stikih z ministr- zatrim'CTo, da je j odposlal svojega ’ nnsl. Dimitrije- j ii se izvršil nrvi rr'ov s kmečko-ijo. Vukičevič vsaj rad!č"vce. JUTRA; PoZfnTn« ^faTaiHrV aoTovfnf CAfTal Din Leto II. (IX.), štev. 13 Maribor, torek 17. januarja 1928 Mr»dw. 440 Mpiw 488 izhaja razu« nedslja in praznikov vsak dan ©to 16. uri Aašua pri paštaai Mc. m. v Ljubljani It M.409 Veli* mačeta«, pretoman » opravi ad po ppM 10 Ota, SecUmijan aa Oam pa 19 Dia y prKakovaniu razpleta krize UTRJENA DAVIDOVICEVA POZICIJA, — GLASOVI LISTOV O POMENU RESOLUCIJE DEMOKRATSKEGA KONGRESA. Beograd, 17. januarja. Demokratski kongres se je sinoči po dvodnevnem zasedanju soglasno izrekel za politiko Ljube Davidoviča in ga obenem pooblastil, da nadaljuje svojo akcijo za združenje vseh demokratskih skupin in ustvaritev velike demokratske stranke. Čeprav se resolucija ne dotika vprašanja odnošajev napram radikalom, vendar pa je iz nje dovolj jasno, da se demokratski kongres ne strinja s postopanjem demokratskih ministrov v vladi. Vsi govorniki so ob zaključku naglašali, da je smatrati le strankin kongres kot vrhovno strankino instanco, katere sklepom in odredbam se morajo pokoriti tudi demokratski ministri in de mokratski poslanski klub. Ako bi v naši politiki igrala kako vlogo načela, bi morali sedaj ne samo demokratski ministri, temveč tudi Vukičevič sam izvajati konsekven ce in demisijonirati. Toda Vukičevič tega še ne bo storil, temveč bo gotovo še čakal na odmev sklepov demokratskega kongresa v demokratskem poslanskem klubu, ki je bil do-Sedaj pod Marinkovičevim vplivom. Eno je gotovo: Kongres demokratske stranke je silno utrdil Davidovi-čev položaj in preko njega sedaj ne bodo mogli več niti demokratski ministri, ki so prišli v vlado brez vednosti stranke. Celo Marinkovič sam je ob zaključku kongresa izjavil, da nikakor ne bi mogel prevzeti odgovornosti, ako bi demokratski ministri ne upoštevali sklepov kongresa. Položaj je sedaj silno zamotan. Vukičevič je v izredno težkem položaju. Zaveda se. da demokratski poslanski klub ne bo sedaj več slepo drl za svojimi ministri in da je razbitje koalicije med demokrati in radikali le še vprašanje časa. a neizbežno. Med tem se prlnravlja glavno jedro opozicije in obenem nedvomno steber bodočega režima — kmečko-demokratska koalicija — na svoje ve liko manifestacijsko zborovanje dne 22. t. m. v Zagrebu, ki se bo vršilo istočasno z zborovanjem poslancev obeh strank. Na tem shodu si bosta oba voditelja Radič in Pribičevič pred vso javnostjo, da bo mogočno odmevalo tudi v Beogradu, prisegla zvestobo ter jasno začrtala program za skupno delo. BEOGRAD, 17. januarja. Demokratski ministri so silno rezervirani. Dopoldne so imeli konferenco z zunanjim ministrom dr. Marinkovičem, ki je nato obvestil ministrskega predsednika o rezultatu strankinega kongresa. Radikali so precej presenečeni. Vlada je pač pričakovala ostro kritiko sedanjega režima, obenem pa tudi konkretnih protipredlogov. Izven vsakega dvoma je. da je večina demokratov za razbitje koalicije. Opozicijonalni krogi so sprejeli sklep demokratskega kongresa hladno na znanje. Kmečko-demokratska koalicija hoče še počakati na razvoj dogodkov. BEOGRAD, 17. januarja. Radikalna »Samouprava« piše, da po besedilu demokratske koalicije ni več računati z radikalno-demokratsko koalicijo in to tem manj, ker mora demokratski poslanski klub izvesti kongresne sklepe. »Vreme« je še bolj pesimistično in pravi: »Razvoj in sklepi kongresa silijo k temeljiti reviziji odnošajev med radikali in demokrati. Po mnenju »Vremena« je s sigurnostjo pričakovati demisije demokratskih ministrov. V krogih, ki so v skim predsednikom. Vukičevič že sinoči zunanjega emisarja viča v Zagreb kjnr bi se zopetni kontakt radik^ov demokratsko koalicijo, pa. da pridobi zase vsaj ker bi mogel Marmkovič tem slučaju prelom s svojo stranko, da bi ostal notem z n^ka^mimi poslanci v vladi. Wr*«Ut4*v« mi n^H>«vai Maeibo-r, At »k* tu d rov* «**t« ittS Ogtata po tarifa Offtae« MrapmM ta* egtaaai MMata* J+nr v Ljabftant, Pmfam«« allat ».4 Utrjevanje kmeiko-demo-kratske koalicije LEP ODMEV VSEPOVSOD. — VELIKA MANIFESTACIJSKA SKUPŠČINA DNE 22, t. m. V ZAGREBU. Gibanje SDS v mariborski oblasti Tekom zadnjih dni se je po vsej mariborski oblasti vršila cela vrsta sestankov odnosno občnih zborov SDS, ki so ponovno pokazali, kako se je stranka ukoreninila zlasti tudi med našim kmetskim ljudstvom. Na vseh teh sestankih se je enodušno pozdravila ustanovitev kmečko-demokrat-ske koalicije ter tudi njeni že dozdaj doseženi uspehi. Povdarila se je potreba, da kmečko-demokratska koalicija vztraja v svoji borbi za končno izvojevanje enakosti. Kmečko ljudstvo je zlasti tudi izrekalo povsod željo, da se odpravi kolkovina za navadna šolska naznanila, ker je protiustavna in zelo ovira stik ?o!e z domom ter kvarno vpliva na vzgojo. Finančni efekt kolkovine je itak mini malen, ker večina starišev nc kupuje kolkov, tako da ostaja brez vsakih poročil o napredovanju dece. Ljudstvo tudi odločno protestira proti vpeljavi novega davka po 10 Din. od otroka, ki bi zopet bučo nmaiala državno misel ter podala raznim elementom nove agitacijske cnovi. Končno zahteva ljudstvo tudi z vso odločnostjo, da se nai ort sestavi novih občin na «od]egi novega občinskimi zakona upoštevajo želje prizadetih občin. Resolucije v teh in mnogih drugih zadevah so se Izročile našim gg. narodnim poslancem V tem smislu so bili izvršeni sestanki naših organizacij: V soboto, 7. t. m. v Šmarju pri Jelšah, v Pobrežju pri Mariboru, v nedeljo. 8. t. m. v Prvencih in v Sv. Marku pri Ptuju, v Zibiki. Pristavi in v Sv. Petru na Medv. selu; v četrtek, 12. t. m. v Ljutomeru. v petek, 13. t. m. v Starino- vi vasi na Murskem polju in v Gor. Radgoni, v soboto, 14. t. m. v Stojn-cih pri Ptuju, v Radencih ter Zbigov- Maribor, 17. januarja 1928. Včeraj smo objavili zanimivo vest, da sta v Brodu na Savi, v eni izmed največjih občin, dosegli združeni stranki gg. Pribičeviča in Radiča velik uspeh pii občinskih volitvah. To je samo zopet en člen v verigi pojavov, ki dokazujejo, ka-; ko potrebno je bilo, da sta se znašli na skupni poti obe najmočnejši stranki v prečanskih krajih. Zakaj nešteto enakih dogodkov in uspehov se bo še tekom skupnega dela prihodnjih let pokazalo v interesu naroda in države. Ideja kmečko-demokratske koalicije dobiva tudi v Sloveniji vedno nova tla. : Dokaz temu je na eni strani sobotni občni zbor okrožne organizacije SKS za mariborsko oblast v Mariboru, kjer se je ! nad dvesto delegatov iz cele oblasti eno-i dušno izreklo za koalicijo. Minule due-| ve, in zlasti tudi zadnjo nedeljo, pa se /e I tudi na našem podeželju vršila zopet cela vrsta zborov in sestankov, na katerih j so si pristaši obeh strank, SDS in SKS, .naši napredni kmečki možje in mladeni-j či. priznali škodljivost dosedanje razceo-: i.ienosti ter povdarjali potrebo in koristi skupnega dela vseh naprednjakov na političnem. gospodarskem in kulturnem polju. l ena man*' Jcci'a za kmečko-demokratsko koalicijo je bila j zlasti v Mali Nedelji pri Ljutomeru, kjer i ie g. minister v p. Pucelj govoril ired j • ' cih ori Gor. Radgoni, v nedeljo 15. t. m. v Sv. Juriju v Ščavnici Mali ! Nedelu in na Bregu pri Ptuju. Organizacije v Pobrežju ter v ptujskem okraju je obiskal g. narodni noslanec dr. Pivko, organizacije v ljutomerskem in šmarskem srezu pa oblastni tajnik SDS. Vse že obstoječe nr^eni-zaoiie so se nbnovi!e z izvoh't”o novih odborov. V Pobrežju pri Mariboru je prevzel predsedstvo orrr"nizn-cije porotnik Josm Sorom v Prvencih pri Ptuju kmet Ivan Milra v Sv. Marko ori Ptuju kmet Pave! Pivko, v Zibiki mladi bmet Jnsin Gobec v Pristavi kmet Alojz Pavlič. v Sv. Petru na Medv. selu kmet Franc Strašek, v Ljutomeru dr. Marko Stajnko, v Gor. Radgoni dr. Lenart Boecio. v Stoindh pri Ptuju kmet in župan Afojz Vajda, v Radencih ravn. ... Dedščina noše kraljice po očeiu BUKAREšT, 17- januarja. Včeraj je l ila razdeljena dedščina kralja Ferdinan-A" njegovim dedičem. Jugos^vanska liica Marija je dobila v smislu oporo-kralia Ferdinanda 7b milijonov lejev večstoglavo množico naprednih kme.tov in mladeničev in celo pristašev drugih strank o ciljih in potrebi kmečko-demokratske koalicije ob viharnem pritrjevanju vseh naprednjakov. V nedeljo, 22. t. m. ob 10. dopoldne se bo vršil v Zagrebu na prostoru Zagrebškega zbora, v enem največjih lokalov Zagreba, velik manifestacijski zbor kmečko-demokratske koalicije, na katerem zboru bosta govorila oba voditelja gg, Svetozar Pribičevič in Stjepan Radič. Iz cele širne okolice Za-reba, pa tudi daleč od drugod iz cele Hrvatske ter iz sosedne Slovenije bodo prihiteli na ta zbor desettisoči, da enodušno manifestirajo odločno voljo vsega našega naroda, da si hoče v 10. letu ujedinjenja končno izbojevati enakopravnost, da hoče izenačenje pravic in dolžnosti, da hoče pošteno in dobro upravo brez korupcije in da hoče na čelu države vlado, ki je poštena. ki se ne drži z nasiljem. Vsa organizacije SDS v mariborski oblasti naj po možnosti odpošljejo na ta zbor svoje zastopnike, na vsak način pa one, katerim je to iz prometnih in drugih ozirov količkaj mogoče. Naj bo nedeljska manifestacija v Zagrebu veličasten pojav sloge in sile vseh naprednih Slovencev, Hrvatov in Srbov cele naše države! Karl Janžek, v Zbigovcih kmet Ignac Jurkovič, na Bregu pri Ptuju kmet Ignac Vindiš, v Šmarju pri Jelšah dr. Šandor Hrašovec. Novi organizaciji sta bili ustanovljeni v Starinovi vasi na Murskem Doliu nod predsedstvom kmečkega sina Franca Senčarja in v Mali Ne-dMii orj Ljutomeru pod vodstvom iHcdnega kmeta Antona Božiča iz p-^iclavcev. Tako se razvijalo organizacije SDS vedno krenkgie in se bodo vršili tekom prihodmih dni zopet novi sestanki in občni zbori ker se vodstvo stran ke dobro zaveda, da bo kmečko-demokratska koalicija r^prezontirala tem večjo s!lo. čimbolj bo trdna organizacija vsake izmed koaliraph’ strank. Poizkus samomora. Sinoči, okrog polnoči, je stražnik na Kralja Petra trgu zaslišal iz teme izpod mosta sumljivo klicanje. Ko se je približal kraju, je razločno razumel klicanje gostilničarja H. in v temi opazil silhueto ženske postave, ki se je naglo bližaia poslednjemu stebru mosta na kopnem in na robu obstala. Na poziv stražnika, da se vrne, se je ženska poslušno vrnila in izjavila, da se je v gostilni sprla z možem in da je prvotno namero že med potjo opustila. Nato so jo odvedli zopet v gostilno, kjer sta se s soprogom pobu-1 tala, I Nou sneg četudi za enkrat še ne bog ve kako obl' len smo dobili preteklo noč in danes do. poldne. Mogoče je na Pohorju kaj večjf, saj ga smučarji in sankači že težko pričakujejo, ker bi morali pri dosedanjem vremenu odpovedati razne tekme v zimskem športu. Po ulicah je to pot sicer neznosna »polifka« alias »plundra« in tudi za ozimino je radi še neodtajanega ledu novi sneg škodljiv, a v zadnjih tednih pred St. Moritzom smo le vsi skupaj boljše volje, če vidimo padati debele kosmiče, kakršni so nas tu in tam razveselili danes dopoldne. — Prispevajte za spomenik Kralju Petru v Maribora Sfrsrr % V F CXRNTK.Hr* V M arih'or n, Kako postaneš milijarder. Na vprašanje ameriških novinarjev, kako si je pridobil svoje milijarde in postal najbogatejši človek na svetu, je odgovoril Rockefeller, da se ima za svoje bogastvo zahvaliti samo svojim načelom in da človek brez principov ne more nikdar postati bogat. Rockefeller pravi, da so ga v njegovem življenju vodili vedno štirje principi: 1. Ne kupuj nikdar nepotrebnih stvari. 2. Varčuj. 3. Bodi absolutno točen. 4. Sprejmi vse dobre običaje. Rockefeller, ki mu je danes 87 let, ni nikdar opustil teh svojih principov. Dela kot ura, je in spi točno ob določenem času. Po njegovem mnenju je le tako mogoče postati milijarder. Novorojenček z brado. V veliki vasici blizu Rio de Janeira je rodila neka kmetica dete z gosto brado in brkami. Po poročilih listov bi delala taka brada čast vsakemu gasilcu. Seveda se je takoj našel impresarij, ki bo u-porabljal v svojem varieteju to dete kot posebno točko programa. Veiikl zakladi v staro-kaldejskih grobovih. Eskpedicija britanskega muzeja in pennsylvanske univčrze, ki je odkrila v Urainu v Kaldiji grobnice kraljev iz I. 3500 pred Kr., je našla veliko večje zaklade, nego se je prvotno poročalo. Raznovrstno orožje in Orodje ter vsi dragi predmeti, ki so bili zakopani z mrtvimi vladarji vred, predstavljajo velikansko vrednost. Tako so v posebni podzemni votlini našli par ladij iz zlata. Ena je gladka, druga pa gravirana. Druge znamenitosti po vrednosti in umetnosti so: 15 vrčev, 15 vaz, nekatere so iz lava-stekla, več srebrnih in zlatih Skrinjic ter harfa in triumfalni voz iz lesa z latimi ornamenti. Termini pruenstuenih in pokalnih tekem MOLNP (službeno). Pomladanska prvenstvena tekmovanja pričnejo dne 12. februarja in sicer po sledečem vrstnem redu: 12. II. Ptuj — Železničarji v Mariboru, Rapid—Svoboda. 19. II. Svoboda — Ptuj v Ptuju, Maribor — Železničar. 26. II. Železničar — Svoboda, Rapid — Ptuj v Ptuju. Naslednji nedelji odpadete za pokalna tekmovanja: 4. III. Maribor — Svoboda, Rapid — Železničar. 11. III. Finale med zmagovalcema. Nato se vrste zopet prvenstvene: 18. III. Maribor — Ptuj v Ptuju, Železničar — Rapid. 25. III. Maribor — Svoboda, 1. IV. Maribor — Rapid, 15. III. Finale Maribor - Celje (pokal). 22. III. Semifinale za prvenstvo Maribor Celje. MO poziva mariborske klube, da spomladi izvedejo prvenstvena tekmovanja rezerv. Pogoji: vsi igralci verificirani. Za rezervno tekmo ne sme biti nominiran igralec, ki je proti prvi garnituri I-stega kluba nastopil v prvenstveni tekmi. Prvenstvo bo izvedeno po točkah.— Načelnik. ob 13.37) ali pa z direktnim avtobusom Din 30, ki odhaja iz Ljubljane (gostiln* »pri Figovcu«) ob 12.30 in dospe v Tržič ob 14. uri. Skupni odhod udeležencev tečaja v dom na Kofcah bo v soboto t. j. dne 21. t. m. od hotela »Lončar« v Tržiču popoldne ob 15. uri po dohodu opoldanskega vtaka in avtobusa iz Ljubljane. Prijave je nasloviti na vodjo tečaja Rudolf Badjura, Ljubljana, palača velikega župana. Vsak tečajnik naj pazi, da prinese seboj pravilno montirane smuči. Pojasnila glede opreme, oprave in dra-' go daje vodja tečaja. — Ako ne bi zapadel do 21. t. m. nov sneg se odloži tečaj na poznejši čas. — Srednješolski turnir u fnariboru Po nalogu Ljubljanskega nogometnega podsaveza pripravlja mariborski MO nogometni turnir srednješolskega dija-štva. Tozadevno se je obrnil na vsa ravnateljstva mariborskih srednjih Šol s prošnjo, da izjavijo glede prireditve svoje mnenje, zlasti pa, da sporoče čas, kdaj bi še tekmovanja.izvedla, ne da bi trpel pouk. Tekmovalo se bo po cup sistemu. Premaganec izpade od nadaljnega tekmovanja, vendar pa nastopita premaganca še v takozvani tolažilni tekmi. Tekmovanja se bodo vršila ne samo pod nadzorstvom športnih instanc, temveč tudi pod nadzorstvom strokovnih učiteljev in profesorjev. — Ves nadaljni a-ranžma in podobno izvedbo turnirja je prevzel ISSK Maribor, ki bo za zmagovalca razpisal lično diplomo. Značilno za prireditev je, da bo to prvo srečanje najmlajših sportašev, kjer bo sodelovala šola s športnimi forumi. Polagoma se vendar približujemo razmeram, za katere smo doslej zavidali sosednje narode. — Senzacija Velike noči. Mariborski med. odbor je opustil za dneve velikonočnih praznikov obvezna tekmovanja, ker se obetajo zanimiva srečanja. Vodilna kluba Maribor in Rapid pripravljata turnir z enim izmed dunajskih profesionalnih moštev. Zagrebški sodnik bo sodi) podsavezno prvenstveno zaključno tekmo med mariborskim zmagovalcem in ljubljanskim. Mariborskemu medklubskemu odboru je po dolgih letih uspelo, da je rešeno tudi to vprašanje, ki se je običajno obravnavalo šele po odigranem finalu — prepozno. ZIMSKI ŠPORT. Smuški tečaj na Kofcah. Ako zapade nov sneg do 21. t. m. priredi Tržiška podružnica SPD redni smuški tečaj pri svojem lani otvorjenem Domu na Kofcah 1500 m nad Tržičem. Tečaj bo trajal od 21. do 29. t. m*, vodil ga bo g/referent za turizem Rudolf Badjura iz Ljubljane. Pouk o smučanju je brezplačen, celotna oskrba (zajtrek, ju-žina in večerja in nočišče v zakurjenih sobah) stane za udeležence smuškega tečaja na dan za osebo Din 40, enkratna prijavnina pa Din 20. Dom na Kofcah v Karavankah je doslej najudobnejša zimska postojanka v Posavju, ki nudi čedne separirane kurljive sobice, dobre postelje, prijazne obednice, izvrstno hrano in pijačo. Krog in krog doma se razprostira idealen, gladek, veleobsežen smuški svet s krasnim pregledom Gorenjske, j Najprikladnejši je dohod v Tržič iz Ljub-1 liane z vlakom ob 11.40 (prihod v Tržič Katastrofalen poraz Čehoslovakov v Berlinu. Pri nedeljski mednarodni tekmi v hockeyu na ledu, ki je bila odigrana med Berliner Schlittschuhklub-om in češkoslovaško reprezentanco, so slednji podlegli z diferenco 7:0 (5:0, 2:0). Za evropsko prvenstvo v hitrostnem drsanju se bodo 21. in 22. tm. v Oslu potegovali naslednji Finci: Bachmano, Ovaska, Blonqust in Skulnahb. Nacijonalna prvaka v hitrostnem drsanju sta postala v nedeljo za Finsko bivši svetovni prvak Thunberg, ki je v Tammersforsu na 1500 m in 5000 ra dosegel dva nova finska rekorda in pa Evensen za Norveško, ki je zmagal v Sandefjordu na istih progah. — Na olimpijadi si bosta imenovana nacijonalna prvaka najnevarnejša konkurenta za sve tovno prvenstvo. Rforizmi o nogometu Čim se pričnejo kopičiti skrbi In težave v klubu, pričnejo kopneti podporniki in dobrotniki Oseka v klubovi blagajni pomeni pil* mo neplačanih računov. V mednarodnem športnem sožitja je prav tako kakor v zakonu: šele ko izbruhnejo spori, se često opazi, kako so navezani klubi drug qa drugega. • S točkami v prvenstvu je cesto prav tako kakor s krediti: če jih najnujneje potrebuješ, jih za vraga ne dobiš. Mecena, ki bi mogel popraviti finančni položaj, sprejemajo ravno tako kot bogatega strica iz Amerike, ki se mu bliža zadnja ura: vsi mu hlinijo iskreno ljubezen, dejansko pa misli vsak le na njegov denar. • Pristaši nogometa in muhaste nasajen* ženske imajo dvoje skupnega: mnogokrat bi bilo treba nad njimi obupati, a brez njih se ne bi dalo živeti Salomonov rekord. Današnja doba je sicer doba napredka in rekordov, vendar kljub temu še vedno ni mogla potolči nekaterih rekordov, ki so jih postavili že naši pradedi Tako se imenuje dandanes Wagnerjev orkester monstre-orkester, ker je sodelovalo prvič več sto oseb. Toda, kaj je bil ta orkester napram orkestru, ki ga omenja biblijski zgodovinar o priliki bla-goslovljenja svetišča, ki se je izvršilo za časa vladanja modrega Davidovega sina Salomona. Svečanosti je namreč spremljal orkester — ako se sploh tako more imenovati veš svirajoči narod, — ki je obstojal iz 40.000 harf, 40.000 egipčanskih aparatov z zlatimi zvončki, 100.000 trobent in 200.000 pevcev. Orkester je obstojal torej iz 780.000 oseb. Nič čudnega ni torej, da je Jozua s takšnim, pa čeprav morda tudi malo manjšim orkestrom, mogel porušiti zidovje Jeriha. Coolldgeov dvojnik v Parizu. V Parizu se je te dni razširil glas da se predsednik Zedinjenih držav Coolidge mudi incognito v mestu. Povod tem vestem je dal neki človek, ki je nenavadno podoben predsedniku. Njegov stas, iinije na obrazu in tudi njegovo obnašanje in nastop so namreč nenavadno slični predsedniku Coolidgeu. Šele kasneje so u-gotovili, da ima Coolidge svojega dvcu-nika v Parizu. SfrarPt V E C E R K1K Ju1» Hans Dominik: Oblast treh II. del. In uaj>očila je ura, ko so se v Llnnais trije ljudje molče objeli. Prišel je dan, ko je bila velika iznajdba izpopolnjena. . Dnevi najnapornejšega dela v laboratoriju in v delavnici so bili za njimi. Kar je sledilo sedaj, namreč delo v delavni«*! v svrho Izpeljave in sestave konstrukcije, Je bilo telesno lahka igra, duševno pa je pomenilo počitek. Glavno delo je opravil Silvester. Ovire, ki so se vedno znova nepričakovano pojavile, je premagal njegov iznajditeij-ski ženij. Kadar so se pojavili pri drugih lažji ali težji dvomi, vedno je on z neo-mahljivim zaupanjem zgrabil problem z nove strani. Erik Truwor je s skrbečim očesom opazoval Silvestrovo delo, ker Silvester telesno ni bil ravno eden najmočnejših. Dogajalo se je, da mu je zastalo srce od prenapornega dela in večnega iskanja, da se je moral šibkih kolen minute dolge odpočivati, predno je mogel nadaljevati s svojim delom. Po zadnji prebedeni noči je vrgel Silvester i radostno-ponosnim smehljajem svoje pero po mizi Heureka zmagovitega raziskovalca se je odtrgalo od njegovih ustnic Potem pa se je zgrudil v naslonjač in se pogreznil v globoko smrti podobno spanje. Uubeče roke so skoro nezavestnega prenesle na njegovo ležišče. Atma je ostal pri njem. £rik Truwor pa ni mogel že nadalje (zdržati v tesnih prostorih. S prekipevajočim srcem je hitei ven v naravo, da bi na prostem umiril zopet svoje misli in »gospodaril nad svojimi načrti. Mi»U in načrti neverjetne drznosti, ki so se že tedne dolgo kuhali v njegovi notranjosti, ki so se razprševali in se zopet zgoščevali, so zavzemali sedaj vedno odločnejšo obliko. 2e celo uro je drvel skozi samotni gozd in ni niti vedel, kako je zašel vanj. Po strmih košeninah ga je vodila pot navkreber. Prod in razbito skalovje ga je prisililo k počasnejši hoji. Ko je dosegel vrh, mu je pohajala sapa. Globoko pod njim je šumela reka, toda njeno šumenje se le sem na vrh slišalo samo še kot daljno zamolklo grmenje. Gosta megla se je vlačila po dolini Cez vrhove pa je vel svež veter. Erik Truwor je snel klobuk, da bi mn sapa ohladila vroče č^o. Vse-dei se je na skalo ob robu pobočja. Tako je sedel dolgo, miren in trd, kakor kamen pod njim. Močni toda križajoči se glasovi preteklih noči so se začeli spajati v jasno silovito melodijo. V občutje polno zaupanja, mirnosti in sile, ki je izhajalo iz njega in se je vračalo k njemu nazaj it tihih kamenitih gora, temnega zelenja borovcev in vrhov daljnih gora. V tem trenutku je objel njegov duh daljne prostore in čase ter spojil sedanjost s preteklo bodočnostjo. Oživeli so zopet spomini na Pankong Tzo. Na ta-jinstvene nauke in pregovore, vedno znova prednešane z istim prepričanjem in vero. katere je on vedno znova v dvomih odbijal. Sedaj pa je napočila ura, katero mu je opat v Pankong Tzo prorokoval s smehljajočim zaupanjem. Ura preroda! Ura, ki je razdelila njegovo zemeljsko prebivanje v dvoje življenj. Ko je pred dnevi spoznal dalekosež-nost Silvestrove iznajdbe, ko je uvidel možnost, t njeno pomočjo vsiliti svetu nove zakone, svoje zakone, ga je veličina misli prestrašila in potrla. Sedaj pa je bilo vse odločeno. Usoda je govorila Iz starca v Pankong Tzo in ga Izbrala za svoje orodje. S trdnimi koraki se je podal nazaj na pot proti Linnais, Gotov zmage, prepojen od misli na svojo misijo. Silvester se je zbudil iz dolgega okrep-Ijujočega spanja. Iznajdba ... žarilo... konstrukcije, vse to je ležalo kot v sanjah za njim. Sedaj, ko je bilo ogromno delo dovršeno, ko je bila njegova ustvaritev izpopolnjena, so se njegove misli vrnile nemoteno nazaj k prejšnjim dogodkom. Hitele so v Trenton. Poletele so k Jani. Sam sebe ni mogel več doumeti. Kako je bilo mogoče, da je v teh dneh dela mogel tako popolnoma pozabiti na svojo Jano? Ali ga je začaralo znanstveno raziskovanje? Ali je morda to povzroči! kak drug vpliv? Odgovora na to vprašanje ni našel. V duhu je videl svojo zaročenko. Videl jo je v vrtu hišice v Trentonu, kako neguje svoje ljubljene cvetke. Videl jo je v domačem krogu za mizo v prijaznem razgovoru. Videl je, kako ji pri pogovoru lahna rdečica zaliva njena ličeca in kako se žare njene oči. Videl jo je. kako se sprehaja ob večernih urah s svojim lahkim zibajočim se korakom ob njegovi strani po predmestnih trenton-skih poljih. Potem se je spomnil na dr. Glossina in skrb je napolnila njegovo srce. dohiteti mora k Jani, zaščititi jo in Jo spraviti na varno. Ljubezen in bojazen sta zavladal) v njegovem sren. MaM tlMi, MaMjjat Hf. 00 ^1 |n^ IlOVeOOe k« MliJi 30 Ota p Mali o a h si SS