Stev. 16.
V Ljubljani, 22. aprila 1910.
L. leto.
Glasilo avstrijskega jugoslovanskega učiteljstva
Vse spise, v oceno poslane knjige itd. je pošiljati samo na naslov:
Uredništvo Učiteljskega Tovariša v Idriji.
Rokopisov ne vračamo. Vse pošiljatve je pošiljati franko.
1 MM
v
Učiteljski Tovariš izhaja vsak petek popoldne.
Ako je ta dan praznik, izide list dan pozneje. Vse leto velja . . 10-— K pol leta .... 5*— „ četrt leta .... 2-50 „ posamezne številke po 20 h.
Za oznanila je plačati od enostolpne petit-vrste, če se tiska enkrat . . 14 h „ „ „ dvakrat. . 12 „
...... trikrat . . 10 „
za nadaljna uvrščenja od petit-vrste po 8 h. Oznanila sprejema Učiteljska tiskarna (telelon št. 118).
Za reklamne notice, pojasnila, poslana, razpise služb je plačati po 20 h za petit-vrsto.
Priloge poleg poštnine 15 K.
Naročnino, reklamacije, to je vse administrativne stvari je pošiljati samo na naslov:
Upravništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani.
Poštna hranilnica št. 53.160. Reklamacije so proste poštnine.
"Vafbïlo
na
IV. redni občni zbor
„UčiteUske tiskarne" v Ljubljani
r. z. z o. j.,
ki bo
dne 5. maja fiiO eb fO. uri dopoldne
v Ljubljani, Gradišče št. 4.
Dnevni red.
1.	Poročilo upravnega sveta o zadružnem poslovanju.
2.	Poročilo upravnega sveta o računskem zaključku za 1. 1909.
8. Poročilo nadzorstva o računskem zaključku in poslovanju upravnega sveta.
4.	Predlog upravnega sveta o razdelitvi čistega dobička.
5.	Volitev nadzorstva.
6.	Slučajnosti.
Za, spravni s-^-et:
L. Jelene,
predsednik.
Karel Wider,
élan upr. svet».
Slovensko učiteljstvo in obstrukcija v štajerskem deželnem zboru.
Iz Slovenskih goric, 15. aprila 1910.
Ko se je raznesla vest, da so slovenski poslanci v štajerskem deželnem zboru potom obstrukcije onemogočili nadaljno njegovo poslovanje, je zavrelo po vsem slovenskem Štajerju.
Kaj takega pa še ni bilo ! Šlo pa je tudi zares za pravice, zastarele pravice štajerskih Slovencev, ki so jih Nemci hoteli odvzeti našim slovenskim poslancem tako, da bi bili Slovenci le samo še dobri davkoplačevalci, sicer pa popolnoma brezpravni. Klerikalni večini slovenskih obstrukcionistov se je pridružil še edini napredni slovenski poslanec. Vsi so stali pod slovensko zastavo. In pod to zastavo so se prirejali tudi shodi po vsem slovenskem Štajerju, kjer se je odobrilo od zborovalcev brez razlike politiškega mišljenja postopanje slovenskih poslancev. Ees, čudno, a lepo je bilo videti naprednjaka ploskati in pritrjevati izvajanjem slovenskega poslanca klerikalnega mišljenja — in obratno. Čutili smo se zares zopet enkrat vsi skupaj — Slovence.
To obče navdušenje je prevzelo tudi nas slovenske učitelje in tudi mi smo se udeležili — četudi z mešanimi čuvstvi — teh slovenskih shodov. In kako tudi ne? Saj smo vendar sinovi istega naroda, ki ga hoče njegov sosed v svoji nadmoči potlačiti čisto k tlom. A tu nas vidi sovražnik na braniku slovenskih pravic. Storili smo svojo narodno dolžno s t l
Eekel sem, da smo se udeležili shodov z mešanimi čuvstvi. To je tudi povsem raz-umevno, če pomislimo, v kakem položaju je nas zalotila obstrukcija. Vsakih deset let — se reče — se ima izvršiti regulacija učiteljskih plač. Tudi letos bi se imelo kaj takega zgoditi. Štajerski Lehrerbund je po poslancu-učitelju Otterju vložil v deželnem zboru tozadevni predlog, ki kulminira v zahtevi: Učiteljske plače se imajo urediti liki onim štirih najnižjih razredov državnih uradnikov. Toda ta predlog ni bil edini. Nemški klerikalec Wagner, nemški na-cionalec Gerlitz in slovenski klerikalec Eobič so tudi vložili tozadevne, bistveno več ali manj različne predloge. Najboljši je bil še oni Ger-litza, ki zahteva istotako kakor mi osebni štatus.
Vsi ti predlogi so bili v zbornici sprejeti in odkazani kombiniranemu učnemu in finančnemu odseku. Otter je še zahteval, naj se izvoli anketa, ki bi vzela Lehrerbundov predlog v pretres. Ta anketa pa se je zdela poslancu-učitelju Horvatku (soc. dem.) sumljiva, zato je zahteval: Če se hoče učiteljstvu pomagati, naj se takoj vse potrebno ukrene, ne pa stvari vlačiti na dolgo klop. Temu nasproti je zopet Otter utemeljeval — kar je pravpzaprav tudi res — da se mora temeljito, stvarno in premišljeno postopati v tako važni zadevi, ki ima potem vrednost za več let.
Preden nadaljujem naj še omenim, da sta bila izvoljena v anketo od Lehrerbunda tega predsednik in podpredsednik, torej noben Slovenec. To bi ne smelo biti. V vsaki akciji od strani Lehrerbunda moramo biti Slovenci zastopani, sicer zgledamo res tako, kakor bi bili — minderwertig.
Da nadaljujem: V nekem oziru je trdil tov. Horvatek vsekakor prav, kakor je to razvidno iz sledečega: Pri zadnjem zborovanju učit. dr. Aflenc in Bruck v Kopfenbergu je namreč Otter izjavil, da je še sedaj komaj začetek boja za izboljšanje naše blaginje. Glavni naval se mora izvršiti, ko se bo razmotrivalo vprašanje o pokritja! To je vsekakor jasno. Uspeh torej ne bo odvisen od ankete, njenega delovanja in zaključka, velikoveč bo zavisela regulacija od tega, kdaj, kje in kako močan vir se bo našel v pokritje regulacijskih troškov, nadalje tudi kako močan bo „glavni" naval. No, boga mi, to ni nič novega, nič posebnega, tako je bilo doslej vedno, ne da bi zato sklicevali anket.
Sploh pa je tovariš Otter kaj čuden patron; bolj deutsch-völkisch kakor lehrerfreundlich, se mora prej ozirati na zahteve svojih volilcev, kakor na one svojih stanovskih
tovarišev.*) Zato pa tudi „programmäßig" psuje Slovenca na javnih shodih in učiteljskih zborovanjih, poudarjajoč, da so zavlačevanje regulacije učiteljskih plač zakrivili edinole Slovenci s svojo neosnovano in nespametno obstrukcijo. Mi pa vemo, da je glavni vzrok obstrukcije Wastianov predlog deželnega šolskega sveta; to pa vedo tudi drugi ljudje. Tako n. pr. je učiteljsko društvo za polit, okraj Liecen dalo Otter-Wastianovi kompaniji brco s tem, da je sprejelo med drugim to le resolucijo: Er (der Lehrerverein) spricht ferner die Überzeugung aus, daß der Antrag Wastian, betreffend die Zusammensetzung des Landesschulrates mit seiner parteipolitischen Tendenz, vom Standpunkte einer ruhigen Entwickelung der Schule nicht zu begrüßen ist." Zanimivo je tudi to, da omenjeno učit. društvo za eno obžaluje, daß zwischen den beiden dem steier-märkischen Landtage angehörigen Lehrern ein Einvernehmen in Schul- und Lehrerfragen nicht erzielt werden konnte. — Ees, neumevno je, da naši trije stanovski tovariši (če še akademika privzamemo) niso kombinirali svojih predlogov.
Kakor je iz vsega tega razvidno, vsa akcija že v začetku ni mnogo obetala. Toda vedno večja in hujša draginja sili k rešitvi tega našega življenskega vprašanja.
Že pred Veliko nočjo je bilo slišati, da se namerava pogajati vlada s slov. deželno-zborsko večino — s klerikalci. V kakem štadiju so ta pogajanja, nam momentano ni znano, a govori se že o raznih cukrčkih, ki jih misli vlada podariti našim klerikalnim poslancem, če opuste obstrukcijo. Iz prvobitno o b č e s 1 o-venske zadeve kujejo torej klerikalci sedaj kapital za svojo stranko! V očigled temu izjavlja slovensko štajersko učiteljstvo na tem mestu
*) Jaklič, Ravnikar in — der Dritte im Bunde Otter! U r e d n.
LISTEK.
Pisma iz onstran groba.
Piše pokojni Afron Volj ni i, priobeuje Florijan Svon.
XI.
1.	Svojstvo celote se pojavlja po svojstvu njenih delov.
2.	Česar ni v celoti, ne more biti v njenem delu.
A. V.
Dragi Švon, porečeš: „Ne vem, čemu bi priroda zapisovala človeška dela in nedela v vesoljno knjigo življenskega spomina in čemu bi ona bila ustvarila čitatelje, da bere iz te knjige? Meni se vidi, da je prvo in drugo brez smisla v prirodi."
Kratko Ti odgovorim na to vprašanje. Povej mi, prijatelj, kaj bi bil človek brez spomina? Odgovor je kratek: „Nema, neumna, mrtva prikazen v prirodi." Kaj bi bilo vosoljno Človeštvo in kaj bi bila priroda? Mrtev plod mrtve snovi.
Žalibog, da je še mnogo ljudi, ki so fak-tično še analfabeti, akoravno trdijo, da so pre-
metali in prelistali vse zaprašene knjige, kijih je kdaj spisala človeška roka na svetu. Pre-čitali in premetali so te knjige, ali ker so analfabeti za prirodno knjigo življenja, so ostali le pri čitanju snovne materije, niso pa vpogledali v zgodovino duševnega, vsemirskega subjekta prirode same.
Oe je v Tebi ustvarila priroda knjigo spomina, zakaj bi je ne mogla ustvariti za svoje vesoljstvo, to je za svojo celoto, za sebe, v katero celoto spada vsak posamezni pojav bitja? Kar pa je bil vzrok, da ima posamezno bitje spomin, to je bil vzrok tudi za celoto samo. Ker je posamezno bitje del celote, celota pa vse te dele obsegujoča enota, se ne izgubi iz te enote niti najmanjši pojav, ampak ostane v posameznem delu zapisan v spominu in po spominu posameznika v vesoljstvu. Vedite, da Vam niti las ne pade z glave, da bi ne ostalo to dejanje začrtano v prirodi!
Pogoj izpopolnjevanja je bil vzrok, da je priroda takorekoč bila prisiljena, da ustvari spomin v posamezniku in v vesoljstvu samem. Kakor vidimo, je pri vsakem bitju mogoče izpopolnjevanje le potom spomina. Volja pa odločuje imetje izpopolnjevanja vsakega posameznika in celpga človeštva. Zaraditega je odvisno le od Tebe. dragi, v koliko hočeš ali nočeš biti deležen kot njen del njenega izpo-
polnjevanja. Izpopolnjevanje pa se vrši potom spoznanja življenja in to ne skokoma, ampak stopnja za stopnjo. Kdor zaostane v izpopolnjevanju za prirodo, ta trpi, kdor sledi vesoljni izpopolnjujoči se prirodi, ta uživa.
Človeško življenje ni stalno, ampak le prehodno. Zaradi tega, bratje, ne iščite utehe v zemeljski snovi, ampak iščite jo v poletu svojega duha, ki ne miruje in ne mine, ampak se tudi tostran groba še vedno nadaljuje po vesoljnih dejanjih; izpopolnjuje s tem, da proučuje minljivost kin zre vedno jasnejše v večnost.
Eesnične so besede Krista: „Kdor služi Mamonu, ne more služiti živemu Bogu, zakaj dvema gospodarjema se ne more služiti." Žalibog, da se nahajajo v tem pogledu na zemlji raznovrstna bitja, odkrita in neodkrita. Nekateri hočejo, da obvladajo duha in ga store minljivim, začasnim, drugi pa so uslužbeni Mamonu z dejanji, z besedami pa govore, da služijo Bogu. Te poslednje bi vprašal, tiho jim šepetaje na uho, kakor Margareta v Paustu:
„Nun sag, wie hast du's mit der Religion?
Du bist ein herzlioh guter Mann,
allein ich glaub', du hältst nicht viel davon."
Prvim pa bi rekel kakor Temistokles Špartancu Euribiadu: „Udari ali poslušaj!"
Sfrfotal je slavček v vinskih goricah ter zapel slavo Stvarniku, ki se mu klanja vesoljstvo in z vesoljstvom tudi jaz
Tvoj
XIV.
Afron.
Kar nazivljemo umiranje. je pravzaprav porod v novo življenje. Zaradi tega bi bilo umestno, da bi na-zivljali zemeljsko življenje amrt.
Giordano Bruno.
V svojih mislih si izrazil željo, ki sem jo bral v Tebi in Tej Tvoji želji hočem, da ustrežem, kolikor morem z naslednjim pismom. Shakespeare pravi v Hamletu ; „Med nebom in zemljo je mnogo tega, česar ne slutimo, da je," Du Prel imenuje svet preko groba drugače shvatau svet tostran groba in nadaljuje: „Kdor bi pa mislil, da je to le slaba zamenjava za nebo, temu povem, da ne odločuje kakovost kraja, ampak kakovost naše organi-nizacije in njen odnošaj proti temu kraju.
Ta in oni svet, čeravno objektivno isti kraj, zamoreta biti neizmerno različna, torej brez vsake sličnosti." Kakor hiiro se izpremeni
odločno, da je iz gornjega razloga proti nadalnji obstrukciji, ki ne pomaga narodu čisto nič, ker se ta izrablja edino le v strankarske namene.
Izmed vseh stanov trpi zaradi obstrukcije zraven kmetiškega najbolj učiteljski stan. Be-gulacijska dela pri rekah in potokih na Sp. Štajerskem so se izdatno omejila, tuintam popolnoma ustavila. Bavno tako so izostale razne podpore in prispevki, ki — četudi so bili v resnici pičli — so popolnoma izostali. Ali pa nam garantirajo klerikalni poslanci, da bo dežela iz bojazni pred slov. obstrukcijo vbodoče naše slovenske zahteve in potrebe izdatneje subvencionirala?
Od pustnega torka, ko je bil deželni zbor odgoden, pa do današnjega dne smo vsak dan jasneje videli, da je bila slovenska obstrukcija započeta popolnoma brez načela v bodočnost. Veliko vprašanje je tudi, če je tudi obstrukcija prava pot, potom katere hočejo prisiliti nemško večino, da nas pri deželnem gospodarstvu pošteva odslej bolj, nego se je to godilo dosedaj.
Po odgodenju deželnega zbora je tupatam — kakor snežinka med dežjem — padla tudi pretehtna beseda „avtonomija" Šp. Štajerja. Torej za vse deželne in državne urade in oblastnije slovenske oddelke. O, zakaj pa nel Tudi mi slovenski štajerski učitelji smo za to, a šele tistikrat, ko bo imel slovenski Stajer pretežno večino narodno-naprednih poslancev, prej pa ne! Le pomislimo: samouprava slov. Štajerja pod — recimo Korošec-Benkovi-čevim pašalizmom; gorje naprednemu učitelj-stvul Poglejmo samo v kranjsko deželo, kjer vidimo pravo pravcato preseljevanje naprednega učiteljstva; tako bi se nam godilo. Torej, le ostanimo za zdaj še pri Gradcu; boljše nam je tako!
Kakor se je občeslovensko mnenje na Štajerskem obrnilo proti obstrukciji, ravno tako se je i učiteljsko, zakaj vsako nadalnjo odobravanje in pritrjevanje obstrukciji bi se reklo podpirati enostranske koristi, za uči-teljstvo pa razentega še pljuvati v lastno skledo 1
Očividno je, da obstrukcija na način, kako se jo izrablja, ne donaša sadu, kakor smo ga pričakovali.
Kako hočejo varovati in čuvati naše slovenske narodne pravice vobče in koristi šole in učiteljstva posebe na drug način kakor potom obstrukcije — to seveda prepustimo diplomatom, kakor so po vrsti: Terglav, Meško, Boškar itd.
Besume: Slovensko štajersko učiteljstvo hoče, da štajerski deželni zbor zopet deluje!
— c.
Za slovensko šolo v Kopru.
V Kopru — tem italijanskem gnezdu — je veliko število slovenskih otrok, ki po samo-pašnem gospodstvu irredentičnega deželnega odbora istrskega in zaradi malomarnosti avstrijske vlade nasproti Slovencem in istrskim Hrvatom še danes nimajo slovenske šole, kjer bi se poučevali v svoji materinščini.
pojav, se v hipu izpremeni za dotični pojav tudi pojav vsemiia.
Kaj pa je svet? Svet je skupnost, je celotna enota vsega, kar obstoji. Svet nazivljemo s sinonimnimi izrazi tudi: priroda. vesoljstvo, vsemir, univerzum
„Obstoji pa vobče svet," mi porečeš, prijatelj Švon, „to jeprvo kosmološko vprašanje?" Na to vprašanje se nikalno odgovorili Leibnitz, Kant, Fichte, Schopeuhauer.
Oui pravijo, da se sveta zavedamo le potom svojih čutil, človek, ki bi ne imel čutil, bi se sploh ne zavedal sveta, torej ne bi imel pojma o svetu. Iz tega zaključujejo, da svet objektivno ne obstoji, ampak da si ga mi ustvarjamo s svojimi čutili Ti učenjaki trdijo, da je svet le subjektivna predstava, kakor so barve le subjektivne in niso uič realno objektivnega. Njih sklep je: „česar se ne zavedam, to tudi objektivno ne obstoji." Ni to nesmisel?
Ali Kant sam je pozneje uvidel, da je za vsako predstavo treba predmeta, ki predstavo zbudi, proizvodi. Vedo pa li ti učenjaki, kaj je barva ?
Da dobimo predstavo, mora predmet delovati na naša čutila. Ako nič ne deluje, tudi ničesar ne občutimo in ako ne občutimo, si tudi predstave ustvariti ne moremo.
Vsi ti številni otročiči so primorani zahajati v ultraitaljanske šole, kjer jih previdno zastrupljajo v ultraitaljanskem duhu in jim vcepljajo v njih duše in srca sovraštvo do lastne krvi, do svojih staršev in naroda svojega.
Kaj postane iz takih otrok, take mladine slovenskih staršev, nam žalostno priča veliko število renegatov, ki ob vsaki priliki nastopajo z veliko hujšo strupenostjo proti lastnemu narodu, kakor to delajo proti nam piavl tuje-rodci. Poturica je hujši od Turka!
Temu žalostnemu dejstvu vsaj deloma odpomoči in ob tej priliki spomin svojega blagega" — tragične smrti zaradi železniške katastrofe v Miljah umrlega — prijatelja in rodoljuba sodnika Josipa Simčiča primerno počastiti, so koprski slovenski rodoljubi razposlali med svoje rojake naslednji rodoljubni poziv:
Slovenci, rodoljubi!
Da počastimo spomin svojega blagega prijatelja in rodoljuba, sodnik« Josipa Simčiča, ki je z nami živel in čutil, nameravamo nabrati znesek v podporo slovenske šole v Kopru, ki bo naložen v trajen spomin blagopokojnika, na njegovo ime v tukajšni posojilnici.
Obračamo se tudi do Vašega blagorodja, da blagovolite prispevati s kakršnimkoli zneskom v ta blagodelni namen.
Z rodoljubnim pozdravom in z odličnim spoštovanjem.
Začasni odbor za ustanovitev slovenske šole v Kopru:
Dr. č e r n e I. r. D o m i n c o 1. r.
Temu pozivu se pridružujemo tudi mi z željo, da se vsakdo, komur le mogoče, odzove prošnji koprskih rodoljubov, ker bo s tem najlepše počeščen spomin blagega pokojnika Simčiča, a obenem pomagano koprski slovenski deci, da se bo izobraževala v svojem maternem jeziku in se tako obvarovala pred izginom v morju tujinstva.
Prispevke bi bilo doposlati na slovensko hranilnico in posojilnico v Kopru ali dr. čer-netu, odvetniku v Kopru.
Načrt zakona, J h
ki se z njim premeni deželni šolski zakon za Istro z dne 3. novembra 1874, št. 29. ■
§ L	' |
Stroški za snovanje in vzdržavanje ljudskih šol pripadajo deželi.
K temu je prištevati:
a)	zidanje in vzdrževanje šolskih poslopij ;
b)	nabava šolske oprave;
c)	nabava šolskih rekvizitov in knjig za ubožne učence kakor tudi knjig za šolarske in učiteljske knjižnice;	t
d)	stanovanja, oziroma stanarine za učno osobje;
e)	telovadnice s potrebnim orodjem;
f)	šolski vrtovi in kmetijska poizkusna polja z dotičnim potrebnim orodjem;
Predstave niso neodvisne od Bplošnih predmetov, ampak one so po predmetih provzročene.
Pred izkustvom nimamo predstave in svet imenujemo čutnim baš zato, ker iz njega po predmetih dobivamo predstave. Ker obstoje prej predmeti, preden se zbude v nas predstave, zaradi tega obstoji tudi objektivno svet in to brez ozira na naše predstave o njem. Predmet zbudi predstavo in predstava nam refleksivno očituje predmet. Da svet objektivno obstoji, o tem sploh ni več dvojbe. Brezdvomno je tudi, da naši čuti niso dovršeni, zakaj mnogo sil, ki so v vsemiru, naši čuti niti ne občutijo. Zaradi tega nima človeški rod niti pojma še o vesoljstvu. Poznam Te, dragi Švon, da živiš v neprestanem dvomu o biti in nebiti po smrti.
Da je v človeku neka življenska sila, na katero ne vpliva fizična sila, to nam je pred nedavnim časom odkril Baraduc.
Posrečilo se mu je, daje izumil neke vrste iglo, na katero vpliva le izključno življenska sila živih bitij. Ta fluid, ki se javlja s pomočjo te igle, je podvržen le človeški volji ali pa živalskemu instinktu. On torej ne odvisi od fizičnih sil in nima z njimi nič skupnega.
Ne misli pa, da živiš samo Ti v dvomih. Dvomi o biti in nebiti se pojavljajo v vsakem človeku.
g)	ogrevanje, razsvetljava in snaženje šolskih prostorov in
h)	dežela podpiraj šolske izlete s tem, da se nakažejo vsem šolam sorazmerno letni prispevki iz posebnega, samo v to določenega fonda.
Vsota za stroške pod c) in h) se naj poveri šolskim voditeljem, ki imajo proti letni odškodnini po 300 K za razred nadzorovati in oskrbovati vse šolsko poslopje, oziroma vsa šolska poslopja.
§ 2.
Privatni ustanovnik šole jo mora sam vzdrževati.
Ako ne bi zadostovala v slučaju smrti, oziroma v slučaju razširjenja šole ustanova, primanjkljaj poravna dežela.
§ B.
Dosedanja šolska poslopja je preurediti tako, da bodo v vsem zadostovala didaktično-pedagoškim in zdravstvenim zahtevam.
§ 4-
Dežela postavi v vsakoletni proračun gotove vsote za okrajne in deželne učiteljske konference.
Prve morajo biti najmanj po ena vsako leto, t. j. deželne se naj vrše vsaj vsako tretje leto.
§ 5-
Komisija za zidanje novih, eventualno preureditev starih šolskih poslopij obstoja iz:
a)	c. kr. okraj. šol. nadzornika;
b)	najstarejšega šolskega voditelja do-tične občine in domačega učitelja, ki ima pa le posvetovalen glas;
c)	okrajnega zdravnika;
d)	enega deželnih odbornikov;
e)	občinskega načelnika in
f)	enega zidarskega mojstra.
§ 6., 7. in 8.
Ostanejo neizpremenjeni, t. j. v dosedanji obliki.
§ 9.
Splošen pouk ua ljudskih šolah je brezplačen, zaradi česar se ne sme nalagati ni-kakih šolskih taks.
§ 10.
Šolske knjige in druge potrebščine oskrbuje ubožnim učencem dežela (§ 1. c). V to svrho napravi šolski voditelj vsako leto do konca aprila proračun za bodoče šolsko leto, ki ga odpošlje potom c. kr. okr. šol. sveta deželnemu odboru.
§ 11.
Kranjski šolski fondi pripadejo deželnemu šolskemu zakladu.
§ 12.
Glavnice iz ustanov se smejo uporabljati za zidanje novih šolskih poslopij edinole sporazumno z dotičnim občinskim zastopom ter le za kraje, ki so jim voljene.
§ 13. do 17.
Odpadejo.
§ 18.
Ostane nedotaknjen.
Moderni apostol miru in ljuba vi, Tolstoj, pravi: „Mnogo sem premišljal o Bogu in o bitnosti svojega žitja. Končno sem se prepustil veri v Boga in v neumrlost svoje duše. Od takrat občutim v sebi neko živo, a vrhutega mirno upanje v bodočnost."
Sokrat nasprotno je bil prepričan o ne-umrlosti duše. Na vsak način ni prišlo to prepričanje samo, ampak ga je dosegel po truda-polnem razmišljanju. On pravi: „Po smrti izide duša filozofa in pravičnega človeka čista, nasprotno je duša egoista in zločinca polna slabosti in strasti, zaraditega je nečista in omadeževana z neko vrsto materije. Duša poštenjaka se dvigne v višje sfere uživanja. Preprost zločinec pa sploh nima duše, zakaj ona je tako snovna, da umre in propade s telesom."
Plato je bil mnenja, da je v človeku neko bitje, ki pronicuje vse človeško telo. Pravi, da to bitje živi samoobsebi in najdalje; zove ga samotoid. To Platonovo naziranje se vjema z Lotzejevim in z naziranjem drugih modernih učenjakov. Platonov sainotoid je moderno nazvana monada, ki ji pripisujejo sedanji učenjaki samozavestnost. Od kod je prišla in kam gre ta nerazrušljiva monada? Ona ni prišla in tudi ne prohaja, ampak je bila, je in ostane v večni sedanjosti vesoljstva,
Vsako leto napravi deželna šolska oblast proračun za vzdrževanje že obstoječih in za zidanje novih šol; tega predloži deželnemu odboru.
§ 20.
Upravno šolsko leto se vjemaj b Solarnim letom.
* *
Ko je objavil tov. Urbančič v tem listu svoj samostojni zakonski načrt, je dostavil na koncu tega opazko, ki me je prisilila, da dostavljam tudi jaz to:
Urbančič nam nekako očita, da si ne upamo s svojimi zakonskimi načrti na dan ter da zbog tega nismo še objavili ostalih, že na zborovanju v Klancu sprejetih načrtov zakonov. Ako smo se pa upali pred občni zbor našega t njimi, naj bo boljunski tovariš gotov, da se bomo oglasili tudi v javnosti. Zato izročujem jaz tem potom v imenu koprskega odseka od trojice nas sestavljeni zakonski načrt javnosti; to pa ne zaradi pritiska od raznih strani, temveč iz lastne volje in resnične potrebe, da se ga objavi. Natisnjena sta bila z našim do danes dva zak. načrta; manjka še tretji, t. j. oni kraškega odseka. Ta ima nalogo sestaviti načrt zakona o ustanovljenju šol. Svoje delo mora tudi on objaviti, zakaj kar smo sklenili na zborovanjih, mora biti tudi izvršeno, zato tudi z vašim na dan!
Da pa odlašate, sem gotov, da mislite z mano vred tako: Bolje je s stvarjo tik pred zborovanjem na dan!
Jož. B e r t o k ml.
Naš denarni zavod
Geslo: Kar plodonosno naloiim, v pomoč le sebi podarim.
Hranilnica in posojilnica Učiteljskega konvikta v Ljubljani,
registrovana zadruga t omejenim jamstvom.
Promet do konca marca K 88.515'02.
Naznanilo. Kdor želi od zadruge kakih informacij, naj za odgovor priloži 20 h v poštnih znamkah. Na prošnje brez vpošiljatve navedenih znamk se ne odgovarja.
Uradne ure: Vsak četrtek od '/»2.—'/»3. popoldne in vsako soboto od 6.—7. zvečer.
Obrambeni odsek „Zaveze avstr. jugoslovanskih učiteljskih društev.
Da bi zamogla nuditi svojim članom varstva v vseh učiteljstvo in šolo zadevaječih spornih slučajih s sodnimi, kakor drugimi oblasti, ustanovila je „Zaveza avstr. jugoslovanskih učiteljskih društev" v svojem okrilju obrambeni odsek.
Naloga tega je, obveščati svoje po časopisu napadene člane, dalje jih v vseh pravnih zadevah, kolikor se tičejo šole, ali njihove službe, s svetom in dejanjem podpirati ter izdelovati pritožbe in odpošiljati na pristojna mesta; dovoljevati tistim, ki so bili oškodovani zaradi izvrševanja državljanskih pravic, ali za-
podvržena večnim zakonom izpopolnjevanja. Vsako bitje se zaveda svojega „Jaz", ki se nam očituje po razumu v neminljivi, hipni sedanjosti.
Ta „Jaz" je Schopenhaurov „das Ding in sich". Ta jaz nima razteznosti v prostoru, zato ni prostoren, on je razum, ki poteka iz božanskega, vsevednega razuma in vendar ni njegov del, akoravno ima v volji božanstva svoj izvor in svoj obstanek.
Podvržen je evoluciji vedno se izpopolnjujoče psihe, ki je božanstven dih, ki oživlja vsak posamezen, vsemirski prašek. Smoter psihe je izpopolnjevanje, to je spoznavanje sebe v vsem in vsega v sebi.
Da zamore proučiti sebe v vsem in vse v sebi, mora provaliti brezmejnost, mora vstajati iz pojava v vedno višji pojav, dokler ne pade zadnja senca, ki zatemnuje spoznanje najvišjega bitja, živega pravzroka raz njo.
Zasušteli so po operelem listju jutranji dihi pomladi, in vzdignili so zvončki svoje glavice, želeč svojim sestricam: „Dobro jutro !"
Tvoj
Afron.
__(Dalj..)
stopanju stanovskih zadev, primerno odškodnino iz rezervnega fonda.
Obrambeni odsek sme v slučaju potrebe najeti posebnega pravnega zastopnika.
Kdaj se ne povrnejo stroški:
a)	Pri tožbah zaradi razžaljenja časti. Če je bil pa član žaljen kot uradna oseba, ali v zvezi s svojo službo, potem ima pravico do odškodnine.
b)	Ako je tožen zaradi telesnega kaznovanja otrok.
Ako se izkaže, da je ovadb« neresnična, potem ima dotičnik pravico do odškodnine, če ni upanja, da bi mu jo dala stranka sama.
V vseh tu navedenih slučajih določa obrambeni odsek ali in v koliko se povrnejo stroški.
c)	Ako se tožari član brez vednosti obrambnega odseka ali proti volji tega, ali če brez dovoljenja istega odstopi od tožbe in se poravna.
Izguba pravnega varstva:
Neresničen, pretvarjen opis pravnega s u-čaja, kakortudi prikrivanje važnih okolnosti, odveže obrambeni odsek vsakršne obveznosti.
Ako označi pritožnik svojo ulogo kot zaupno, je častna dolžnost obrambenega odseka isto varovati
Kdor želi pravne pomoči pri obrambnem odseku mora vložiti pismeno prošnjo potom predsednika svojega učit. društva. V izrednih «lučajih zadostuje uslmen opis.
Vsi dopisi za obrambeni odsek naj se pošiljajo na upravništvo „Učit Tov." v Ljublj»ni, s pripomnjo: za obrambni odsek.
iovan P. Jovanovič,
učitelj v Kragujevacu, v drugem največjem mestu Srbije, je bil 10. t m. izvoljen la župana z 889 glasovi. Zmagal je na radikalnem programu proti trem nasprotnim strankam. Jovan Jovanovie je naš dober prijatelj, ki se je udeležil že mnogih naših zborovanj in s svojim listom „Prosveto" seznanil srbsko javnost z delom in naporom, z bojem in z uspehi slovenskega naprednega učiteljstva. Na časti, ki mu jo je naklonilo zavedno srbsko ljudstvo, vrlemu prijatelju in tovarišu od srca čestitamo!
Kultura v Bosni.
V Bosni je bilo 1906. leta 354 ljudskih šol z 801 učitelji; v Srbiji, ki ima le malo več prebivalcev, pa je bilo istega leta 1271 ljudskih šol z 2375 učitelji. Srednje šole so v
Bosni 4, na Srbskem jih je 24 in 1 univerza. * * *
Znani fanatik škof Stadler v Sarajevem je pred leti spravil z Dunaj» v Sarajevo nunski red, ki se imenuje „Hčere božje ljubezni". Te „Hčere božje ljubezni" so ustanovile v Sarajevem vikjo dekliško šolo s popolnoma nemškim značajem. Vsi predmeti se poučujejo v nemščini razen hrvaškega jezika, ki so mu milostno tudi priznale nekaj ur. Srečna Bosna, čakajo te še lepi nemškutarski časi!
Oklic!
Kdor zaničuje se sam. podlaga je tujčevi peti!
Branimo svoj stan, sebe in svoje družine ! Pride dan maščevanja, cenjene tovarišice in dragi tovariši. Vsaka žrtev učiteljstva bo drago plačana. Ne bo se pa učiteljstvo zneslo nad ubogim ljudstvom, ker ljudstvo je zapeljano, ono je nahujskano s pomočjo sirenskih glasov in s pomočjo tiranstva od deželnih vladajočih demagogov. Toda tudi nad temi se ne bode zneslo učiteljstvo, ker maščevanje ni naš namen, ampak ubila jih bodo njih dejanja, njih v nebo kričeča dejanja. Sram jih bo lastnih dejanj, sram jih bo lastnega početja, sram jih bo pred svetom in javnost jih bo sodila . ..
Dovolj je grozodejstev, dorolj gnusa, dovolj preganjanja in krivičnih imenovanj, dragi tovariši 1 Očrtali smo vam „Sistem",* znane so vam razmere in časi, ki so zavladali za pošteno napredno učiteljstvo. Gnus odseva iz vsega, toda javnost niti ne pojmi vseh grozodejstev, ker se prikrivajo in ostanejo tajna. Podrobni slučajil Vse, vse mora priti na dan. če jih ni sram v tako široki meji zapo-četi svoje nemoralne namene, naj jih tudi ne bode sram javne kritike. Vsi podrobni si,-čaji
' ■» Glej „Učit. Tov." it. 13 t. 1.1
hujskanja zoper učiteljstvo morajo na dan in bodisi to po časopisih, bodisi s prižnice, bodisi pred šolskimi otroci ali od katerekoli strani, bodisi to na shodih, bodisi to kjerkoli. Vsi podrobni slučaji denuncijantstva proti učiteljstvu morajo na dan. Vsi podrobni slučaji krivičnega preganjanja učiteljstva morajo na dan Vsi pregreški proti vzgoji od naših de-moralizatorjev morajo na dan. Vse, vse mora priti na dan!
Komurkoli je znan tudi najmanjši slučaj, naj ga natančno opiše. Ne podcenjujte.slučajev, ne bodite malomarni, ker vsak najmanjši slučaj pripomore k popolnosti stvari. Ne za-našajmo se drug na drugega. Tudi slučaje, ki so se že obravnavali v časopisih, naj se še enkrat natančno opišejo, akoprav je že več časa od tega, kar se je dogodilo. Imena piscev in krajev ostanejo tajna. Vse dopise je pošiljati na naslov: „Upravništvo ,Učit. Tovariša' Ljubljana" s pripomnjo „za obrambni odsek".
Branili se bomo sami, ker nas v to poklicani faktorji nočejo braniti!
Obrambni odsek.
Moj odgovor.
*)
Napisala M ari c a Gregoričeva.
(Konee.)
Dom, da mu olajša skrbi, da zašije sreča v soprogovem obrazu, ko se povrne v krožek STOje družinice. Le kjer manjka gospodinjinega očesa, le kjer pogrešajo otroci svoje mamice, le kjer ne dobi soprog svoje žene, le tamkaj je beda, nevolja, stiska. Naj je njena meseč-nina tudi znatna, se ji ne izplača ostavljati doma in otrok ter si najemati nadomestovalke, ki zahteva poleg okroglje mezde temeljito hrano in vsestransko opiljeno udobnost. Ne, jaz ne mislim, kakor me sodi neka tovarišica, da mora biti blaginja vir zakonske sreče. Ali nekaj je neobhodno potrebno in koristno. To je sorodnost duha, primerno dušno stališče, podobna izobrazba obeh zakoncev. Pomanjkljivost denarnih sredstev nas bo — ako jo zapazimo prekasno — vznemirjala in nam ne-voljila zakonske dni, ali pomanjkljivost dušnega ravnotežja pri lastnem soprogu nam utegne streti življenje. Zato ugovarjam tudi oni kole-ginji, ki trdi, da se učiteljica ne poroča s človekom, ki je v omiki nizko pod njo, oziroma ga ona nadkriljuje v izobrazbi.
O, joj! In pa še obilica jih je! — Po-roče se neke z neotesanim krčmarjem ali ozkosrčnim rokodelcem. In poroče se neke še slabše. Evo najnovejšega primera. Izprehajala sem se včeraj po morski obali ob plavžih. In tedaj sem stopala mimo ubogih, trudnih in v vrečaste hlače zavitih težakov, ki so sedevali po premogovih nasipih, prevrnjenih sodih ali nakopičenih gručah rjatega železja. Obedovali so, dočim so njih žene, čepeče kraj njih, čakale, kdaj se izprazni tisti kositerni vrček. Cemu to omenjam? No, le zato, ker je bila ena izmed tistih siromaških žensk — bivša goriška učiteljica! — Vseh teh primerov bi seveda ne navajala; ko bi me ne izzivala neka mojih nasprotnic, češ, take učiteljice ne obstajajo.
Obstajajo, obstajajo in bodo še obstajale in še bolj in tem rajše, ako bi smele učite-Ijevati tudi po poroki. Sicer je v meni par molekulov socijalistiškega ognja ter se tuintam divim Marksovim načelom, toda vendar ne morem prikriti, da sličnih porok s toli različno dušno sestavino ne odobravam.
Tukaj na Tržaškem je nad nami le redek slučaj, da se učiteljica poroči z učiteljem, če se poroči, kaj pa da je drugo, ko pristna ljubezen. Naši občinski učitelji pa imajo že toliko dobro plačo, da si lahko privoščijo tak luksus kakor je žena, ne da bi morali apelirati na ženin postranski zaslužek. Drugod je ta slučaj pogostejši z drugega razloga. Poroče pa se morda najčešče iz hrepenenja po družbi. Tovariš in tovarišica službujeta oba na isti šoli ali eden blizu drugega. Pogrešata inteligentne druščine in časih potrebne hrupne zabave, pa si postaneta drug drugemu neobhodno potrebna in edino razvedrilo. Naravno je, da se njuni duši spojita in izjedinita. In bodisi, da zaradi premogočne ljubavi do šole
*) Rokopis tega drugega dela odgovora tov. Gregorjeve smo poslali v tiskarno dne 23. marca. Pismo pa je dospelo v tiskarno šele 14. t. m., kar je raividno iz poštnih pečatov na zavitku. Kod je pismo toliko času hodilo, to tudi vedo samo bogovi. Poskrbeli bomo, da vbodoče preprečimo take neprilike. Tudi v tem pogledu hočemo ied.
Uredn.
ali iz velike požrtvovalnosti do moža, bodisi iz prozaične potrebe — učiteljuje ona dalje. Vse to je docela umevno!
Me tržaške obč. učiteljice pa imamo marsikaj, kar nam odnaša neprijetne misli. Zabave, koncerti, gledališče, knjige, itd. Eno zanimlje to, drugo mika ono. Gotovo pa je, da se tri. učiteljice v enem samem mesecu bolj raztresemo ko druge oddaljenke v enem semestru.
Združeno s tem raztreseujem pa se ne-hotoma pojavlja stremljenje po tem in onem; z mislijo na zakon pa se marsikatera izmed nas tesno sprijemlje gesla: Ali on .. . ali nihče 1 — Z zamaknenjem na svoj ideal nam potekajo leta apatično ali brezskrbno. Tista pa, ki je toli jaka, da se iztrga iz objema je-tične sentimentalnosti in zlatonitih iluzij, si misli: ker ni „on", naj je vsaj situiran! Seveda mi ta človek, ki mu žrtvujem vso svojo prostost, samostojnost in neodvisnost, ne sme biti ne zopern ne obsovražen niti docela indi-ferenten, zato ne opažam z družitvijo z njim nikake prostitucije, kakršno navaja neka na-sprotovalka. V slučaju poroke z dobro situi-ranim človekom mi torej ni ne potrebno ne človekoljubno, da jemljem zaslužek mlajši čili moči. Bavno tako malo mi pa je treba nadalj-nega službovanja, ako prihaja v poštev tista strastna, nesebična, opajajoča in požrtvovalna ljubezen.Saj se spojim z njegovim življenjem, kakor ga zadovoljujejo njegove razmere, ne da moram prepuščati svoje dece tujim rokam in tuji oblasti.
S komerkoli se poročim — govorim vedno le o poroki z izobražencem — bi si umela urediti svoje življenje tako, da bi mi življenje potekalo brez težav in križev, čeravno bi ne učiteljevala. Ona, ki tega ne ume, pa ne bo niti s svojo dosluženo mesečnino pretvorila soprogu domačega ognišča v sijajen kiosk. Srce, razum, in trdna volja! Le to ima pri meni svojo ceno, čeravno mi neznana naspro-tovalka podtika klepanje po neljubezni in bogatem zakonu, češ, da računam pred poroko. Seveda! Kaj za tolik korak nikakega pomisleka? E, dragice, saj nimamo več poetičnih 17 let in nehotoma in nevedoma ne ljubimo le s srcem, ampak tudi z razumom. Vsaj tukaj na Tržaškem nas je mnogo takih, ki si prizadevamo, da se pospemo vedno višje, ne pa navzdol. Financialno stališče tržaških občinskih, oziroma mestnih učiteljic ni tako neugodno ko drugod. Zato mislim, da one, ki imajo jedva 150 K mesečnine, kakor one, ki imamo nad 200 K, lahko brez očitanja dvakrat pre-udarimo, s kom se zavežemo za vse življenje.
Ena izmed cenjenih nasprotovalk pa je prav klavrno zajavkala, češ, da se več ne čudi, ako ženska, ki se ne poroči, zaide s pota urav-nosti in morale. Gorski tovarišici svetujem, naj prečita že enkrat oni moj stavek, kjer govorim o raztresenosti; razentega pa naj ve, da so vsaj tu na jugu tudi take ženske, ki se umejo premagovati in ugonabljati v sebi vzkipeva-jočo kri, pa naj je to premagovanje hudomušna kaprica, korenjaška trma ali neomamljiv značaj. No, ako je zakon potreben kakor moralna opora, naj se pa poroči !
Kdo jo ogteguje od zakonskih ceremonij ? Glede poroke same na sebi smo si vendar docela složne, tako da se celo takoj lahko druga drugo vabimo k svatbi. Aliučitelje-vanje po poroki, to mora biti nam Tržačankam ob spominu na odpravnino, ako korenito vse prerešetamo, je popolnem nepotrebno toliko za one, ki šole ne čislajo, kolikor za one, ki jo cenijo nad vse ostalo. Ne morem tudi zamolčati, da so posamezne nasprotnice ne samo marsikaj krivo umele v mojem referatu, marveč mi celo nekaj takega podtaknile, česar sploh niti zabeležila nisem. Ne vem, je li to nehotna napaka, kakršna se dogaja pri učeči se mladini, ki si časih napačno tolmači ta in oni stavek zaradi svojega nepovoljno prostranega dušnega gradiva, ali pa je to namenoma zlobno zasukanje posameznih odlomkov. Nasplošno so me neke tako skicirale, da se me drugače ne more neznanec predstavljati, ko trdosrčno in naduto žensko. A to le zato, ker sem se osmelila izraziti svoje naziranje v prilog šoli in v prilog sovrstnicam z neprestano mislijo na dom in družino. Neke tovarišice pa so mi hotele z nasprotovanjem le opravičiti lastno zakonsko razmerje, dočim jim jaz nisem niti izdaleka nameravala zatrobiti fanfare morebitnih težav in neslutenih neprilik. Mnoge pa so se mi pokazale le primitivne naivnice. Le tem niti ne zamerim. Itak bodo po nekolikih letih zardevale, ako jim dospo
njih dosedanji spisi pred oči; zardevale bodo zaradi napačnih zaključkov in kasnem prepričanju, da so pisale svoje ugovore še ob času, ko niso imele smisla o polemiki.
Ker se v prvem poročilu dotikam slučaja, ko bi slabo razpoložena poročena učiteljica neugodno vplivala na šolo, mi neka nasprotnica očita, češ, saj so tudi neomožene lahko bolehna. To je kaj drugega! Jaz sem mislila namreč na one slabosti, ki jih neomožene ne občuti mo, pač pa se glede njih pritožujejo poročene. Mislila sem torej na one slabosti, ki baje tako prevladajo ženski organizem, da se vrši vsaj ob dobi nosečnosti močan preobrat mišljenja in čuvstvovanja.
Nekje sem pač omenila, da bi marsikdo poročil učiteljico zaradi njene službe, zato, mi neka tovarišica, — domišljajoč si, da izreče kako duhovitost postavlja za ščit vse one, ki so bogate, češ, ali naj dado le-te denar v dobrodelne namene? To je primera! Navzlic temu jo sprejmem za hipoteko svojemu ponosu in odvračam: Kajpada! Bogatinke ne morejo pridušeno, samozavestno in prisežno vzklikniti: Vzel me je iz pristne vdanosti ! — One smejo v to le upati. A to njih upanje je lahko zeleno, saj soprog, ki je deležen njih bogastva, bo pač toli oprezen in takten, da ji ne bo kazal svojstev neljubezni.
Oni, ki mi poudarja, da pozna mati temeljiteje učenčevo dušo, rečem: Kako naj pozna taka mati otroško dušo, ko se vendar bavi z otrokom le služkinja? Temeljiteje bo spoznala razvoj njegovega telesa, nikakor pa njegove duše, dokler ga prepušča tuji volji. Uspehi šole ostanejo torej kvečjemu enaki, nič boljši; učiteljica utegne ostati kvečjemu ista ko pred poroko; njen dom pa, premotrivajoč ga le s površnim pogledom, bo zaslužil vedno svoj Christe eleison!
Končno se mi neka čudi, da zametujem enakopravnost z možkimi. No, za tisto dvo-umljivo svobodo, ki jo utegnemo uživati z uveden jem zakona, ne opažam nikake enakopravnosti, marveč le sopomoč možu. Zato ponavljam k zaključku: Ako sem se in bi se morala še nadalje boriti proti učiteljevanju po poroki, bi se iz lastnega nagiba protivila z vsemi silami, ker sem in ostanem prepričanja, da je skaljen hišni dobrobit, ako prepušča gospodinja, soproga, mati svoj dom tujim rokam.
Oklenjena s svojimi somišlje-nicami pa bi se kakor trž. občinska učiteljica protivila usiljivemu uči-teljevanju po poroki iz tehtnega razloga, ker nam z njim odpade dosedanja znatna odpravnina.
Iz naše organizacije.
Štžtfersko.
Učiteljsko društvo za celjski okraj
priredi, kakor je bilo že v zadnji štev. objavljeno, dne 5. majnika 1.1. izlet v Št. Jur ob južni železnici, ter praznuje ob tej priliki svojo 401etnico.
Tudi Učiteljsko društvo za laški okraj je že sklenilo, da ta dan korporativno izleti v Št. Jur.
Vabimo k temu izletu in slavnostnemu zborovanju še druga bratska društva, oziroma cenjene tovariše in tovarišice, kakor tudi prijatelje in prijateljice učiteljstva in šole.
Vzpored.
A)	Točno ob pol enajstih društveno zborovanje v novi šolski palači z nastopnim dnevnim redom:
1.	Pozdrav.
2.	Zapisnik.
3.	Društvene zadeve.
4.	Štirideset let društvenega življenja. Govori Franc Brinar.
5.	Predlogi.
B).	Banket.
Opomba: a) Društveno zborovanje se vrši ob vsakem vremenu, b) K banketu naj se blagovoli prijaviti vsakdo tovarišu Antonu Sivka, nadučit. v Št. Jurju.
c) Udeleženci izSavinjske doline naj blagovolijo vporabiti zjutrajšnji vlak. Nazaj se Šavinčanje peljemo z vlakom do Celja, od tam pa na skupnem vozu. Kdor se želi peljati na skupnem vozu, naj se vsaj en dan pred izletom prijavi podpisanemu, da ve potrebno oskrbeti.
Torej dne 5. majnika vsi v Št. Jur! To naj bo velik učiteljski praznik!
V imenu Učiteljskega društva za celjski okraj prijazno vabi	Franc Brinar,
t. č. predsednik.
Šentlenartsko učiteljsko društvo zbo-zboruje dne 1. majnika t. 1. ob pol 11. uri dopoludne pri Sv. Trojici v Slov. goricah s sledečim vzporedom:
1.	Zapisnik o zadnjem zborovanju.
2.	Dopisi.
3.	Predavanje g. profesorja L. Lavterja o metodi njegovih najnovejših računic.
4.	Slučajnosti in nasveti.
Ker bo predavanje jako poučljivo in zanimivo, vabi vse ude — tudi sosednih okrajev tovariši in tovarišice dobrodošli — k polno-številni udeležbi.	Jos. E. M a v r i č,
t. č. predsednik.
Ob deževnem vremenu sa vrši zborovanje 5. majnika 1.1.
Savinjsko učiteljsko društvo je zborovalo v četrtek, 7. t. m., pri Pihlbirtu v Kaplji. Dasiravno je bilo neugodno vreme, seje zbralo precej tovarišev in tovarišic.
Tovariš Pečar je obširno poročal o občnem zboru „Zaveze" v Celju ter tudi podal bistvo Schreinerjevega predavanja o .Teli Keller,
„Zveza" je sklenila osnovati si obrambni sklad, čemu bo ta obrambni sklad, nam ni znano, toliko pa vemo, da se je menda v enako svrho pred leti v Brežicah sklenilo osnovati rezervni fond, o katerem pa danes ni nič več slišati. Mislimo pa, da bi vse slovensko uči-teljstvo lažje vzdrževalo rezervni fond, nego obrambni sklad samo del slov. učiteljstva.*
Govorilo se je tudi o napadih na slovenske poslance glede obstrukcije v deželnem zboru. Naenkrat so postali slovenski poslanci največji zavirat»lji regulacije učiteljskih plač Nemški nacionalci z Otterjem vred pa, ki so imeli leta in leta usodo štajerskega učiteljska v rokah, se delajo nedolžne ovce. Zaraditega bi bilo umestno, da bi „Zveza" poslala spomenico v „Padag. Zeitschrift" ali kak drug list zaradi napadov na slovenske poslance in učiteljstvo.
O najnovejši zgodovini hrvaški je predaval tov. Jakše. Prihodnje zborovanje bo dne 22. majnika na Gomilskem o priliki stoletnice ondotne šole.
Učiteljsko društvo za brežiški in sevniški okraj ima svoje prihodnje zborovanje v nedeljo, dne 1. maja 1.1., ob 9. uri dopoldne v D o b o v i.
Na dnevnem redu je med drugimi točkami tudi obravnava letošnjih konferenčnih tem. (Poročajo tovariši: o temi a) Pečnik, Vadnal, b) Jamšek, Potočnik, c) Medved, Petrič.)
Zaradi kosila naj šolska vodstva naznanijo število svojih udeležencev tov. Gajšeku vsaj do 28. aprila.
Na veselo snidenje!	Odbor
Šmarsko-rogaškega učiteljskega društva izlet v Loko dne 5. maja se ne vrši, ker se naše društvo udeleži praznovanja štirideset letnice bratskega celjskega društva isti dan v Št. Jurju ob .iužni žel. Vzpored bo objavilo imenovano društvo. Glede prihodnjega zbora se pogovori odbor v St. Jurji.
Polnoštevilne udeležbe našega društva se nadeja Tom. K u r b u s, t. č. predsednik.
Učiteljsko društvo za polit, okraj ljutomerski je zborovalo dne 7. aprila v Franc-Jožefovi šcli v Ljutomeru. Preds. tov. Tomažič otvori zborovanje ter pozdravi udeležence. Nadalje omenja, da sta pristopila k društvu nanovo člana gčna. Josipina Osterčeva — Mala Nedelja in tov. Ivan Mihalič — Kapela. Obema velja njegov poseben pozdrav. Tajnik tov. čeh prečita potem zapisnik o zadnjem zborovanju, ki se brez ugovora odobri. Dopisi, ki so došli večinoma od „Zveze slov. štaj. učiteljev in učiteljic", se dajo kratko na vedenje. Tičejo se Gradišnikove zavede, izpre-membe socialnega odseka, izdavanja žepn. ka-ledarčka in znanega odloka c. k. dež. šol. sveta, da se naj pri nameščanju daje prednost onim, ki so dovršili študije na Štajerskem.
Tov. Cvetko nadaljuje potem svoje že pri zadnjem zborovanju započeto, a zaradi pičlega časa prekinjeno predavanje o H. Dru-zovičevi metodi petja v ljudski šoli in o njegovih Pesmaricah. Predavatelj govori zlasti o potrebi enotnega postopanja v pevskem pouku, o izberi snovi, o namenu, ki ga ima petje v ljudski šoli, o metodičnih predvajah na podlagi številk, o analizi normalne pesmice, o pevskih vajah po notah ter o pesemcah, ki sodijo na to ali ono stopnjo. Končno izjavlja, da hoče pri letošnji okrajni učit. konferenci staviti predlog, da se Druzovičeve Pesmarice uvedejo v tuokrajne ljudske šole kot priročne knjige za učence. Predsednik se predavatelju zahvali. Nato se vname živahna debata; za Druzovičevo metodo govorita Zacherl in Sprager, proti šablonam pa Schneider, Tomažič in Kryl. Tov. Cvahte omenja, da imajo pr»v lahko oboji, če le dosežejo dobre uspehe, kar je seveda in ostane poglavitna reč. Tov. Zacherl in Tomažič naglašata zlasti, da se ima v ljudski šoli predvsem gojiti narodna pesem, bodisi na posluh ali po notah; a po notah gre to veliko lažje kakor brez njih, kar uči praktična izkušnja. Tov. Cvetko izreče ob sklepu hvalo tov. Zacherlu, da je dodal njegovemu predavanju važne pripombe, v odgovor na kontra-debato pa izjavlja, da je v interesu enotnega postopanja v ljudskošolskem petju vsekako potrebno sprijazniti se z Druzovičevimi psihološko utemeljenimi načeli, ker mož je učitelj glasbe in petja na mariborskem učiteljišču in bo naš mladi učiteljski naraščaj izvestno deloval v njegovem duhu.
Delegat tov. Tomažič poroča potem na kratko, a jedrnato o občnem zboru „Zveze slov. štajerskih učiteljev in učiteljic v Celju"
* To je res 1 Ta separatizem ni na mestu.
dne 3. aprila. Ker so prinesli razni časopisi o tem obširna poročila, zato poročilo na tem mestu izostane. — Slučajnosti, a) G. ravnatelj Bobič predlaga, da pristopi naše društvo kot korporacija k „Zgodovinskemu društvu" v Mariboru. Sprejeto, b) Tov. Schneider predlaga, da položi društvo v odgovor na „Cirilmetoda-rijo" en kamen (200 K) iz glavniceza Freuens-feldov spomenik z motivacijo, da bi bil pokojnik prVi, ki bi predlagal tak kamen za našo šolsko družbo. Enoglasno sprejeto, c) Prihodnje zborovanje in obenem pomladni izlet se priredi pri Sv. Jurju ob Š č a v n i ci d n e 2. j u -nija. Da bi nas pohitelo omenjenega dne v ta lepi kraj z mladostno čilostjo prav obilno število, tega si želi in kliče na veselo snidenje — poročevalec.
Srednješolski vestnik.
** Na licealni knjižnici r Gorici
je nastavljen za knjižničarja prof. Schubert pl. Soldern, Nemec, ki ne pozna niti italijanske niti jugoslovanskih literatur. „Nepristra-nost" vlade je občudovanja vredna!
Književnost in nmetnost.
Dr. Janez Blehveis in njegova doba.
Postanek in razvoj narodno političnega programa Slovencev do razcepljenja v konservativno in liberalno stranko. Spisal dr. Dragotin Lončar. — Ponatisk iz „Bleiweisovega Zbornika". Cena 1 K. (Knjižnica leposlovnih, političnih in socialnih spisov. Izdajajo „N«ši Zapiski" II. zvezek.) — Pričujoči spis je delo odličnega strokovnjaka, ki je dovršil svojo nalogo z ljubeznijo, natančnostjo in — resnicoljubnostjo. Knjiga je spisana na podlagi zanesljivega materiala, ki ga je pisatelj zbral in kritiško-znanstveno obdelal. Pač lepo delo, vredno priznanja in študija! — Obenem opozarjamo na istega pisatelja knjigo „Politično življenje Slovencev". — Kdor so hoče nepristransko poučiti o tem vprašanju, naj čita Lončarja!	Gl.
Več luči! Zbirka prav potrebnih, poučnih in aktualnih spisov za naše ljudstvo. 1. snopič: Cerkvene pristojbine ali štolnina z dodatkom. Kako se določa kongrua? Uredil J e k l i š e v. Cena 30 v, s pošto 40 v. — To je brošura, ki jo naj zlasti naše ljudstvo čita s pridom.	Gl.
Janka Kersnika zbrani spisi. Zvezek VI., seš. I.: Janko Kersnik, njega delo in doba. Sešitek I.: Leta mladosti in učenja Spisal dr. Ivan Prijatelj. V Ljubljani 1910. Založil L. Schwentner. Cena 2 K 50 v, po pošti 2 K 70 v. — Temeljito delo dr. Prijatelja priporočamo najtopleje vsakomur, kdor se hoče poučiti o delovanju in dobi našega priljubljenega pripovedovalca Kersnika.	Gl.
Kako veliko zanimanje je vzbudila esperantska slovnica v vseh slovenskih krogih, kaže dejstvo, da se je razprodalo tekom treh tednov do 400 izvodov. Kdor še želi slovnico, naj jo naroči prejkoslej. Da se izogne povzet-nim stroškom, se priporoča poslati denar naprej (1-30 K s poštnino) na založnika Lj. Ko-serja, Juršinci pri Ptuju, Štajersko.
Cvetko Golar: Pisano polje. Tiskala in založila Ig. pl. Kleinmajr in Fed. Bamberg 1910. Cena broš. knjigi: 1 K 80 v, vezani: 2 K 80 v. — To so pač lepe pesmi: žive, zdrave, vesele — pravo pisano polje ljubega pomladnega cvetja! — Nobene prisiljenosti; verzi teko gladko, dobro denejo srcu, ki toli-krat hrepeni po mehki, lahki pesmi. Ne kdove kaj in kdove koliki — ali kar je, je poezija. Veseli smo lepe knjige. Naj jo čitajo srca, da se dvignejo od umazanih tal na pisanih krilih veselega metuljčka!	Gl.
Romana „Prokleta" je izšel dvojnati zvezek: 5. in 6. z naslovom „Ugrabljeni g r o f i č", 7. in 8. zvezek izideta tudi skupno in s tem bo konec tega interesantnega romana. Žal, da seje v knjigo vrinilo toliko tiskarskih pogreškov. Na strani 490. v četrti vrsti od zgoraj je izpuščenih kar več stavkov. Boman se dobiva pri V. Požgaju v Kranju po 60 v zvezek.
Naši Zapiski objavljajo v 4. zvezku tole vsebino; 1. Vladimir K n a f 1 i č: Kulturni boj. — 2. Abditus: Odgovor! — 3. Dr. Dragotin Lončar: Iz politične korespondence dr. Janeza Bleiweisa. — 4. A b d i t u s : Socializem posameznika. — 5. Dr. Josip F e r -f o 1 j a : Masarykova praktična filozofija. — 6. Dr. Fr. Kidrič: Pomote in potvore za razne potrebe. — 7. Pregled: Kulturni — Literarni — Politični — Polemika. — 8. Oton Zupančič: Epigrami. — To lepo revijo toplo priporočamo!
VI. zvezek „Pravnikove" zbirke. Ker se ta zvezek dotiskuje in pojde skoro v vezanje, je umestno, da kratko opišemo njegovo vsebino.
Nad 40 tiskovnih pol obsežna knjiga se deli v 3 zase ločene dele. V prvem delu je notarski red z vsemi dotičnimi predpisi in razsodili do zadnjega časa. Notarski red je prevedel še France Levstik, ni torej treba poudarjati, da se čita prav kakor izvirnik in da živo spominja na izklesan slog našega nesmrtnega stilista, h kateremu se vračajo naši naj-
boljši prevajalci in pravniški pisatelji. Urednik je za nekatere manj navadne izraze v pri-pomnjah dodal one, ki jih rabimo sedaj, da se ne more nihče motiti o njih pravem pomenu. K posameznim določilom se je privzelo tudi mnenje znanih strokovnjakov, n. pr. Beicha, in vso tvarino, ki obsega brez abecednega kazala polnih deset pol, je pregledalo iu popol-nilo več domačih notarjev, tako da o nji sploh ne poznamo enako dovršene priročne knjige.
Drugi del, ki je urejen enako kakor prvi, obsega ces. patent od 9. avg. 1854 — zapuščinski patent — približno 14 tiskovnih pol, vrhutega pa devet dodatkov: županstvom izročeni posli sodišč, red za javne dražbe, odstotek za uboge, proglašanje mrtvim, amortizacija listin, zapuščine inozemcev, polaganje vrednostnih papirjev pri bankah, nalaganje gotovine varovancev v hranilnicah in v poštni hranilnici ter obširen sestavek o zapuščinskih pristojbinah. Tudi ta del ima obširno stvarno kazalo po abecednem redu v slovenskem in hrvaškem jeziku.
Tretji del vsebuje na isti način urejene občne predpise o sodnih depozitih (po-ložbah) in pa za depozitni urad v Trstu še posebe. Ta del je važno dopolnilo prvima dvema, zakaj depozitne knjige so v gotovih mejah javne tako kakor zemljiške knjige ali trgovinski registri. Tudi tu je posebno stvarno kazalo. Vsa knjiga je za nas velike vrednosti in ne bo v prid samo slovenskim pravnikom, občinskim in župnim uradom, temveč vsakemu Slovencu, da se iz nje točno pouči, kadar treba.
Tisk knjige je vzoren in čistejši kakor pri prejšnjih zvezkih, cena vezani knjigi 7 K je manjši kakor za enake nemške knjige, ter čudno je, da se zanjo ni oglasilo več predpla-čnikov, ki se je zanje cena nastavila samo na 5 K 26 h.	„Slov. Pravnik".
Politiški pregled.
*	Za žensko volilno pravico so priredili dunajski socialisti več shodov. Podpredsednik poslanske zbornice posl. Pernerstorfer je izjavil, da je vlada jako naklonjena tej zaht»vi.
*	Profesor Masaryk o novosla-vizmu. Prof. Masaryk, ki se sedaj nahaja v Busiji, je imel s zastopnikom poljskega lista „Kuryer Waršavski" interviev o vprašanju novoslovanstva. Masaryk je rekel, da si je novoslavizem postavil sicer velike naloge, a je imel na polju vzajemnih kulturnih interesov med Slovani jako malo uspeha. Na praških vseučiliščih ni še dosedaj nikakega materiala o ruski in poljski zgodovini in književnosti. Slovanska solidarnost temelji sedaj na medsebojnem nepoznanju. Zato tudi ne more dosezati posebnih uspehov. Po Masarykovem mnenju bo tudi snujoča se vseslovanska banka jedva mogla pripraviti toliko kapitala, da bo lahko uspešno konkurirala z nemškim in angleškim kapitalom na Balkanu. Masarykove besede vsebujejo marsikatero resnico, zato je dolžnost vseh onih, ki so navdušeni za praktično slovansko vzajemnost, da se lotijo resnega dela, da bo temeljila slovanska solidarnost na temelju medsebojnega poznanja in ne nepoznanja, kakor pravi Masaryk. Upati je, da odkrije vseslovanski kongres v Sofiji pravo pot, ki bo držala k temu smotru.
*	Luegerjevi sestri dobita penziji. V zaupni seji dunajskega mestnega sveta so sklenili ponuditi vsaki obeh Luegerjevih sester po 2400 K na leto.
*	Liga za splošno volilno pravico na Ogrskem je poslala grofu Tiszi odprto pismo, podpisano od več tisoč oseb, v katerem ga poživljajo, naj ne dela uresničenju splošne volilne pravice nikakih težkoč. Med podpisanci se nahaja mnogo odličnih oseb, med njimi tudi baron Dezider Banffy.
*	Reforme in ljudsko štetje v Albaniji. Kakor poročajo iz Soluna, je ministrski svet odredil, da se v gorenji Albaniji izvedejo v najkrajšem času reforme in ljudsko štetje. Voditelji sedanje vstaje pridejo pred vojno sodišče, medtem ko se hoče ljudstvu prizanašati, Nadalje poročajo, da so trije albanski poslanci izstopili iz mladoturške stranke. Nekateri so se pritoževali zaradi previsokih občinskih davkov, ki tarejo albansko ljudstvo. Turški vladni krogi so sedaj prepričani, da vstaja nima niti reakcionarnega niti narodnega značaja, temveč da je naperjena proti previsokim občinskim davkom.
*	„Svoboda" t Rusiji. V ruski dumi se pripravljajo zakoni, ki Zidom popolnoma zapro vrata do izobrazbe. Vzeti jim hočejo sploh vsa državljanska prava in jim onemogočiti vsako sodelovanje v državnem in socialnem življenju. Izključiti jih hočejo od obiska srednjih in visokih šol, odvzeti pravico do odvetniške, zdravniške in uradniške službe. Po teh zakonih ne bodo smeli biti na delu na nika-kem podjetju, ne bodo smeli izdajati listov, sploh ne bodo smeli biti v nobeni javni službi. Tako piše „Berliner Tagblatt", ugleden nemški berlinski list. Dasi se Židom na Buskem ne godi ravno najbolje, se nam ta vest „Berliner Tagblatta" ne zdi ravno prav verjetna. Ako je resnična, bi to pomenilo naravnost justifikacijo Zidov, a tako hudo menda ne bo.
*	Mednarodna konferenca proti trgo-' vini z dekleti se je vršila v francoskem ministrstvu zunanjih zadev. Bazprave je vodil mini-
ster Pichon. Hvalevreden je sklep, da se bo odsedaj naprej vršil boj proti kupčiji z dekleti potom zakonodaje. Oviralo s« bo tudi izdavanje in razpečanje nesramnih knjig in slik. Odobravamo !
* Nor brambni zakon za Bosno in Hercegovino. V vojnem ministrstvu pripravljajo načrt za nov vojni zakon za Bosno in Hercegovino. Sedanji brambni zakon izvira iz leta 1880, in je le provizoričen, ker takrat še ni bilo rešeno državno-pravno razmerje obeh dežel. Ker je z aneksijo to razmerje de-finitivno rešeno, treba tudi dosedanji provizoričen brambni zakon nadomestiti s stalnim. Vendar pa nq mislijo na osnutje posebne deželne brambe za anektirani pokrajini.
Obrambni vestnik.
* V „Slovencu" (štev. 86. z dne 18. t, m.) čitamo to-le izjavo:
— Iz Dobrepolj. „Učiteljski Tovariš" piše, da je naju podpisana hotelo do-brepoljsko ljudstvo že parkrat zagnati in prepoditi iz stanovanj iz Dobrepolj samih. Tej „T." laži bi sploh ne odgovarjala, ampak gre se tu tudi za čast dobrepoljskega ljudstva, zato izjavljava, da midva o tem, kar „Tovariš" čenčari, ne veva ničesar. Poživljava uredništvo „Tovariša", naj kar navede imenoma vse tiste ljudi, ki so kedaj hoteli kaj takega storiti. V „Tovariševo" žalost pa moramo priznati, da se midva v Dobrepoljah prav dobro počutiva. Na zdar!
Jos. Štrukelj.	Josip Odlasek.
čislanima tovarišema Štruklju in Odlasku predvsem svetujemo, naj se učita slovenske slovnice! V ostalem pa prepuščamo odgovor svojemu dopisniku.
„Grlasbeni vestnik."
Glasbeno polje učiteljstva.
Predaval na sestanku deželnega slovenskega učiteljskega druStva v Ljubljani A. W a š t e.
I.
Glasba ti bo ublažila mnogokatero gorje, ona ti bo voditeljica, da se boš zavedal sebe in se ne boš prenaglil, gnan od nagiba, ona ti bo opora in sila, ki ti bo dajala moč, da boš trdno korakal naprej in vztrajal na svojem stališču in ona bo vez, ki te bo družila z ljudstvom, h kateremu pripadaš, da boš z njim stopal za napredkom v duhu časa.
Spoštovan in ljubljen boš od ljudstva, če boš dar zmožnosti, ki ti gaje podarila narava, resno uporabil v prid in povzdigo ljudstva. Ponosno bo ljudstvo imenovalo tvoje ime in resnejše bo postalo priznanje stanu.
Slovenci smo v nekakem preporodu. Začeli smo se probujati ne le v materialnem smislu, ampak tudi v umetniškem.
Gojiti smo pričeli vse otroke umetnosti, a žal moramo konštatirati, da se nam ni posrečilo dosezati istih uspehov, ki smo jih želeli ali vsaj pričakovali, da jih doženemo. In nehote se nam vrine vprašanje po vzroku. — Pregledali smo svoje vrste preštudirali svoje delo in bilo bi vse v redu, ako bi bile te vrste personifikacija mase — ljudstva, da bi lahko rekli: V narodu pronica novi duh, ki probuja njega dušo v umetnosti. Toda temu ni tako!
Potreba podrobnega, organizovanega dela na glasbenem polju se nam predočuje vedno v jasneji luči in ako nočemo zapraviti dar naroda, ki ga ima v tem oziru, mora tudi učiteljstvo stopiti v vrsto borilcev te ideje, ker ono je poklicano, da izvede to podrobno delo v masi.
Pač se je spoznaval smisel vsega pri posameznikih in morebiti, da je pritrjevala temu tudi celokupuost, ali resnejšega pomena in uvaževanja vsemu se ni pripoznavalo, zato tudi ni prišlo do podrobnejega razmotrivanja tega vprašanja in ne do sistematičnega delovanja. Vsekakor pa ni rečeno, da je s tem to vprašanje že zapadlo usodi, temveč je ravno ta kritičnost oni moment, ki daje mlajši generaciji novo smer, da si zasnuje pravi trden funda-ment na širši podlagi in si preobrazi najprej svojo dušo v tem smislu.
Tudi umetnost nam je spraviti v začetku probuje v nekak sistem. Spoznali bomo, kaj narodu najbolj prija. Tiste stroke umetnosti se bomo potem oprijeli in jo gojili, dosezali gotovo tudi uspehe, ker bo temelj že v narodu samem. S tem bomo narodu koristili, ga izobraževali in umetnost bo dosegla svoj smoter ne samo v popolnosti, temveč tudi v didaktičnem oziru, ki bi nam moral biti tudi važen cilj.
Mal vpogled v otroke umetnosti nam da že dognati, da je glasba oni del umetnosti, ki povzdiga narod najbolj intelektualno in čuv-stveno.
Kaj pa je glasba? Glasba je umetnost, izraziti čuvstva s toni. To je jako enostavna definicija! Če pa pogledamo bistvo glasbe globlje, vidimo, da je bistvo — bi rekel — neka skrivnost. Mi vidimo delovanje in vplivanje glasbe kot take, poznamo njena izrazna sredstva, lahko rečemo, da so njeni glavni elementi ritmus, melodija in harmonija, lahko določimo matematično razmerje tonov — zakaj pa glasba na nas tako vpliva, zakaj ona brez besed toliko pove, da se nam porajajo razna čuvstva — nam ostaja neznano.
Le eno labko rečemo: Glasba je umetnost notranjosti, jezik duše.
Povedali smo že, da je glasba najbolj pristopna ljudstvu kot umetnost. Poglejmo le otroka, ki ga ziblje mati. Noče zaspati naga-jivee, a mati ima dobro sredstvo: zapoje mu in otrok zaspi. — Poglejmo v zgodovino, kako so se bojevali do skrajnosti utrujeni francoski vojaki, ko so zaslišali marseljezo. — Poglejmo starčka, kako oživi, ko zasliši godbo. Hitreje se mu začne pretakati kri po žilah, pomladil se je.
Kako glasba vpliva na posameznika, nam najlepše opisuje Tolstoj v Kreutzerjevi sonati, ko pravi:* „Glasba vpliva name tako, da porabljam na svoj resnični položaj. Pod vplivom glasbe se zbude nedoumna čuvstva. Jaz mislim, da razumem nerazumljivo in da bi mogel izvršiti neizvršljivo. Glasba me prestavi neposredno v duševni položaj skladatelja, moja duša se združi z njegovo in plava z njo iz enega razpoloženja v drugo. — Zakaj ? Tega ne vem . .
Glasba pa ne vpliva samo na posameznika, ampak tudi na celoto, na narod. Narodni ponos in ljubezen se s tem zbuja do vsega lepega in dobrega. Poglejmo Cehe, kako ponosni so na svoje glasbene umotvore S ponosom v očeh gledajo na nje, ko prodirajo na največje gledališke odre in pravijo: „Vidite, to je naše, to smo mi!" In' samozavesti plamtijo .. . Glasba je ona umetnost, ki vzdiga v srcih ponos in samozavest, da si član naroda, ki ga ljubiš in ki moraš zanj delati, da ga s skupnimi močmi dvignemo na visoko kulturuo stopnjo.
In če danes preštudiramo in premotrimo predpogoje in stališče Slovencev v tem oziru, vidimo, da so nam dani vsi predpogoji in tudi, skoro bi rekel, vse ugodnosti v tem oziru.
Skoro bi trdil, da le zaradi podrobnosti glasbenega dela niso našli naši rodni umetniki tega polja, smisla za njih proizvajanja v domačem kraju.
In če premotrimo to s stališča naroda, imamo prvič ugodnost že v tem, da smo majhen narod, torej temlažje izvedemo načrt prav do podrobnosti, ker lahek nam bo pregled dela in uspehov kakor tudi našega sistematičnega delovanja.
Drugi moment, ki bi vanj lahko zidali, je dejstvo, da pronica v narodu narodna pesem v polni meri in je ona že tako ukoreninjena in uvedena v njem, da tvori trden fundament, na katerega bi lahko zidali in na podlagi katerega bi lahko razvili prapor umetne pesmi in privedli maso do pojmovanja umetnosti.
Seveda so desetletja vmes in kar je še važnejše: počasno, premišljeno in trdno vzgojno postopanje, od lažjega do težjega brez vsakih skokov.
Nešteto majhnih zborov, ki pravzaprav do danes niso zasledovali kakega višjega smotra od lokalne zabave, bi se dalo pridobiti za te smotre; potreba bi jih bilo le tozadevno združiti v nekak organ sistematičnega delovanja, v «eioto in jim dati spretnega, zmožnega vodstva.
Menim, da bi postala naloga našega tozadevnega kulturnega zavoda „Glasbene Matice" tem vzišenejša in plodonosnejša, ker bi z vzgojo pevovodij ne nudila užitka umetnosti samo slovenski inteligenci, temveč usposabljala tudi preprosto ljudstvo za čuvstveni užitek sveta in ga navajala do umevanja lepote in krasote . . .
Drugi smoter bi se pa dosezal s tem, da bi z dviganjem uspehov in smotrov teh manjših smotrov, 6e dvigal in pospeujal vedno višje namen in stremljenje „Glasbene Matice" in bi se Slovenci še bolj nego sedaj lahko ponašali s tem zavodom.
Da pa zavržem mnenje, da je iluzija misliti na povzdigo in dosezanje uspehov na tak način, naj navedem samo dejstvo, da se snujejo glasbena društva in podružnice „Glasbene Matice" le v onih krajih, kjer seje neumorno delovalo že več časa na pevskih zborih, katerih prvi smotri so bili le gojitev narodne pesni, a so se dvigali vedno višje zaradi podrobnega glasbenega delovanja.
In to, kar se je dalo s podružnicami „Glasbene Matice" širši slovenski inteligenci, se lahko da tudi masi ljudstva, seveda za prvi korak — z manjšimi zahtevami.
Končno nastane samo še vprašanje, kdo naj izvede ta širši načrt v ljudstvu, ker najemati in nastavljati pevovodje po deželi samo za to, se ne bi rentiralo; saj ljudstvo še za organista nerado skrbi, ne pa da bi se najemalo pevo-vodjo, ki naj bi gojil posvetno petje.
Le en faktor je, ki mu skoraj po vsej pravici pripada duševno in čuvstveno polje narodove vzgoje in ki mu pripada tudi to delo — t. j. učiteljstvo! Ono edino je zmožno in sposobno izvesti ta načrt, ako se resno in vztrajno oprime dela.	(Konec.)
Kranjske vesti.
—r— Iz šolske službe. Namesto na dopustu se se nahajajoče učiteljice Ane Bomih-Schmidingerjeve pride v Krško učiteljica Justina Goslarjeva. Iz istega vzroka pride v Senožeče, dosedanja suplentinja v Cerkljah Marija Tavčarjeva namesto učiteljice Katarine Smrdu. Ker je učiteljica Marija Bučarjeva izstopila iz šolske službe, pride na njeno mesto v Belo Cerkev prov. učiteljica Julija Komarjeva. Prov. učiteljica na Selu je postal» dosedanja suplen-
♦Tolstoj: Kreutzerjeva sonat» >tr. 98.
tinja Ivana Logarjeva. Bivša suplentinja Ivana Munda je nastavljena od 1. maja 1910 za prov. učiteljico na Premu.
—r— Za kranjskega deželnega sadjarskega nadzornika je skrivoma baje že imenovan neki gorenjski nadučitelj. O možu trdijo, da jo protižiranee nekaterih merodajnih klerikalnih poslancev.
—r— Kmetijski tečaj za učitelje na Grmu. Deželni odbor priredi meseca julija na dež. kmetijski šoli na Grmu tritedenski kmetijski tečaj za učitelje, ki bo obsegal štirinajstdnevni pouk v kmetijstvu in entedenski pouk v zadružništvu.
—r— Gospodinjski tečaj za učitelj iee namerava deželni odbor prirediti v Marijanišču v Ljubljani. Trajal bo štiri tedne, in sicer v drugi polovici oktobra in prvi polovici novembra.
—r— Tečaj za pridelovanje zelenjave na Grmu. Kmetijska šola ne Grmu priredi od 9. do 11. maja tridnevni tečaj za pridelovanje zelenjave z naslednjim vzporedom:
V	ponedeljek, due 9. maja: Od 2. do 4. popoldne: Važnost pridelovanja zelenjave na kmetih in v okolici mest. Prireditev in razdelitev zelenjadnega vrta. Obdelovanje in gnojenje zemlje. Od 4. do 5. popoldne: Praktično razkazovanje šolskega vrta. — V torek, dne 10. maja: Od 8. do 10. dopoldne: Naprava gorkih leh. Pridelovanje sadik in zgodnje zelenjave v gorskih lehah in na prostem. Dobava potrebnega semena. Naročevanje semena po cenikih Kolobarjenje na vrtu in medsetve. Od 10. do 11. dopoldne: Praktično razkazovanje na vrtu. Od 2. do 4. popoldne: Pridelovanje najvažnejše zelenjave za prodajo in domačo rabo. Od 4. do 5. popoldne: Praktično razkazovanje. —
V	sredo, dne 11. maja: Od 8. do 11. dopoldne: Pridelovanje najvažnejše zelenjave. (Nadaljevanje.) Konserviranje in vkuhavanje zelenjave za zimsko rabo, Od 2. do 4. popoldne: Vkuhavanje zelenjave v šolski kuhinji. (Praktično.) — Oddaljenim in podpore potrebnim udeležencem s Kranjskega plača ravnateljstvo stroške za pot, in sicer le za železnico do Novega mesta in za hrano po 2 K na dan. — Kdor se želi tečaja udeležiti ali pa s podporo tečaj obiskati, naj se priglasi do 30. aprila pri ravnateljstvu kmetijske šole na Grmu. Tečaj je namenjen gospodinjam in kmetiškim dekletom.
Štajerske vesti.
—š— Za učitelje na obrtno- nadaljevalni šoli v Šoštanju je c. kr. ministrstvo za javna dela potrdilo učitelja na tukajšnji ljudski šoli tov. A. Trobeja, I. Koropca in 1. Lukmana. Tov. I. Koropec je dobil trimesečen dopust za obisk risarskega tečaja na c. kr. umetno-strokovni obrtni šoli v Ljubljani.
—š— Nemško učiteljsko društvo za mariborsko okolico je sklenilo na svojem zborovanju dne 7. aprila deliti med šolarje, ki izstopajo iz šol, neke spominske listke od nemškega Schulvereina, na katerih se žali Slovence —š— Na deželni poljedelski šoli v Grottenhofn se vrši od 1. do 4. junija 1.1. poučni tečaj za začetnike v čebelarstvu. Udeležbo je treba naznaniti ravnateljstvu zavoda. Predavalo se bo nemški.
—š— Iz deželnega šolskega sveta. Dež. šol. svet je v svoji seji 14. t. m. izrekel učitelju K. Horvatu v Šoštanju priznanje ob prostovoljno zaprošenem umirovljenju. Definitivno so nastavljeni na ljudski šoli v Ponikvi ob J. ž. Franc Horvat z Bečice in učiteljica isto-tam Marija Kregarjeva; na dekliški ljudski šoli v Hrastniku Marija Sorčanova, v Zrečah Karel Mravljak, v Marnbergu Viljem Dobnig, kot učiteljica ročnih del pri Sv. Kunigundi na Poh. Bozalija Kautetova. Stalno je umirovljeua doslej začasno umirovljena učiteljica Klementina Altova.
—š— Škrlatica v gornjegrajskem okraju je sedaj ponehal. Umrlo je na nji 19, zbolelo pa 190 oseb, večinoma otrok. Ker je bolezen ponehala, bo ustavljeno te dni tudi epidemično postopanje.
—š— Dve ustanovi. S pričetkom šolskega leta 1910/11 ste razpisani dve deželni ustanovi za vojaške realke, oziroma mornarsko akademijo.
—š— Na naslov c. kr. deželnega šolskega sveta v Gradca. C. kr. deželni šolski svet v Gradcu vljudno vprašamo: 1. Ali je zakonito dovoljeno, da povabi okrajni šolski nadzornik k inšpekcijski konferenci kateheta in krajnega šolskega ogleda ter da ta dva prisostvujeta konferenci, ki je določena le za nadzorovane učne osebe? 2. Če to v zakonu ni utemeljeno, ali je pripravljen c. kr. deželni šolski svet v Gradcu zaukazati podrejenim okrajnim šolskim nadzornikom, da to vbodoče opuste ?
—š— Slovenskim tajnikom c. kr. kmetijske drnžbe za Štajersko je imenovan absolvent poljedelske visoke šole Franjo Holz, naš rojak od Maribora, zaveden Slovenec. Začetkom aprila je nastopil svoje mesto. Upamo, da bo kmetiška organizacija po slov. štajerskem pod njegovim vodstvom lasla in cvetela.
—š— Iz Gotovelj poročajo: Otroška predstava „Bdeča Kapica", ki jo je preteklo nedeljo igrala naša šolska mladina, je, kakor smo dobili vtise, cenjenim gledalcem in gledalkam, malim in velikim, jako ugajala. Obisk je bil nepričakovano obilen; zakaj vkljub slabemu
vremenu in vkljub temu, da so domačini to pot dali prostora cenjenim gostom, je bila dvorana natlačeno polna občinstva pred vsem iz Žalca, Polzele, Ložnice in iz drugih krajev okolice. Z zanimanjem in z izredno pazljivostjo so vsi gledali sigurne igralce, in gotovo marsikdo pri tem pozabil na sedanjost ter se je zamaknil nazaj v čarobno kraljestvo pravljice. Cenjeno občinstvo je uspehe naših mladih diletantov tako obilno poplačalo, da so pokriti vsi nemali izdatki za kostume in druge priprave ter je še precejšnja vsotica preostala, ki se obrne v prid tukajšnje šole. — Na sploš-njo željo se igra v nedeljo, due 17. t. m. (začetek zopet točno ob pol štirih) ponavlja. Kdor želi, da bi se mu sedež rezerviral, naj blagovoli to sporočiti tukajšnjemu šolskemu vodstvu.
—š— Šola v St. Vidu pri Grobel-nem je, kakor poroča „Narodni Dnevnik", zaradi poškodb lanskega potresa na nedoločen čas zaprta, da izvrše potrebne poprave.
—š— Za slovenski mazej. „Zgodovinsko društvo" v Mariboru razglaša: Muzejske zbirke so pri vseh kulturnih narodih važno sredstvo ljudske vzgoje in vidno znamenje narodne individualnosti. Spodnještajerski Slovenci smo v tem oziru še daleč zaostali. Imamo še dragocenih reči, ki nam jih tujci grabijo in odnašajo. Bodoljubi štajerski od Mure do Save, zbirajte starinske, narodopisne in prirodoslovne predmete, ter jih pošiljajte „Zgodovinskemu društvu" v Maribor. Pazite na najdbe v prazgodovinskih grobiščih, posodo, nakite in orožje, na stare umetniške slike, staro pohištvo, kmetiško in rokodelsko orodje, stare knjige, listine, narodno nošo. Tudi iz ruduinstva, rastlinstva in živalstva se sprejmejo predmeti v muzej, da dobimo vzorno sliko naše Spodnje Štajerske, Lovce in najemnike lova opozarjamo in prosimo, da pošiljajo domače ptice in manjše živali tov. Antonu Godcu, učitelju v Lembahu pri Mariboru, ki jih gači za naš muzej, večje živali pa naravnost na „Zgodovinsko društvo" v Mariboru. Upamo, da ne bo naš poziv brezuspešen.
—š— Poletna šolska oproščenja veljajo v mariborskem okrajnem glavarstvu letos od 1 maja naprej.
—š— Štajersko so že deli na nemški in slovenski del. V „Narodnem Dnevniku" čitamo: Vsem onim, ki tega ne verjamejo, da je ministrstvo za javna dela odredilo, da nadzoruje slovenske obrtno-nadaljevalne šole v Vojuiku, Št. Pavlu pri Preboldu, Vranskem, Sevnici, Ljutomeru, Ljubnem v Sav. dol, Gornjem Gradu, Šoštanju, Zg. Poljskavi, Poljčanah namesto graškega inšpektorata ljubljanski ali z drugimi besedami: namesto Nemca Slovenec. — Zaradi tega samo po sebi razumljivega in pravičnega dejanja je nastal v nemškem časopisju grozen krik ; vse današnje izdaje nemških listov bridko tožijo, da seje s tem pričelo deliti starodavno kronovino Štajersko na dva dela. In kar je glavno: odlok je že od 1. febr. v veljavi in graških, mariborskih in celjskih rene-gatov se ni niti vprašalo po njihovem mnenju! Bazen Vojnika in Šoštanja gre tu za izključno slovenske kraje, ki Nemcev prav nič ne brigajo in je neizmerna predrznost ter hinavstvo, ako govore o krivicah, ki se gode „nemškemu naraščaju" in „nemškemu učiteljstvu" v teh krajih. V Vojniku in Šoštanju pa je gotovo 5/e obrtnega naraščaja slovenskega, če ne še več, in nimajo tudi tam Nemci ničesar tožiti o kaki „krivici". — Grsška Tagespost" se za to tudi skrbno ogiblje povedati, da gre za izključno slovenske kraje. Iz notice, ki jo je list privoščil, pa se tudi jasno vidi vzrok nemškega vpitja; namreč da ne bodo imeli več Nemci ali kaki renegati prilike poučevati na teh obrtno-nadaljevalnih šolah ter vzgajati nalega obrtnega naraščaja v odpadnike in neznačajne nemškutarje. Pisariti, da je naše učiteljstvo napolnjeno z „jugoslovanskim izdajskim duhom" je prosto denuncijantstvo, ki dela vso čast graškim časnikarskim židovskim šmokom. Zakaj pa niso nastavili v Gradcu slovenskega obrtnega nadzornika ? Zakaj v Gradcu dosledno zanemarjajo slovensko obrtništvo in njega izobrazbo? Besnično, Nemci bi bolje storili, ako bi molčali, zakaj na Sp. Štajerju bo čutilo uprav sedaj obrtništvo o1 dneva do dneva živeje, da v nemškem Gradcu nima nihče srca za njega in njegove potrebe.
Tržaške vesti.
—t— Slovenščine in laščine se bodo učili Nemci v Trstu. To bodo kurzi, ki bodo na las podobni slovenskim graškim kurzom za slovenščino. Nemci se bodo naučili malo slovensko lomiti, pa dobe diplomo. Slovenščino bo poučeval prof. Trtnik, laščino pa profesor Chiozzola. Torej tudi v Trst hočejo pričeti urivati Nemce in nemškutarje na škodo Slovencev.
—t— Vprašanje imenovanja škofa tržaškega. V „Edinosti" čitamo: Z Dunaja nam poročajo od odlične strani, da vest, razširjena te dni po raznih listih o gotovem imenovanju Nemca škofom tržaškim, ni resnična. To vest jemljemo seveda z zadoščenjem na znanje. Ob tej priliki pa si ne moremo kaj, da ne bi izpregovorili par odkritih besed na adreso njih, ki se jih tiče. Cujemo namreč, da so izvestni slovenski nam neprijazni krogi v Trstu vznemirjeni zaradi vesti, da bi zopet
kak Nemec utegnil postati tržaški škof. Takov dogodek da bi tudi oni smatrali nezaslišanim in kakor pravo nesrečo. To je prav in lepo in se popolnoma strinjamo s tem. Ali spomini na vedenje istih krogov v nedavni minolosti zbujajo v nas grenka čuvstva. Mnenje, da bi bilo imenovanje Nemca za škofa tržaškega prava nesreča za škofijo in krivica za slovanske vernike, involvira po vseh zakonih logike, da ni prijatelj Slovencev in da neče dobro tej škofiji oni, ki tako imenovanje forsira ! A kdo je tisti, ki forsira? Po soglasnih poročilih je to bivši škof tržaški in sedanji koadjutor dunajski — dr. Frančišek Nagi! To je isti Nagi, ki so mu ravno isti krogi v vsem — tudi ob vprašanjih življenske važnosti za naš narod — služili s pravo slepoto fanatizma. Pa tudi, ko ne bi sedaj dr. Nagi priporočal Nemca, bo one slovenske kroge, ki so nam tu na mislih, še vedno obremenjala odgovornost za slučaj, da pride zopet Nemec na škofovsko stolico tržaško. Niso li oni hvalili in proslavljali vse, kar se je v naši škofovski palači ukrepalo in ukrenilo v dobi Naglovega vladanja?! Po toliki hvali in slavi ni nikako čudo, če so merodajni dunajski krogi uverjeni, da so bile ravno v tej, dobi razmere v tržaškokoprski škofiji vzorne, naravnost idealne! In na koncu konca bi se ne smeli čuditi, ako bi ti krogi na poti svoje logike prišli do zaključka: en Nemec se je izborno sponesel, imenujmo torej še drugega! Če bi prišel torej zopet Nemec za škofa v Trst, dober del krivde bo treba pisati na njihov račun. Oni so bili, ki so gladili pot takim imenovanjem in ustvarili pre-judic, na katerem se sedaj vznemirjajo. (Ti ljudje so klerikalci.)
Istrske vesti.
—i— Roditeljski sestanek. Iz Trušk, okraja koprskega, poročajo: Dne 10. t. m. se je vršil pri nas roditeljski sestanek. Sestanka se je udeležilo vkljub slabemu vremenu toliko staršev, da je bila šolska soba polna. Le mater je bilo razmeroma malo (okolo 30,), vendar za naše razmere precej. Skoraj vsi obč. svetovalci in odborniki so se udeležili sestanka. Manjkal ni seveda naš župan Matej Kocjančič, zares mož, ki naj bi služil v zgled vsem posestnikom tukajšnje občine, zakaj kjer gre za naobrazbo ljudstva, je on vedno prvi. Njemu gre zasluga, da je sploh pri nas šola. Bodi mu na tem mestu izražena najsrčnejša zahvala. Le tako naprej 1 S takim delovanjem more priti tudi slednja vas v Istri do spoznanja — do prave omike. Le škoda, da nimamo več tako delavnih ipož na razpolago. K sestanku so priš|j jifiiteljj in učiteljice; le tov. nadučitelj in deželni poslanec Valentič ni bil na sestanku prisoten, a je svojo odsotnost opravičil. Njega so pričakovali moški še najbolj, toda povedano jim je bilo, da se ni mogel udeležiti shoda zaradi družinskih zadržkov. K shodu so prišli tudi g. Kosmina, obč. taj. iz Dekanov, s soprogo, cand. jur. Furlanič iz Dekanov, in naš Franc Keršovanov iz Marezig. — Tov. Cerutr, učitelj v Truškah, je predaval o pomenu roditeljskih sestankov. Njegova beseda je bila za tukajšnje ljudstvo na pravem mestu. Jako lepo in poljudno je obrazložil ljudem, kaj in čemu so roditeljski sestanki. V kratkih besedah je povedal mnogo. Ljudstvo je bilo ginjeno. Res, da je bil to prvi roditeljski sestanek, vendar moram reči, da se je ljudstvo kar čudilo govor-nikovim besedam, češ šola more narediti mnogo' Za njim je govorila tov. Prešerenova, učiteljica iz Dekanov. Njeno predavanje „Vzgoja v predšolski dobi" je bilo naravnost lepo. S posebno vnemo je govorila zlasti materam, kako naj pazijo na svojo deco, na njih telesni in duševni razvoj. V poljudnih, a jedrnatih besedah je govorila tov. Mayerjeva, učiteljica iz Sv. Antona, o ukazu in prepovedi. Njo je ljudstvo poslušalo z odprtimi usti. Takoj njen začetek je izzval pozornost. Nje bistri pogled, njena čvrsta beseda je to provzročila, in jjudstvo je sledilo nje govoru z vso poslušnostjo. Kaj lepo je izvršila svojo nalogo z dostavkom, naj se matere in očetje vsaj nekaj n->vzamejo njenih nasvetov. Za njo je govoril učitelj Avgust Šuc iz Trušk. Njegova naloga „Snaga in red" je jako umestna za tukašnje kraje. Predočil je ljudstvu gladkim in razumljivim načinom nekaj nenavadnega. Boditelji so kar strmeli v govornika ter ga pazljivo poslušali vkljub temu, da jihja bičal z besedami, očitajoč jim nesnago, bodi na obleki, bodi v stanovanju itd. Bazni poljudni primeri pa so starše popolnoma prepričali, in govornik je žel obilo pohvale. K zaključku je priporočal staršem, naj redno pošiljajo svoje otroke v šolo. Tov. Cerut se je zahvalil staršem, da so v tako lepem številu došli k sestanku; opominjal jih je, naj si vzamejo k srcu vse podane jim nasvete. Starši so se razšli, povabljeni gostje pa smo šli na prijazno povabilo tov. Ceruta in Šuca na mal prigrizek. Nismo pozabili med veselim razgovorom in petjem tudi naše prekoristne Družbe CM. Nabrali smo vsoto 11-20 K.	L-č.
—i— Poziv tovarišem. V septembru p. 1. sem vložil prošnjo na dež. šol. svet potom okrajnega šol. sveta, da bi se mi blagovolilo nakazati nagrado za izredni trud s prevelikim številom otrok. Zaman sem pričakoval rešitve na omenjeno prošnjo, ki se je nanašala na šolsko leto 1908/9. Da ne bom tudi tako kmalu dobil nanjo odgovora, sem bil skoro gotov, zakaj
na siiČhd prošdjd ža leto 07/08 Sem čakal niS-manj kot poldrugo leto, da sem izvedel privatnim potom le to, da se me misli nagraditi z 2 K od učenca čez sto. Zadovoljen bi bil tudi s tem, a ko mi je bilo povedano, da mi nakažejo le 20 K — šteli so namreč le 110 učencev — sem se jim zahvalil za ponižni d a r s tem, da sem odtegnil dotično prošnjo z motivacijo, naj se me nagradi za leto 1908/9. po 2 K od učenca. To je bilo nekako proti koncu februarja. A danes, ko smo v aprilu, imam že v rokah rešitev prošnje za šolsko leto 1908/9. in tudi 140 K remuneracije, ki oagovarjarja tudi številu učencev čez 100; imel sem namreč v prošlem š. 1. le 170 učencev. Tem potom bodi izrečena šol. oblasti najiskre-neja zahvala s pripombo, naj me vendar rešijo s tem, da mi odpošlejo še kako učno osebo na mesto borih 140 K. Tovarišem širom naše Istre bodi povedano pa to, da se ni nihče oziral pri nakazaoju nagrade na število učnih ur, temveč edinole na število učencev čez sto. Ker pa nočejo pomagati nam moralno in nočejo dvigniti našega narodo do svoje kulture, naj nam dajo vsaj nekaj. Zato, tovariši, ne zamudite! Gotov sem, da je vas mnogo tako srečnih kot sem jaz, da ni vaš razred poln nič manj kot moj. Vsi zahtevajte, in to jih bo bodrilo k razširjenju naših slovanskih šol.
Sp. Škofije, 11. aprila 1910.
Jož. Bertok ml.
Koroške vesti,
—o— „Siidmarka" na Koroškem.
„Siidmarka" je dala za ogrožene svoje brate na Koroškem leta 1909 okroglih 100.000 K. Seveda ne bo upustila svoje nadaljne skrbi na škodo Slovencev.
—o— Politiško društvo za Slovence na Koroškem ima dne 28. t. m. svoj 22. občni zbor v Celovcu.
—o— Skušnjo učne usposobljenosti za ljudske šole s slovenskim in nemškim učnim jezikom sta napravila v Celovcu Zdravko Kovač, učitelj na Strmcu, in Miloš Ssanjak, učitelj na Strojni.
Groriške vesti.
—g— Proti raadiračem ptičjih gnezd. Goriški magistrat je sklenil, da bo kaj ostro postopal proti mulariji, ki razdira ptičja gnezda v ljudskem vrtu in drugod. To je prav! Pa tudi na kmetih ne bi škodilo, če bi se take nepridiprave pošteno potegnilo za ušesa. " ■ r ■•*;t«lii naj bi poučili in svarili po-
zjupaui tu	' r	r
redno mladino!
-rg— Iz Komna aind t**V<jeli: V 8. štev. „tJ. T." z dne 25. ft>,r. t. 1. sem obljubil, da bodetii Še poročal o zaščiti otrok na Goriškemi Ivo me: V 3. in 4. štev. dunajskega lista „Zeitschrift fiir Kinderschutz" je priobčil c. kr. okrajni 6oduik baron Rinaldini še dva Članka. Na dolgo in široko objavlja in obdeluje to tvarino glede Trsta, Istre in Fur-lanije. O Trstu, Istri in Furlaniji opustim poročilo, ker slov. učiteljstvo to malo zanima. Hočem se pa ozirati na slovenske dele Goriškega. — Pisatelj nam pove, da ima Gorica dva znamenita zavoda v zaščito mladine, in sicer: „Civico Instituto per fanciulli abbanda-nati" (zavod za zapuščene dečke) in Franc Jožefa hirališče „Črnca časa di ricovero Fran-cesco Giuseppe I." — V prvi zavod sprejemajo pod Gorico spadajoče nad šestletne uboge dečke. Tam dobivajo hrano, stanovanje, pouk in česar potrebujejo. Zavod je bil ustanovljen 24. avgusta 1853. 1. — V pričetku je bilo sprejetih 12 dečkov; sedaj jih je tam nad 60. Vzdrževanje zavoda stane vsako leto 20.000 K. Nedotakljivega kapitala ima zavod 100.000 K. Po vsakdanjem pouku, ki se vrši v zavodu, ee dečki uče — zunaj zavoda — pri raznih mojstrih rokodelstva. — Ko se tega nauče, odlove dečke, ker se potem z rokodelstvom že sami lahko živijo. V drugoimenovani zavod sprejemajo dečke in deklice v starosti nad 6 let. Ti otroci morajo biti bogi ali sirote. — Navadno so to mestni otroci. — Otroke, ki nimajo še 6 let, sprejemajo v otroške vrtce, kijih je v Gorici 9. — V zavod „Asilo di F. Giuseppe" sprejemajo uboge in zapuščene deklice od 8—18. leta. Ta zavod ima tudi štiri-razredno ljudsko šolo. — Duhovnik Contavalle je 1. 1812. ustanovil sirotiščnico za deklice, ki so nad 5 let stare. Ta zavod vodi nuna reda sv. Vincencija. Sprejeti otroci dobe v zavodu vse, česar potrebujejo. Po dovršenem 20. letu dobe primerne službe. — V Gorici nahajamo en ital. in en slovenski zavod sv. Alojzija — „Alojzijevišče". — V ta zavod sprejmejo uboge dečke - deželane, da se morejo v Gorici šolati. — Iz tega zavoda pridejo potem v „Malo semenišče", kjer lahko ostanejo do izvršene gimnazije. Tudi Salezijanci imajo v Gorici nekaj zavodov. Prošt in državni ter dež. poslanec dr. Faidutti je v Gorici ustanovi zavod „Ricreatorio Pio X." dne 6. januarja 1909. 1. V zavodu dobivajo dečki od 10.—16. 1. starosti pouk ob nedeljah in praznikih. — Zavod za mladinske kaznjence se dobro razvija. Vodi ga ravnatelj Ferrario. — Ta zavoc krepko podpira državni pravnik Jeglič. Zavoc ima prostora za 10 dečkov. — Sprejemajo se dečki 10 do 16 let stari, ki so bili že sodnijsko kaznovani. Pisatelj pravi, da nameravajo ustanoviti tudi „Sirotišče", morda pa je že usta-
novljeno. — V Gorici nahajamo tudi več knjižnic, društvo Sv. Vincencija. V Gradežu „Ospizio Marino". — Poslednje vodi kuratorij v Gorici. V Devinu je poleg slov. otroškega vrtca tudi laški in ljud. šola „Lega Nationale". — V Tolminu, Solkanu, Nabrežini, Podgori so slov. otroški vrtci. Pisatelj omenja, da se nahaja v Tomaju v komenskem okraju (hotel je reči v sežanskem) dekliška trirazrednica „Eli-zabetišče". — Šoli je položil temelj rajnki kanonik — dekan Golmajer. — Po vseh okrajih Goriške-Gradiščanske se snujejo „Sirotinski sveti". Taki so že v Sežani, Komnu, Tolminu i. t. d. Pisatelj nam podaja ob sklepu nekaj predlogov, tičočih se zaščite mladine. Ti so: Za Goriško-Gradiščansko: 1. Ker imajo že Goriški (mestni) otroci v Gorici svoj zavod za uboge, naj se enak zavod otvori tudi za deželane z enakim namenom. 2. Naj se širi naobraženost v nižje sloje naroda potom knjižnic, predavanj j. t. d. 3. Naj se napove splošni boj divjemu alkoholizmu. 4. Naj se širijo dobri časniki, poučljivi spisi, brošure in knjige. 5. Naj se snujejo dobrodelni zavodi. 6. Naj se snujejo dnevna prebivališča za uboge. 7. Že obstoječe zavode naj se pomnoži. — Ob koncu svojega spisa nasvetuje pisatelj, naj bi se iz vseh primorskih dežel (Trst, Istra, Gferiško-Gradiščansko) izvolil komite (odbor) iz vseh slojev, ki bi deloval v tem smislu v zaščito zanemarjene in uboge mladine. — Tako bi imela naša mladina, ki bi zaradi dobre vzgoje dorasla v prave može in žene, hvaležen spomin na svoje podpiratelje, ki so žrtvovali v svojem življenju ves trud v srečo drugih, v srečo naroda in države. Merodajni činitelji naj bi delovali skupno in harmonično v dobrobit narodov, zakaj „viribus unitis" bi prenašali težkoče te zadače. Splošni namen vsega pa je, da naj vsak človek dela in dela, dokler more. Mladina naj se vadi delati, zakaj delo bistri duha in krepi telo. — Ako bo mladina vztrajna v delu in prav odgojena, bo tudi narod delaven in vzoren. — Škof Slomšek, pravi mla-dinoljub in vrl pedagog, je pisal: „Delo nas varuje trojnega zla; greha, dolgega časa in uboštva". —- Cavedat Consilles! — Končno malo opomnjo. V 8. štev. „U. T." sem omenil da nam je obljubil pisatelj, da bo stavil v bodočem članku nasvete, kaj ukreniti, da ne bodo iz komenskega okraja v Trst v službo odhajajoče deklice izpostavljene raznim nevarnostim, ki jim lahko podležejo. Pisatelj pa je na to pozabil. — Morda pa bo še prilično o tem pisal. Storil bi nam dobro uslugo. Tedaj: An revoir!	A. Leban.
Splošni vestnik.
Letnino za učiteljski konvikt so plačali ti-le tovariši in tovarišice: Fran Vad-n a l , Ivan Novak in Friderika Z e h n e r iz Dobrave pri Brežicah; Fran K o z j a k , Matija P e 1 k o , Janko S t e p i š n i k , Marija G a r b a i s in Josipina S i m o n č i č iz Toplic pri Zagorju ob Savi; Karol Mata-j e c z Vrhnike. (Ali je na Vrhniki enorazred-nica? Stavec.) Janko Rudolf iz St. Vida pri Vipavi; Emil P a k i ž od Sv. Križa pri Trstu (4 K); Lukančič in Tomažin iz Gaberj pri Rubijah (2 K); Janez W o -i i n z iz Kresnic. Bog plati!
Tovariše iz risarskega tečaja opozarjamo na razstavo risarskih in drugih šolskih izdelkov na ljubljanskih obrtnih nada-Ijevaluih šolah, ki bo v nedeljo, 24. t. m. od 8. do 12. ure dopoldne v šolskih poslopjih na Ledini, na Grabnu in na Vrtači.
Ljubljanske učiteljiščnike in učl-teljiščnice vabimo, da si ogledajo v ned«ljo razstavo vajenskih izdelkov na obrno-nadalje-valnih šolah v Ljubljani. Na to razstavo opozarjamo tudi tovariše in tovarišice, ki delajo te dni izpit učne usposobljenosti. Na I. mestni šoli si ogleda vsak lahko tudi stalno razstavo učil.
T risarski tečaj za učitelje na obrtno-nadaljevalni šoli, ki traja od 15. aprila do 15. julija, so bili sprejeti: Dimnik Ivan (Ljubljana), Erbežnik Ivo (Bled), Ferlat Anton (Bupa pri Mirnu), Gorju p Alojzij (Sp. Šiška), Jeločnik Aleksander (Št. Vid pri Ljubljani), Koropec Ivan (Šoštanj), Kump Rudolf (Cerknica), Lampe Josip (Škofja Loka), Macarol Josip (Nabre-žina), Medič Pavel (Gabrovica), Mikuž Matej (Grahovo ob Bači), Pahor Josip (Sežana), Pirnat Anton (Mokronog), Pristovšek Franc (Žalec), Rustja Josip (Komen), Sepaher Anton (Tržič), Sirotič Josip (Slum, Istra), Lovre Kari (Radeče pri Zidanem mostu), Šepic Vinko (Buzet), Skulj Fran (Ljubljana), Šumer Hinko (Šmarje pri Jelšah), — Torej 21 udeležencev.
Ellen Keyeva, slavna švedska pesnica in pisateljica, ki smo o nji v dveh člankih obširneje govorili, «i je na izprehodu zlo mila nogo.
Na naslov ravnateljstva obrtno-strokorne šole t Ljubljani. Dočim morajo drugod že davno obrtne vajenke pohajati obrtne tečaje, se ni pri nas dozdaj še nihče zmenil za to. — V rokah imam račun od neke ljubljanske tvrdke, ki jo vodi ženaka. Kdo pošilja račuu sem morala razbratijiz etikete, za koga je, sem morala pa uganiti, zakaj na računu zaman iščem kakšnega imena. Kakšno mora biti šele knjigovodstvo dotične trgovke, se ne morem prav predstavljati. — Potrebe obrtnih šol za vajenke mi menda ne bo nihče odrekal. — Nastane pa vprašanje, kako uvesti pouk. Dasi sem odločna pristašinja koedukcije, smelo- trdim, da koedukcija tu absolutno ni na mestu. Kako strogo se postopa v tem oziru na kmetih v ponavljalni šoli I Bog ne daj, da bi se poučevali dečki z deklicami združeno! To-likomanj je koedukcija umestna v krajih, kjer ni uvedena niti na ljudskih, niti na meščanskih šolah. Ne glede na to, da ima n. pr. va-jenka iz modne trgovine znatno drugačne interese od kakega kovaškega vajenca, se morajo tu upoštevati tudi kočljiva leta, v katerih se nahajajo učenci in učenke. Proč toraj s koe-dukcijo, z „moderniziranjem" začnite drugod, go&poda. — Za učitelje so se že priredili knjigovodstveni tečaji, in letos bo — ako se ne varam — risalni tečaj. Kdaj se pa odpro vrata v o b r t n o - n a d a 1 j e -valne tečaje tudi nam učiteljicam?	Ponižna vpraševalka.
Ljubljanski občinski svet za razvoj šolstva. Ljubljanski občinski svet je v svoji seji dne 19. t. m. sklenil: 1. Za koli-zejski okraj se osnuje IV. mestna slovenska deška ljudska šola. — 2. Zanjo se pridobi stavbišče ali pa že obstoječa, za to primerna hiša v neposredni bližini kavarne „Evropa". — 3. četrti šolski okoliš se omeji tako, da bo na zapadu iu na severu segal do pomerijalne meje proti Spodnji Šiški, na vzhodu do všttte Kolodvorske ulice z idealnim podaljškom po ljubljanskem polji do pomerija proti severu in do Ljubljanice ob ulici Za Čreslom na jugu; južno mejo bo znaČila Ljubljanica od te ulice do mostu pri frančiškanih, od tu pa idealna črta potegnjena od Prešernovega spomenika do hotela „Tivoli". — 4. S to šolo, ki bo imela izprva samo pet prvotnih razredov, se ustanovi ped eno streho samostojna meščanska šola. V ta namen se odločijo od II. mestne deške ljudske šole trije višji razredi, ki štejejo po letošnji frekvenci 156 učencev iz celega mesta ter se formujejo kot samostojna trirazredna meščanska šola. — 5. Ljubljana se razdeli v štiri po obsegu in razmerah še precej enake šolske okoliše in sicer: a) v severovzhodnega s I. mestno deško ljudsko šolo na Ledini; b) v jugovzhodnega z bodočo III. deško ljudsko šolo na Prulah ; c) v jugozahodnega z II. mestno deško ljudsko šolo na Grabnu in č) v severo-sahodnega z nameravano IV. mestno deško ljudsko šolo v kolizejskem okraju, središče soha sv. Trojice. — Najmočnejši je okoliš I. mestne deške ljudske šole, ki šteje 519 otrok; za njim pride okoliš II. mestne deške šole z 401 učencem ; za tem pride III. mestna deška šola s 368 dečki; zadnji je kolizejski šolski okoliš s 200 otroci. — 6. Nova razdelitev šolskih okolišev stopi v veljavo zaeno z otvoritvijo IV. deške ljudske šole. — 7. Ko se III. deška ljudska šola preseli v svoje nove prostore na Prulah, se v njenih prostorih namesti nekoliko oddelkov preobremenjene I. mestne deške ljudske šole. — 8. Ravno tam se tudi nastanijo in otvorijo hkrati z otvoritvijo III. mestne šole p o -trebni oddelki za duševno zaostalo mladino (1 ali 2). — V prostorih IV. mestne deške ljudske šole se nastani tudi III. slovenski mestni otroški vrtec.
Prvo narodno modno trgovino P. Magdič priporočamo najtopleje gg. učiteljem in učiteljicam. Kdor podpiraj nas podpirajmo ga tudi mi. Več glej inserat!
Izobraževalni tečuj za učitelje, ki
se zanimajo za deška ročna dela, se vrši na Dunaju od 18. julija do 13. avgusta v prvi dunajski šolski delavnici, XVI. Kopperst. 75. Priredi ga dunajsko društvo za deška ročna dela.
Za škrofulozae dečke je zdaj v pomorskem hospicu v Gradežu prostih 50 mest. Dečki ne smejo imeti manj kot šest in ne več kot dvanajst let. Obrniti se je na pristojne deželne odbore.
Binkoštna veselica r sretovnoznani Postojnski Jami. Na Binkoštni ponedeljek dne 16. majnika t. 1. se vršil v tem edinem čarobnem svetu običajna jamska veselica. Več godb in pevskih zborov bo koncertiralo v velikanskih podzemeljskih prostorih. Iz Trsta, Kormina, Ljubljane, Reke in Pulja bodo vozili v Postojno posebni vlaki po znatno znižanih cenah. Vsa jama bo slavnostno električno raz-svetljenrin vstopnina v jamo se je znižala za ta dan na 2 K.
V Učiteljski tiskarni v LjnblJani je
izšel te dni in seje začel razpošiljati II. zvezek Jan Legove mladinske knjižnice z vsebino: „Turki pred sr. Tilnom". To lepo zgodovinsko povest za našo mladino je spisal znani priljubljeni mladinski pisatelj Julij Slapšak, krasno ilustriral pa akademični slikar Maksim Gaspari. Spis je nagradil s častno nagrado spomin velikemu pospeševatelju češko-slovenske vzajemnosti Jauu Legu občinski svet ljubljanski. Knjigo je izdala in založila kot II. zvezek Jan Legove mladinske knjižnice Zaveza avstr. jugoslovanskih učiteljskih društev, tisk pa prav lepo izvršila Učiteljska tiskarna. Lično vezana knjiga velja 1 K 20 h, s poštnino 16 h več.
Prepričani smo, da ne bo šolarske knjižr niče po slovenski zemlji brez te lepe knjige in da bodo prav pridno posegali po njej tudi starši. Naroča se v Učiteljski tiskarni v Ljubljani.
Razstava vajenskih izdelkov na obrtno-nadaljevalnili šolah v Ljubljani.
Na obrtno-nadaljevalnih šolah, to je: na strokovni nadaljevalnici za mehansko-tehniške obrti v Komenskega ulici št. 17; na strokovni nadaljevalnici za .-tavbne obrti na Cojzovi cesti št. 5; na »trokovni nadaljevalnici za umetne in oblačilne obrti ter na obči obrtni nadaljevalnici na Eriavčevi celsti št. 21 se zaključi šolsko leto 1909/10 v nedeljo 24. aprila t. 1. Na vsaki teh šol bo z zaključkom šolskega leta združena tudi lokalna razstava vajenskih izdelkov, ki bo trajala omenjenega dne od 8. zjutraj do 13. opoldne. Na to razstavo opozarja šolski odbor vse mojstre, starše vajencev in pa prijatelje obrtnega šolstva sploh ter zanesljivo pričakuje, da se bodo njegovemu povabilu v mnogobrojnem številu odzvali.
Uradni razpisi učiteljskih služb.
St. 753.	Kranjsko.	1—1
Na trirazredni ljudski šoli v Sv. Križu pri Litiji se razpisuje s tem učiteljska služba v stalno n&-mešeenje.
Pravilno opremljene prošnje naj se predlagajo semkaj predpisanim potom do 10. maja 1910.
Prosilei za stalno nameščenje, ki v kranjski javni službi še niso stalno nameščeni, morajo i državno-zdravniškim izpričevalom dokazati, da imajo popoln» telesno spo-sobnost za šolsko službo.
C. kr. okrajni šolski svet v Litiji, dne 13. aprila 1910.
Št. 1286.
1-1
V novomeškem šolskem okraju se razpisujejo v stalno nameščenje naslednje službe:
1.	nadučiteljski službi na dvorazrednicah v Am-brusu in Hinjah;
2.	služba učitelja-voditelja na enorazrednici na-Selih pri Sumberku;
3.	služba učitelja na štirirazrednici na Mirni ter po eno učno mesto na dverazrednioah v Beli cerkvi in Hinjah.
Zadostno opremljene prošnje naj se predpisanimi potom semkaj vlagajo do 25. maja 1910.
C. kr. okrajni šolski svet v Rudolfovem, dne 25. aprila 1910.
Mlado, staro, Vsak pove:
52-14
Ta pa je za mel
Ker se samo z njim krepčam, Vedno zdrav želod'c imam!
Najboljši želodčni liker!
Sladki in grenki.
Ljudska kakovost	liter K 2*40
Kabinetna kakovost . . 4*80 Naslov za naročila: „FLOR1AN", LJubljana.
Svarimo pred ponaredbami.
Priporočamo našim gospodinjam pravi iFfcfttf	<
kavni pridatek z tovarniško znamko :kavni mlinček:
iz zagrebške tovarne.
si za<fa H, Tf 1161,12:9 U. V.

Tovarniška znamk«.
A. Drelse
Ljubljana
Priporoča se slavnemu občinstvu in cenjenemu učiteljstvu v naročilo na
štedilna ognjišča in peči
preprosto in najiineje izvršene v poljubnih modernih barvah in vzorcih kar najbolj strokovnjaški, zanesljivo in trpežno po najnižjih cenah. Župniščem, samostanom in šolam znaten popust. — Mnogokrat odlikovan. — Ilustrovani ceniki so na razpolago.	46—10
Ne zabite „Učiteljskega konvikta!"
«ram««®«
Svarilo!
Kdor hoče kupiti šivalni stroj, naj se ne da vplivati po oznanilih, ki imajo namen, pod izrabo imena	24—4
ilnger
prodajati rabljene stroje, ali pa take, zastarelega sistema. Opozarjamo na to, da se naši šivalni stroji ne oddajejo prekupovalcem, temveč se v lastnih prodajalnah prodajajo direktno občinstvu.
Le v prodajalnah, ki imajo takele izobeske, se dobe originalni Sin-gerjevi šivalni stroji.
Singer Co.
delniška družba šivalnih strojev.
Koevje, Glavni trg.
ti
mmmmmmmmmmmm
Ustanovljeno leta 1856.
Ljubljana 13~6
Frančiškanska ulica št. 10.
Zaloga najrazličnejšega pohištva, od preproste do najfinejše oprave. Dekoracije celili stanovanj.
Prvi pogrebni zavod na Kranjskem.
Prevzemajo se pogrebi tudi zunaj Ljubljane po najnižjih cenah.
Zaloga različnih mrliških krst od 6 kron naprfij.
— Postrežba točna in solidna. —
Najbolj varno naložen denar
je v slovenski
mestni hranilnici ljubljanski.
I
• •	S3 O
o	C-
	
J=	o
O	£2
*S	O mm^m
c3	• P""*
	e
O?	*>•
■5s	co
CS	
	«3
	ss
PS
o ss
ssr —t
PO
es •-s
CSJ P»
ps
Za varnost denarja je porok zraven rezervnega zaklada mestna občina ljubljanska z vsem premoženjem in vso svojo davčno močjo. V to hranilnico vlagajo sodišča denar mladoletnih otrok in varovancev ter župnišča cerkveni denar.
Mestna hranilnica ljubljanska obrestuje hranilne vloge po 47<°/o ter pripisuje nevzdig-njene obresti vsakega pol leta h kapitalu. Dne 1. in 16. vloženi denar se obrestuje takoj. Eentni davek od vložnih obresti plačuje hranilnica iz svojega in ga vlagateljem ne zaračuni.
Denar se lahko pošilja tudi po pošti. Sprejemajo se tudi vložne knjižice drugih denarnih zavodov kot gotov denar, ne da bi se obrestovanje prenehalo.
Posoja se na zemljišča po 5°/o obresti in proti amortizovanju posojila po najmanj 1/i°l0 na leto. Dolžnik more svoj dolg poplačati tudi poprej, ako to hoče. Posoja se tudi na menice in vrednostne papirje. Mestna hranilnica izdaja lične
d-on^CLStče H^ra^Ilanllre. -"3®®
Priporočamo jih zlasti staršem, da z njimi navajajo otroke k varčnosti. — V podpiranje slovenskih trgovcev in obrtnikov upeljala je ta slovenska hranilnica tudi
edtno cLruLŠtTro-

Mestna hranilnica ljubljanska je v lastni palači	12—8
v Prešernovi, prej Slonovi (Elefantovi) ulici štev. 3.
Spomlad 1910.	Spomlad 1910.
MT* Blagovolite pisati po vzorce!
V. J. Havliček a bratr
v Podebradech na Češkem
izvozni dom zal. 1.1887 mod. sukna in rokodelnega blaga priporoča v splošno priznani najboljši kakovosti
modno blago, sukno, cefir.
Spomladne ln letne novosti 1910.
Blago za plesne obleke, opreme za neveste
damast, kanafas, Havličkovo blago, robce, brisače, namizne in kavne garniture, platno. 26—u
Vzorci franko. — Tu dobite najboljše. 1 kos Havličkovega blaga „Kve-tuse" 23 m za 16 kron. 1 kos Podebradskega Laženskega blaga 23 m za 22 kron 40 vin.
1 zavoj 40 m ostankov letnih in zimskih okusno
združenih od 2-8 m za 18 K.
Franko po povzetju.
Od teh ne pošiljam vzorcev.
Le pri nas vse dobro.
Knjigarna
L. Schwentner
Ljubljana, Prešernova ulica 3
priporoča nastopne novosti:
Aškerc A.: Akropoli» in piramide. Poetični sprehodi po Gri-entu. — Broširano K 3 —, eleg. vez. K 4-50.	30—30
Cankar Ivan: Za križem Obsega 13 novel in črtic z epilogom. — Broširano K 31—, eleg. vez. K 4 50. Levstik Vladimir: Obsojenci. Vsebina: Nenormalni piščanec. Bazmišljeni Vid. Mlada Breda in slepec. Bikard Malloprou. Broš. K 2 50, eleg. vez. K 350. Milčinski Fran: Igračke. Črtice in podlistki. Broš. 2 K, el. vez. 3 K. Mu m i k Bado: Jari junaki. Humoreske. Br. K 2 50, el. vez. K 3-50.
Jernej Bahovec
trgovina s papirjem
poleg Prešernovega spomenika
priporoča slavnemu učiteljstvu in diu-gemu občinstvu svojo bogato zalog*
šolskih potrebščin, papirja, zvezkov, šolskih knjig, pisalnega in risalnega orodja, umetnin, trgovskih knjig, raz-• glednic itd.	26-9
(Ozirajte se na tvrdke, ki objavljajo svoje oglase # v Učiteljskem Tovarišu.
IDA SKOF-WANEK
16—3 Pod Trančo.
Klobuki za dame in deklice vseh vrst (originalni dunajski in pariški modeli).
velika zaloga vencev in trakov. :: Žalni klobuki vedno v zalogi. ::
:: Popravila se točno in okusno izvršujejo. ::
Josipina Herrisch
Ljubljana, Židovska ulica 7
priporoča svojo bogato zalogo Čevljev, gamaš in galoš po najnižji ceni. 26—2
— Zunanja naročila se točno izvršujejo. —
Najlepše darilo
0 vsakemu otroku je lepa 0 knjiga! Zato kupujte krasne knjige za mladino, ki so:
A. Rape: Mladini
A. Rape: Dane
J. Slapšak: Spisi Mišjakovega Juička
E. Gangl: Zbrani spisi za mladino
Vsak izvod v elegantni vezbi stane samo 1 K, po pošti 16 h več. Naročila sprejema „Učiteljska tiskarna" v Ljubljani.
173 9—7


JULIJA STOR
v Ljubljani, Prešernove ulice štev. 5.
Največja zaloga moških damskih ln otroških čreljev, dalje čevljev za lawn-tennis in pristnih goisserskih gorskih čevljev. 12_10
Elegantna in skrbna izvršitev po vseh cenah. nSTajpriležnejši če-vljl sedanjosti I
Elektroradiograf „IDEAL"
= Hotel pri Maliču. Franc Jožefa cesta Št. 1. Zraven glavne pošte. ZI
Vsak četrtek in vsako soboto od 3. do 6. ure popoldne predstave za dijake s poučnim in zabavnim vzporedom, odobrenem po slavnem mestnem magistratu in slavni deželni — vladi. (Po sklepu slavnega deželnega šolskega sveta.)	—
Ob sobotah od 3. do 4. ure imajo vstop samo dijakinje s spremljajočimi starši.
40—5	Vljudno se priporoča	ZE£a,T7"na/telj St^7"0_
Lak za šolske table
črn in medel
: Olje proti prahu :
priznano najboljše prodaja
v Ljubljani.
Prva kranjska tovarna oljnatih barv, firnežev, lakov in steklarskega kleja.
Zahtevajte cenike! 52—8
Popolna razprodaja!
Ker je nastal v moji trgovini požar ter je zaraditega blago nekoliko pokvarjeno, prodajam vse v moji trgovini se nahajajoče blago, kakor: klobuke, slamnike, trakove, otroške čepice, damske športne kape, svilo, rokavice, pasove iz elastike, igle in drugo za vsako ceno, dokler je kaj zaloge.
Obilnega obiska prosi	44—7
Minka Horvat
Sv. Jakoba trg. BahovČeva hiša.
Ljubljana, Dunajska cesta 13
priporoča svojo bogato zalogo 52-14 stekla, porcelana, svetilk, okvirov, šip itd. Tintnike za šolske klopi, kakor tudi aparate
za fizikalične poizkušnje. Prevzema vsa v to stroko spadajoča dela.
Snažno se oblači
vsa rodovina, ki si naroči zbirko vzorcev iz češke tkalnice	52—40
Marije Jirsove
učiteljeve soproge
v Novem Hradku n/Met.
(dobaviteljica deželne osrednje zveze učiteljskih društev v Češkem kraljestvu).
Dobiva se 2 — 8 metrov dolgih odrezkov cefira, kanafasa, flanele, platna, modrotiska
itd. Zavoj 45 m za 18 K, najlepša kvaliteta 40 m za 20 K franko, tudi polovico zavoja za 9, ozir. 10 K. Blago je stalnobarvno in močne kakovosti.
Naročite in ostanete stalni odjemalci. Vzorci blaga zastonj in franko.
Odlikovana	40-2
Prva kranjska tvornica klavirjev
Ljubljana, Hilšerjeva ulica št, 5 blizu Gradišča
Rudolf A. Warbinek
priporoča svoje prve vrste, za vsa podnebja solidno narejene planine, klavirje in harmonije tudi samolgraine
za gotov denar, na delna odplačila ali naposodo.
Poprave in uglaševanja se izvršujejo točno in najceneje. Največja tvornica na jngu Avstrije. Jamstvo 6 let.	Eksport v vse dežele.
J. J SIX
Ljubljana
Dunajska cesta
Šivalni stroji, kolesa in , pisalni stroji.
:•: 46-5
Fr. Burger
Spodnja Šiška pri Ljubljani parotovarna lesnih izdelkov in vseh v mizarsko široko spadajočih del.
Specialnost:	26-1
Šolske klopi
najnovejših modelov in vse druge šolske oprave.
Izvršitev solidna, vestna in natančna. Cene nizke.
mm
52—12
slrleicLišče ©Tolelk: O. Bernatovic,
52-3
■v J-o-U-Toljani, na Mestnem trg-u. št. 5 prodaja zaradi ogromne Izbere konfekcije za dame, gospode, deklice, dečke in otroke pod vsako ceno brez konkurence
85—8
Kamnoseški izdelki iz marmorja za cerkvene in pohištvene oprave spominki iz marmorja, granita ali sije-nita, apno živo in ugašeno se dobi pri
ALOJZIJU VODNIKU
= kamenarskem mojstru ,
= Ljubljana = Kolodvorska = ulica =
os
C
">
o
bJO
CS C
u
o
Q.
C
cd c
"O
o
Modna in športna : trgovina
Svilnato blago, baržuni, pliši in ten-čice, čipkasto blago, čipke, vložki, svilnate vezenine, Jabots, fichus, damski ovratniki in kravate, svilnati in baržunasti trakovi, pozamentrija, porte, žnore, resice, krepince, krepi in flori za žalovanje.
Šerpe iz svile in čipk.
Oprava za novorojenčke, posteljne podloge in odeje za vozičke, sukanec za šivanje, pletenje in vezenje. Dišave, mila in ustna voda. Narodne vezenine, zastave, trakovi in znaki i. t. d.	52—13
P. MAGDIC, LJUBLJANA
Perilne, volnene in svilnate
bluze
spodnja brila iz batista, klota, listra in svile, hišne halje, predpasniki, vse vrste damskega perila, moderci, pasovi, rokavice, domači čevlji, galoše, nogavice, solčniki, dežniki, štrikane jope, čepice in gamaše za šport, žepni robci, kopalno perilo.
Posebni oddelek v I. nadstropju za damske klobuke, slamnike, oblike in vse nakitne predmete za klobuke, pajčolani, kitiličarija in delavnica za moderniziranje klobukov, žalni klobuki vedno na skladišču i. t. d.
Nasproti glavne pošte.
Oddelek za gospode: Klobuki, cilindri, slamniki, čepice.
Srajce, spodnje hlače, spalne srajce, pred-prsniki, ovratniki, zapestnice, žepni robci, nogavice, rokavice, kravate, naramnice, podveze, dr. Jagrovo zdravstveno perilo, dežniki, dežni plašči, galoše, gamaše, odeje za potovanje, palice, ščetke za obleko, lase in zobe. Za turiste: pelerine, nahrbtnike, dokolenice, gamaše, plezalni čevlji, palice, vrvi, cepini, dereze, aluminijeve posode, thermos. Potrebščine za sankanje, tenis in lovce. — Sokolske potrebščine.
Z
p
C/5
■o
■n O
5T <
s
n>
o
C/5< <T>
I
i I
Učiteljska tiskarna priporoča sledeče knjige:
Učne načrte za Kianjsko za eno- in	K
dvorazrednice po........—
od tri- do osemrazrednice po . . .	—
Načela za obči načrt ponavljalne šole	—
Cesarska pesem, čveteroglasna ...	—
Brunet, Telovadba, najnovejša izd «j a	4
Adamič, Slava cesarju Francu Jožefu I.	4
Besedilo k Adamičevi spevoigri ...	—
Štupar, O prvinah in spojiuah ...	1 Dr. E. Bretl, Kako si ohranimo zdrave
in trdne zobe .........—"20
Izvršilni predpis k dok. šol. in uč. redu	1 20
Učit. pokojninski zakon za Kranjsko	—20
50 60 25 14
10
50
Mladinski spisi:
A. Rapé: Mladini I. ....... .
J. Slapšak: Spisi Mišjakovega Julčka I. E. Gangl: Zbraui spisi za mladino I. . A. Rapé: Dam>..........
1 — 1 — 1 — 1 —
Telefon št. 118.
Poštna hranilnica št. 76.307.
Učiteljska tiskarna
registrovana zadruga z omejenim jamstvom
Gradišče št. 4 Ljubljana Gradišče št. 4
priporoča si. krajnim šol. svetom, šol. vodstvom in učiteljstvu
uradne tiskovine iz svoje zaloge
Ceniki se pošiljajo zastonj in franko. Tudi vse tiskovine za županstva ima tiskarna v zalogi.
Tiskarna sprejema vsa v tiskarsko in lito-grafsko stroko spadajoča dela ter jih izvrši točno, okusno in po solidnih cenah. Tiskanje muzi kalij in časopisov.
Učiteljska tiskarna priporoča si. šol. vodstvom in gg. učiteljem razun vseh najnovejših tiskovin za ljudske in meščanske šole posebno:
Razne napise na lepenki. Vse vrste poštne tiskovine za šolsko uporabo. Vse uradne in vse knjigovodstvene tiskovine za obrtno-nadajjevalne šole, prirejene po strok. učit. g. H. Podkrajšku. Vse tiskovine za otroške vrtce. Razne mape za uradne spise, za šol. matico iz posameznih listov, za zbirko normalij itd. Spominske liste za dečke in deklice, izdane od Slovenske šolske matice. Podkladke, ovojni papir, pivnik, pisemski papir za šolsko uporabo.
i I
I
I