali vitroplasta. Žico skozi krmilni ročici na obeh straneh enostavno ukrivimo v L, pred iztikanjem iz ležišča pa jo zavarujemo z majhnim koščom termoskrčljive cevke in kapljico sekundnega lepila. Žica se mora v krmilnih ročicah prosto vrteti. Namesto repnega kolesa iz tanke žice izdelamo tudi repno ostrogo, ki jo na trup prilepimo šele po prekrivanju modela. BI,5 Hodi krmil: višinsko krmilo ± 8 mm smerno krmilo ± 35 mm Razpetina: 1200 mm Masa modela: 600 g Krilna obremenitev: 25 g/dm 2 RV-funkcije: višina, smer, plin Pogon: električni pogon do približno 200 W 24 • TIH 9 • maj 2008 TIH 9 • maj 2008 • 25 IH 9 • maj 2008 TIRI 9 • maj 2008 • 27 ► 4 n Legenda uporabljenih materialov: Osnova kabine modela je izdelana iz dveh reber. Po brušenju robov in barvanju reber na notranji strani nanju prilepimo tanko zasteklitev. To je lahko tudi izrez iz 1,51 plastenke z gladko površino. Zunanji rob zaključimo s trakom folije za prekrivanje. B - balza S - smreka TVP - topolova vezana plošča VP - letalska vezana plošča V - vitroplast PK / 2 x TVP3 Vsa rebra za izdelavo nosilca elektromotorja so iz topolove vezane plošče 3 mm. Iz letalske vezane plošče ali vitroplasta izdelamo samo rebro, na katerega dejansko privijačimo ustrezen elektromotor. Luknje za pritrditev in hlajenje so odvisne od izbranega elektromotorja, v tem primeru je to Kontronikov brezkrtačni dancer. VP2 TVP3 TVP3 TVP3 ir R2 / TVP3 rj R2A 7 TVP3 163-gramske ogljikove tkanine, jedro podvozja pa sestavlja 12 plasti 80-gramske steklene tkanine. Za večjo trdnost in prožnost izdelka je pomembno, da tkanino dobro prepojimo s čim manj smole. Podvozje lahko izdelamo tudi iz 2 mm jeklene žice. V tem primeru je pritrditev drugačna, za to uporabimo ušesca iz tankega aluminija in samorezne vijake. R4 / TVP3 R5 / TVP3 K) Os i i M ft co 3 E. tO O O 00 v * n 3 M. to o o 00 to ut