IZ INOZEMSKE GEOGRAFSKE KNJIŽEVNOSTI PROSTORSKE ZNAČILNOSTI (OB)ALPSKIH OBMOČIJ BAVARSKE IN SLOVENIJE Sedem indvajseti zvezek ugledne nemške revije »Münchner Studien zur Sozial- und W irtschaftsgeographie« poroča v celoti o socialno-geografski preobrazbi (ob)- alpskega sveta pri njih in pri nas. Od devetnajstih člankov, ki jih je zbral prof. dr. Karl Ruppert, uredil pa dr. Thomas Polensky, so jih dvanajst napisali slovenski, de­ vet pa bavarski kolegi. Prispevki jugoslovanskih in nemških geografov so v glavnem referati z zgledno organiziranega simpozija v Tutzingu ob Starnberškem jezeru leta 1983. Z diskusijami vred so bili obenem priprava za slovensko in bavarsko udeležbo na kasnejšem m ednarodnem geografskem kongresu, ki je bil namenjen problematiki Alp. Zahvaljujoč računalniški tehniki je publikacija izšla še pred kongresom IGU v Parizu. Tako smo slovenski geografi edini že pred kongresom objavili članke s so­ rodno vsebino kar v štirih jezikih — v slovenskem (Geographica Slovenica), nem ­ škem (om enjena MSSWG), angleškem (Geographica Iugoslavica) in francoskem je­ ziku (v publikaciji kongresa) ter v treh evropskih deželah (ZR Nemčiji, Franciji in Jugoslaviji). Velja opozoriti še na eno posebnost münchenske publikacije: uvodne besede, ki sta jih napisala organizatorja srečanja prof. dr. Vladimir Klemenčič in prof. dr. Karl R uppert, so objavljene v nemškem in slovenskem jeziku. Oba sestavka sta namreč enakovredno in v celoti prevedena in tiskana v obeh jezikih, kar se v geografski lite­ raturi, ki je doslej izšla v Z R Nemčiji, še ni zgodilo. Članki slovenskih avtorjev obravnavajo večfunkcijski pomen naših Alp, proble­ m atiko regionalnega, prebivalstvenega in industrijskega razvoja, degradacijo okolja, oskrbo in turizem, kmetijstvo z vidika lastništva zemlje, planinskega pašništva in hribovskih kmetij ter prostorske učinke počitniških bivališč v alpskem svetu Slove­ nije. Nemški kolegi posvečajo največ pozornosti temeljem prostorske organizirano­ sti, prebivalstvenem u razvoju, izrabi zemljišč, hierarhiji centralnih krajev, oskrbi in prostem u času ozirom a ustrezni infrastrukturni opremljenosti predalpskega in alp­ skega območja Bavarske. J e r š i č e v prispevek izpostavlja v našem alpskem prostoru funkcijo kmetij­ stva in gozdarstva in popravlja zmotno mišljenje, da je turizem obe panogi po po­ m em bnosti prekosil. Obenem poudarja še pomen slovenskih Alp za vodno oskrbo pa tudi njihovo prom etno funkcijo in potrebo po zaščiti naravne dediščine. M. K l e m e n č i č dopolnjuje omenjene ugotovitve s posplošeno analizo družbeno-ekonom skega razvoja, ki je po njegovem botroval nastanku dveh izrazitih in prevladujočih subsistemov: agro-industrijskega in labilnega turistično-rekreacij- skega. V. K l e m e n č i č opredeljuje novejša demografska gibanja na podlagi tehnično uspelih kart in ustrezno zbranega tabelaričnega gradiva. Izstopa predvsem podatek, da tudi v zadnjem medpopisnem obdobju (1971— 1981) prebivalstvo v 52 odstotkih naselij in v skoraj polovici katastrskih občinah slovenskega alpskega sveta še vedno upada. Območja praznjenja so se v primerjavi s prejšnjim obdobjem in znano karto istega avtorja (tipi demografskih območij) celo povečala. V r i š e r ob tem poudarja razmah industrije in delavstva, ki je v njej našlo zaposlitev. Glede na struk turo industrije in lokacijski kvocient je naš alpski svet med najpomembnejšimi zaposlitvenim i in proizvodnimi regijami Slovenije, pri čemer ne gre pozabiti dolgo­ letne industrijske tradicije tega območja. •Drugo plat industrijske ekspanzije nakazuje M. Š p e s o v a . Opozarja, da je ogroženost okolja v tem območju, predvsem v industrijskih krajih, nadpovprečna. V nekaterih industrijskih središčih je ugotovila socialno in regionalno segregacijo kot posledico onesnaženega in različno prizadetega okolja. Nezadovoljivo stanje ugotav­ lja P a k na povsem drugih območjih in lokacijah. Zadovoljiva oskrba je namreč le ob prom etni in industrijski osi, medtem ko periferna območja nimajo popolne oskrbne mreže. Potrebe prebivalstva po dolgoročnih in tudi srednjeročnih dobrinah pokrivajo oskrbni centri izven regionalnih in glede na obmejno lego območja tudi tisti onstran državnih meja. B e 1 č e v a študija ruralnega sveta poudarja predvsem razdrobljenost in areal- no skrom nost kmetijske posesti ter ostarelost kmečkega prebivalstva. Med najbolj zaskrbljujoče problem e šteje (in s tem dopolnjuje Klemenčičevo ugotovitev) še vedno izrazito depopulacijo z gorskega sveta, višjega od 600 metrov. M e z e opo­ zarja na dem ografske, proizvodne in tržne pogoje hribovskega kmetijstva. Opozarja na izboljšavo razm er zaradi elektrifikacije in prometne povezanosti s centralnim cestnim in urbanim omrežjem. Avtarkično produkcijo dobrin vedno pogosteje na­ dom ešča tržna, predvsem govedorejska usmeritev večine izmed 6000 kmetij. O tem priča tudi razprava J. S e n e g a č n i k a , ki prikazuje ugotovitve terenskega dela in analize 234 še aktivnih planin. Opozarja na relativno in absolutno povečanje šte­ vila živine in na splošno oživljanje planinske paše (tudi kot posledico družbenih ukrepov). Z opuščanjem prej omenjenih hribovskih kmetij se oblikujejo planine v mnogo nižji legi. Z a parcele, gospodarska poslopja in domačije se zanimajo predvsem potencial­ ni lastniki počitniških bivališč. O tem govori A. G o s a r, ki razlikuje tri oblike no­ vejše občasne poselitve alpskega sveta (poselitev tradicionalnih jeder turizma, pose­ litev zim sko-športnih središč in poselitev visokogorskega alpskega sveta). Kljub in­ tenzivni gradbeni dejavnosti, ki Slovence spremlja že najmanj dve desetletji, pa ne počitniška bivališča, ne turistična in ne rekreativna infrastruktura (beri tudi: turi­ zem) še niso pretirano obremenili našega alpskega sveta, kakor so to primeri pri na­ ših (alpskih) sosedih. Le eno ali kvečjemu tri turistična središča lahko primerjamo s srednje velikimi turističnimi centri v tujini. Avtor meni, da je pretiran strah pred »turistično okupacijo«, svari pa pred pretirano urbanizacijo in industrializacijo alp­ skega sveta. Nemški avtorji so objavili povzetke razprav, ki so jih tiskali v naslednji, osem­ indvajseti številki münchenske revije. Poudarjajo predvsem velik vpliv turizma, ki je preoblikoval obsežne alpske predele (K. R u p p e r t) in ob tem sprožil rast pre­ bivalstva v celotnem bavarskem alpskem svetu (R . M e t z ) . Doselitve neredko tu ­ di starejšega prebivalstva so sicer povečale število prebivalstva, niso pa zagotovile konstantnega pozitivnega naravnega prirastka. Bavarci v nasprotju z nami ravnajo s prostorom zelo previdno (P. L i n t n e r ) . Z obvezujočo zakonodajo so ohranili zemljiško izrabo v bistvu na isti ravni (kljub naraščajočemu številu prebivalstva za 9% ): urbanizirano je 2,12% površine (naselja, kmetije), prometu je namenjeno 1,75% površin, ostali areali pa so namenjeni pretežno kmetijski rabi (40,31% ) ali pa gozdu (52,01% ). Natančneje so proučili spremenjeno hierarhijo centralnih nase­ lij (R . P a e s 1 e r). Ugotovili so, da se je moč deželnega središča kot delovnega in oskrbnega centra še povečala. Avtarkičnost v okviru naselbinskega omrežja se je ohranila le še ponekod (Th. P o 1 e n s k y). Upad trgovin in proizvodnih obratov so najbolj občutili mezoregionalni centri. Turizem je zato zaželena dohodkovna po­ stavka, vendar se v zimski sezoni ustvari le 40% skupnega turističnega priliva (P. G r ä f). O m enim o naj še izredno pristne stike, ki jih gojijo kolegi tostran in onstran Alp. Bavarsko-slovenski simpozij, skupni raziskovalni projekti, strokovne ekskurzi­ je, predvsem pa osebni stiki, ohranjajo sodelovanje na najvišji možni ravni. Sloven­ ska geografija bržkone nima tako intenzivnih in pristnih stikov z nobeno drugo geo­ grafsko srenjo. Predvsem munchenski »Gospodarsko geografski institut« (predstoj­ nik prof. dr. Karl Ruppert), ki je izdajatelj omenjene publikacije, jih vedno znova oživlja, tako tudi tokrat. »Na sončni strani Alp« smo ponujeno roko seveda z vese­ ljem sprejeli, saj pripom ore k seznanjanju z modernimi geografskimi tokovi. Naši štipendisti in obiskovalci geografskih institucij na Bavarskem prinašajo od tam sveže ideje in nove delovne metode ne le v slovensko, temveč tudi v jugoslovansko geo­ grafijo. Publikaciji želimo zato še mnogo podobnih naslednic, bralci pa imajo na voljo novo, sodobno delo (zbornik) o slovenskih Alpah, kar potrjujejo tudi recenzijski od­ mevi v tujih geografskih revijah. Anton Gosar Geografija na Balgarija. Fizičeska geografija. Prirodni uslovija i resursi. Izd.: Balgarska A ka­ dem ija na naukite — Geografski institut. Sofija 1982, 514 str. + 24 str. fotografij in 8 zemljevi­ dov v prilogi. Prvi del tridelne monografije osvetljuje skupne fizičnogeografske značilnosti in podaja pregled naravnih virov bolgarskega ozemlja. Delo je pomembna sinteza dol­ goletnih, poglobljenih in specializiranih geografskih in sorodnih preučevanj Bolgari­ je in daje tem eljno znanje o nastanku, razvoju in današnji podobi njenega ozemlja. O snovna poglavja knjige so nam enjena prikazu posameznih naravnogeografskih prvin — reliefa, podnebja, vodovja, prsti, rastlinstva in živalskega sveta, in sicer v luči zakonitosti njihovega nastanka in razvoja kakor tudi z vidika njihove teritorial­ ne in regionalne razširjenosti. Pregledno so združeni pomembni dosežki številnih specialistov, ki delajo v različnih vejah fizične geografije ali na sorodnih področjih v drugih naravoslovnih znanostih. Celotno delo je vodil Geografski inštitut Bolgarske akadem ije znanosti (= B A Z ). Raziskave in besedila za potrebe monografije so po­ leg številnih delavcev Geografskega inštituta opravili še raziskovalci botaničnega in zoološkega inštituta, inštituta za hidrologijo in meteorologijo, inštituta za gozdarstvo (vsi so pri BA Z), pa tudi učitelji geološko-geografske in biološke fakultete sofijske univerze »K. Ohridski«, inštituta za pedologijo in načrtovanje kmetijskih pridelkov »N. Puškarov«, inštituta za ribištvo iz Varne, sodelavci Znanstvenoraziskovalnega inštituta za naravna zdravilišča pri Ministrstvu za zdravje itd. Skratka, prispevke za prvo knjigo je napisalo 43 avtorjev z najrazličnejših področij, ki zajemajo kolikor to­ liko celovito podobo naravnogeografskega kompleksa. Usklajevalno-redakcijsko delo je opravil devetčlanski uredniški odbor pod vodstvom prof. Ž. Galabova. Knjiga je razdeljena na šest osnovnih delov. Prvi je posvečen r e l i e f u (str. 13— 164) — prikazu njegovega nastanka in preoblikovanja, ki je rezultat vzročno- posledičnih učinkov endo- in eksodinamičnih procesov, in sicer v luči geohistorične osvetlitve. Podane so morfološke značilnosti reliefa, in sicer na osnovi različnih m orfom etričnih pokazateljev in vplivov morfoloških struktur na makroreliefne obli­ ke. Nadalje so orisani: morfostratigrafski pomen rečnih in morskih teras pri preobli­ kovanju neogensko-kvartarnega reliefa in vloga paleoglacialnih in litoloških dejav­ nikov pri m orfostruktum em preoblikovanju površja. Ovrednotena so današnja pre­ oblikovanja reliefa z vidika eksodinamičnih in antropogenih činiteljev. Velike razli­ ke v reliefu so pogojene z močno diferenciacijo m orfostruktur ter z njihovimi neo- gensko-kvartarnim i aktivnostmi. Ozemlje Bolgarije je razdeljeno na 4 morfološka obm očja, ki se naslanjajo na štiri velike m orfostruktum e dele: Rilsko-Rodopsko gorsko območje, prehodno gorsko-kotlinsko območje, Staroplaninska gorska veriga in Donavska ravnina. V sklepnem delu je po posameznih območjih podana ocena ustreznosti reliefa z vidika njegove uporabnosti v gradbene namene.