Dobro je vedeti U® da klopi niso 
nedolžne živalce 
Glede na to, da se povečuje število klopov, ki prenašajo hude bolezni, je treba 
opozoriti, da smo geodeti kot terenski delavci še posebno ogroženi, zlasti pri delu v 
gozdu ali v bližini gozda. Članek o lymski boreliozi je bil objavljen v reviji Življenje in 
tehnika (november 1989, po reviji Natura! History prevedla Helena 
Verbinc-Drofelnik). Iz njega povzemamo le nekaj dejstev z dovoljenjem uredništva 
revije. Ker se je začela pomlad in s tem čas meritev, naj si članek preberejo vsi, ki jim 
je zdravje ljubo. Zdravje izgubljeno, ne vrne se nobeno. 
Joe Triglav 
INVAZUA LAJMSKE BOLEZNI 
Leta 1975 je Allen Stere s sodelavci na Univerzi Yale ugotovil, da je obolenje še ena 
oblika bolezni, ki so jo imenovali „lajmski artritis". Ker so se pojavili še drugi 
simptomi, ne le vnetje sklepov, so ime spremenili v „lajmsko bolezen". Iz okuženih 
klopov in bolnikov z lajmsko boleznijo so izolirali spiroheto. Ugotovili so, da je 
prenašalec spirohete jelenji klop Ixodes darnmini. 
Klopi žive v štirih življenjskih stadijih: iz jajčec se razvije majhna larva (ličinka), iz te 
večja nimfa in končno odrasel osebek. Larve in nimfe potrebujejo kri, da se razvijejo v 
naslednji stadij - in samice prav tako, da lahko ležejo jajčeca. Vsak stadij išče za 
hranjenje gostitelja. Večina primerov lajmske bolezni je odkritih v poznem poletju, ko 
so nimfe najbolj aktivne. 
Ugriz ne povzroči vedno lajmske bolezni, saj mora biti klop okužen s spirohetami. 
Odrasli klopi so dvakrat pogosteje okuženi, saj imajo dvojno možnost okužbe. Odrasli 
osebki so aktivnejši v hladnem vremenu in imajo manj možnosti, da pridejo v stik s 
človekom. Slabost, bljuvanje, bolečine, mrzlica in glavobol pogosto spremljajo zgodnji 
stadij lajmske bolezni. Tu bolezen lahko ostane neodkrita daljšo dobo. Tudne in 
mesece po ugrizu okuženega klopa se pri četrtini pacientov lahko pojavijo nevrološke 
motnje, vključujoč meningitis in občasno paralizo na obrazu. 10% bolnikov ima lahko 
probleme s srcem kot npr. srčni blok in aritmijo, polovica pacientov pa lahko oboli za 
neko obliko artritisa še mesece in leta kasneje. Manj pogosto pozni stadij lajmske 
bolezni spremljajo psihološke motnje, simptomi multiple skleroze in kronična 
utrujenost. Zgodnje zdravljenje z antibiotiki pogosto uspešno ozdravi okužbo. 
Kakšno je torej tveganje, da se okuži z lajmsko boleznijo ljubitelj narave, lovec ali 
vrtnar? To je odvisno od števila okuženih klopov v okolju. Število pa lahko zelo varira-
glede na vzorčenje podlage in tehniko vzorčenja. Ali smo lahko kos lajmski bolezni? 
Perspektive z vakcino proti spiroheti so majhne. Odgovor je verjetno v populacijskem 
nadzoru klopa in zmanjševanju števila gostitelja, zlasti miši. Vse dokler ne bo razvita 
uspešna skupna strategija, bo za nas, ki živimo in delamo v deželi, okuženi s klopi, še 
vedno aktualno vprašanje: ,,Ali se bom danes okužil z lajmsko boleznijo?" 
Geodetski vestnik 36 (1992) 1