o P ry ;y Pred več leti sem bival nekaj časa v najlepšem francos* kem obmorskem mestu Nici. Ko sem se nekoč sprehajal ob morski oba* li, sem zapazil v pristanišču jugoslovansko ladjo '"Vila Velebita". V tujini je človek vesel vsakega rojaka, Če tudi povsem neznanega. Zato sem vstopil na ladjo in popeljali sp me h kapitanu, ki me je prijazno sprejel in pogostil. Ladja je vozila dijake pomorske aka* demije po Sredozemskem morju. Kapitan je dal brž poklicati vse Slo* vence, ki jih pa ni bilo veliko. Popoldne so vsi naredili izlet v dr-žavico Monaco in v znameniti Montecarlo, pa je kapitan tudi me= ne povabil, naj bi šel z njimi. Po kosilu sem se vrnil na ladjo, prav, ko je kapitan imel vse dijake zbrane v zboru. Kot vliti so stali dijaki pred njim, Snežnobele uniforme so se bleščale v južnem soncu. Kapitan je vsa* kega fanta natančno pregledal od nog do glave, če ni morda obleka kje zmečkana ali celo zamazana. -Tak ni smel nihče z ladje. Ko je fante odpustil, se je obrnil k meni in tekel: "Moram biti strog. Pomislite, vsak tehle fantov bo danes popoldne prddstavljal jugo* slovansko mornarico. Po enem teh bodo Francozi sodili vse naše mor* narije in vojake. Zato moram skrbeti, da dobijo ob pogledu na nas spoštovanje do vse jugoslovanske mornarice in vojske." Res sem si štel v posebno čast, da sem smel tisto popol= dne z njimi med izbrano družbo Monaca in Montecarla. Vse je strmelo vanje in jih občudovalo. Morda nikoli nisem bil tako ponosem, da sem Jugoslovan kot takrat. "Po enem bodo sodili vse" je dejal kapitan. Kaj morda^ni res tako? Saj smo tudi mi po prvih Angležih, s katerimi smo prišli v stik, sodili ves angleški narod. Tu in tam utegnejo biti take sodbe krivične, spremeni pa jih človek le, če ima priložnost v ob* čevanju s še nadaljnjimi prepričati se o nasprotnem. Toda take pri* ložnosti nima vsak, zato le prerado po edincu sodi ves narod. Kaj sledi iz tega? Da vsak izmecTlrot edini predstavlja slovenski narod. Po posameznikih bo svet sodil vse. Dobre lastnosti enoga so v Čast vsemu narodu, kakor gredo tudi napake enega na račun celote. Ker sem že začel s Francijo, naj povem še to, da sem se nekoč spustil v pogovor z nekim Francozom v Montecarlu*, ki je po moji nič kaj francoski francoščini takoj spoznal, da sem tujec, in me vprašal, kakšne narodnosti sem. Povedal sem mu, da sem Slo* venec iz Jugoslavije, "0, Slovence dobro poznam" - mi odvrhe na moje veliko začudenje in nadaljuje: "To je veren, priden, skromen, posten in snago ljubeč narod." "Ali ste bili morda v Sloveniji?_ - "Na žalost nisem imel priložnosti, imel pa sem dolga leta služki= njo Slovenko in po njej sem Slovence vzljubil." DOMAČI GLASOVI - 2 - Štev. 6., 15.IX«1948 Vsak Slovenec v tujini je zastopnik svojega naroda. Vanj so uprte oči tujerodcev in po njem sodijo vse Slovence, Zato mora« mo vsak v svojem mestu skrbeti, da bomo svoj narod svetu prikazali v kar najlepši luči, Bog daj, da bi po nas svet Slovence vzljubili Praznik Brezmadežnega Srca Marijinega smo v špitalskem^taborišču^letos slovesno praznovali /v nedeljo 22, avgusta/. Pri večerni pobožnosti smo kapelo popolnoma napolnili. Najprej je-bil govor in litanije Matere božje, nato smo pa skupno molili novo MOLITEV SLOVENSKIH BEGUNCEV, kakor jo moli naš prevzvi« šeni gospod škof in se glasi: -MOLITEV bkOVGNSKIU- B£C,UNC£V Naša Kraljica si, Marija Pomagaj! Pozdravljamo te iz vsega sr= ca, navdušeno kipe naše pesmi pred tvoj prestol. Priznavamo te radostno in vdano za svojo kraljico, pod tvo« jim varstvom se hočemo v življenju boriti, ob tebi za Jezusom hoditi tu= di po križevem potu, v tvojem mogoča nem varstvu živeti in umreti. Majhni smo, ubogi in stis= kani, izmed najmanjših narodov sveta, brez bogatih sredstev, brez svetovne= ga ugleda, naša beseda v zboru veli« kih in mogočnih malo tehta in velja. Ti, nebeška Kraljica, bodi nam Mati, h kateri naš narod kot nebogljen o= trok v vsaki stiski in skrbi pribeži. Saj vidiš in poznaš našo sedanjo strašno stisko in veš, v čem je reši« tev in kod vodi pot v pravo svobodo. Zato se v tvoje roke predamo, da nas vodiš - sami bi' gotovo zašli v pogu* bo “ in ti predlagamo vse svoje proš« nje. 0, koliko jih imamo; naklonjeno jih poslušaj: V tvoje materinske roke, o __ Kraljica, izročamo vse sedanje trplje= '_rrr~ nje, ki je kakor povodenj pridrlo nad nas. Izročamo ti pomanjkanje, ki nas tare telesno, zskrbljenost, ki gloda v naših mislih dan in noč. Po« slušaj vzdihe ujetnikov, zaprtih in obsojenih, sprejmi njihove solze in krvave srage v trdih ječah, ob težkem delu in bogoMetnem zasramo vanju. Darujemo ti neznosne muke in strahotno smrt, ki so jo tisoči naših nikdar pozabljenih bratov in sestra prestali; njihovim smrtnim mukam pridružujemo nedopovedljivo globoko žalost, s katero žalujemo za njimi. DOMAČI GLASOVI ' _ - 3 - _ Štev. 6,, 15,IX, 1948. O Kraljica, ki si bila Mati sedmih žalosti in razumeš ve« liko bridkost našega naroda: kakor si svoje srčne muke združevala z Jezusovim trpljenjem in jih Bogu v naše odrešenje darovala, tako prosi zdaj Jezusa, naj s tvojih brezgrešnih rok sprejme vse naše tr= pljenje, ki se nam zdi ogromno, pa je v primeri z njegovim tako ne« znatno in naj ga združi s svojim lastnim trpljenjem ter ga skupaj s svojim daruje nebeškemu Očetu, da se nas po njegovem zasluženju usmi« li in nam prizanese. 0 Kraljica, pravičnim med nami izprosi stanovitnost v mi« losti božji, skušanim in ogroženim pomoč in varstvo, grešnikom spre« Qbrnjenje t sovražnikom božjim ponižanje, dušam naših rajnih,, ki se v vicah očiščujejo, skorajšnji prehod v nebesa, kjer bodo gledale in uživale neskončno lepoto božjo, Kam beguncem uteši grenko domotožje in nam pripravi kmalu veselo vrnitev v varno, mirno in svobodno do« movino. Posebno ti priporočamo našo mladino. Poglej, usmiljena Ma« ti, v kakšnih silnih nevarnostih je, da v brezbožnem okolju izgubi vero v Boga, ljubezen do Jezusa in nedotaknjeno lepoto krstne nedol« žnosti, da pozabi božje zapovedi, se preda grešnim strastem in ze« čne celo sovražiti Boga ter tako pogubi svojo dušo. Mogočna Kraljica in Mati, ne dospusti tega, usmili se nedolžnih otroških dušj prosi Jezusa, da stre moč hudobnega duha in vzame zapeljivcem možnost, da bi nadaljevali svoje pogubno početje. Vodi našo mladino k Jezusu, naj vzame mlade duše v svoje mogočno varstvo ter jih blagoslovi z najmočnejšim blagoslovom. Svetega Duha, ki z modrostjo in ljubeznijo vodi in ureja svet, prosi, o Kraljica, naj razsvetljuje, vodi in navdihuje vse one, ki kujejo našo usodo, da bodo f naš 'razkosani narod združili in mu dali vse pogoje, da si po božjih zapovedih uredi miren in svoboden dom, v katerem ne bodo vladale brezbožne sile, marveč vera v Boga, ljubezen božja in medsebojno spoštovanje, da bo tako naš narod vi« den dokaz neizmernega božjega usmiljenja, iz katerega bomo mi in ves svet spoznali, da nas je po tvoji materinski priprošnji edino božja dobrota rešila in se ji bomo javno in glasno zahvaljevali ter svoje obljube z radostnimi srci izpolnili. Kraljica nebeška, pritegni naše želje in misli k sebi v ne« besa. Vzbudi v naših srcih domotožje po nebeški domovini. Po kratkih letih zemeljskega izgnanstva nas milostno sprejmi in predstavi Jezu« su, da se pri njem snidemo z vsemi, za katerimi še vedno žalujemo, in da bomo ob tebi z Jezusom večno kraljevali. Kraljica vesoljstva, tu so naše prošnje. S polnim zaupa« njem se zatekamo k tebi. 0 Marija, materno imaš srce, ne moreš zavr« niti našega zaupanja, ne boš odbila naših prošenj. Verujemo, da bo končno le zmagalo tvoje brezmadežno Srce in bo po božji volji prines« lo tudi našemu narodu mir. Pospeši zmago svojega Srca, da ne bo šlo toliko duš v pogubo. Kraljica, Srednica vseh milosti, posreduj nam zaprošene milosti, da bomo v času najtežjih preskušanj doživeli najobilnejše usmiljenje vsemogočnega Boga po tebi, Marija Pomagaj, ki si in boš naša Kraljica in naša Mati, Amen. Škof Dr. Gregorij Rožman. DOMAČI GLASOVI - 4 - Štev. 6., 15. IX. 1948. KANADČANKE SO ODŠLE. • V četrtek 9« v septembra so odpotovale iz našega taborišča dekleta, ki bi morala že v začetku julija odpotovati v Kanado. Dolgo so čakale na odhod a ob uri slovesa pa se je izkazalo, da bi še rade ostale med nami in da je kar prezgodaj nastopil trenutek ločitve, To je bilo solz in joka! Pa je res težko takole slovo, ki človeka stiska pri srcu, ko vidi, koliko mladega zdravja, koliko mlade lepo« te in nepokvarjenih^cvetov naroda se bo razpršilo-po vsem svetu! Na predvečer smo se lepo poslovili od vseh na skupnem po® slovilnem sestanku. Mnogo toplih in vzpodbudnih besed je bilo izre® šenih. Ce se bo vsaj en del teh želja izpolnil, bomo. lahko vsi za® dovoljni, ve draga dekleta, ki ste že prispela na svoj cilj in mi, ki bomo Bog ve kje, pa vsi upamo, da se bomo še videli nekoč v domo® vini. Na dan odhoda, . zjutraj ob šestih je bila sv. maša za vse odhajajoče. Od njih se je poslovil z lepim govorom taboriščni gospod župnik in dal dekletom mnogo lepih naukov,na pot. Ker vemo,^da naše fante in dekleta v Kanadi zanima, katere so njih nove tovarišice, navajamo imena: . Arhar Francka, Julka in Marija iz Horjula, Bajc Dragica iz Novega mesta, Bastič Marica iz Horjula, Bavdek Majda iz Cerknice pri Logatcu, Bricelj Ivanja izBizovika pri Ljubljani, Buh Cehka iz Horjula, Bernik Marija iz Škofje Loke, Buh Marjana iz Gorenje vasi nad Škofjo Loko, Cerar Francka, Dejak Angela iz Dolenjih laz, Dolenc Anica iz Ljubljane, Garbas Alojzija iz Tlake pri Šmarjah, Grebenc Marija iz ."Velikih Lašč, Hren Kristina iz Dobrepolja Jaklič Marija iz Velikih Laščj Jakop Fani od Dev.Mar.v Polju, Jakše Ajja in Marija iz Velikih Lašč, Jenko Emilija iz Mavčič, Jeric Ana iz ' Stefanj e gore, Jereb Marija iz Horjula, Kastelic Ana iz Rudnika pri Ljubljani in njena sestra Angela, Kern Mija„iz Ljubljane, Klesin Francka, -Klemen® čič Ivanka, Košir Barbara, iz Črnega vrha, Kramar Rozalija, .Kregar Frahcka iz Savelj pri Ježici,^Krmelj Marija iz Stare Loke, Kuhelj Marija, Langerholz Marija iz Škofje Loke, Lavriša Ančka iz Horjula, Lonce Ana in Marija iz Kleč pri Ljubljani, Levstik Ivanka iz Sodraži¬ ce na Dolenjskem, Levstik Rozalija, Lovko Slava iz Cerknice pri Lo¬ gatcu, Mate Angela iz Prigorice, Mate Ivanka iz Goriče vasi, v Mehle Fani iz Rudnika pri Ljubljani, Mihelič Nežika iz Brez, Naglič Anica iz Stožic pri Ljubljani, Nartnik Angela, Antonija in Štefka iz.Ple¬ šivice, Marše Rozalija iz 'Dolenjih Laz, Oblak Antonia iz„Bizovika pri Ljubljani, Obreza Ana iz Cerknice, Osel Rozalija.iz Zerjavka pri Kranju, Pelko Jožica iz Novega mesta, Pengal Marija in Jožefa iz Ribnice, Perovšek Marija iz Hruč, Petek Vekoslava in Terezija iz Ma= lih Lašč, Pezdir Apolonija iz Vnanjih goric, Plevnik Marija iz Sto® žic pri Ljubljani, Plestenjak Marija, Pogorelec Antonija iz Iga 8 Rapuš Magda in Sonja od Dev .Mar. v Polju, Rus^Milka iz^Loga,. Sečnik . Marija in Pavla iz Horjula, Skubic Vera iz Račne, Slapšak Nada,.Sta® rin Ivanka iz Domžal, Strgar Ljudmila, Sovine Minka, Seme Felicita, Sešek Evlalija iz Zaloga pri Dev,Mar..v .Polju, Škerlj Angela, Marija in Pavla iz Kleč pri Ljubljani, . Tanko Ljudmila iz Hrovače, Vehar Milka iz^Notranjih Goric,. Vižintin Marija iz Ljubljane, Založnik Jožefa, Žnidaršič Malvina, Zupančič Frančiška.iz Ljubljane. DOMAČI -GLASOVI - 5 - Štev. 6c , 15.IX.1948. ŠPORTNI FESTIVAL. Sedaj pa še kaj veselega! Pa začnimo s športnim festivalom, ki smo ga imeli v soboto 11. in v • nedeljo 12..septembra. Kaj bi Vas zanimalo? Kako je Rajko v roke plju= val? To gotovo ne! Kako smo jih in kako so nas zabijali? Veste, tako« le po malem se pri nas stalno žabi« jamo, ker bi drugače bilo življe« nje preenolično in bi zatajili svo= jo. naravo, ampak to pot smo se po» steno zabijali. Ker se na take športne zadeve in na razne vrste "laufov" od zadnje operacije spoznam edino na "einlauf", sem naprosil Rajkota, da mi sporoči rezultate. Prmejš, je dvakrat drobno pljunil in prikimal, potem pa mi je začel pripovedovati: Skok v višino Skok v Forte (Spital)1.60 1.45 » t» n n Met krogle« Met diska: Tok 1500 m: Mravlje 2 . Flader (Spital), 2. Mohar Kete Modic Zajc Lončarič Forte' Modic Boh (Spital) 10,46 m * Lučič (Trofaiach) 10.33 3. Zajc (Spital) 10.22 m 1. Markijevič (Admont) 31.04 m 2. Lončarič (Spital) 31.00 m 3. Rant (Slital) 28.39 m (seniorji) 1. Rak Ivan,(Spital), 2. (juniorji) 1. Slovša Peter,(Spital), 3. Mohar (Spital). Tek na 100 m juniorji, finale: 1. Petrič (Spital), 12 sek., (Spital), 12.5 sek., 3. Zor (Spital), 12.6 sek. Tek na 100 m: 1. Silevic (St.Martin), 2, Kosančič (Spital), 3. (Kellerberg). , v , Tek 4 x 100 m: 1, Spital (Petrič), 2. Klagenfurt (Forte) 3. St.Martin (?)-’ Mene pa je bolj zanimal, drugi, duhoviti del programa, ki sc je^razvijal zadaj' za gledališčem. Tam je presenetljivo, zapelji« vo dišalo po klobasah^in po dobrem vin-.., To me je pritegnilo! To vam pravim kakor doma na žegnanju: štanti, lajna, ki jo je to pot nado- meščal radijski zvočnik,, cele jate otrok., ki so s čudovito zgovorno« stjo preštevali groše in ugotavljali, kaj zanje dobe na štantih in pa zgovorni kramarji. Mene je čudilo, odkod nekatere sicer tako mo* dre in molčeče gospe in gospodje, jemljejo toliko zgovornosti in se tako odlično vživljajo v vlogo sejmskih kramarjev.' Torej: kloba¬ sa z gorčico in kruhom 2 šil., malo pivo 0.60 šil, veliko pivo 1 šil. pa sladkarije vseh vrst in ne vem, kaj še! Jaz takih reči ne smem jesti, ker imam pokvarjen želodec, od repnice in zelnice je namreč ves obžrt in kisline ne prenese, ampak topla klobasa z gorčico, za¬ lita s kako dobro hladno sorto "einkohola", to pa mi dobro de! Tudi črne kave se ne branim, le od kar je odšel g, Ambrožič od tu, sem BGiUfcl GLASOVI Štet. 6., 15.IX.1948, oto kavarno. Tarokiranje sem prepustil drugim ? črne kave se pa ni- koli nisem branil. Le vprašajte ga! Ker si nisem bil na jasnem, kako je ta stvar organizirana, imam pa interes za organizacijo in ker nisem mogel ugotoviti, ali gre za črno ali sivo borzo, - bilo je namreč vse brez kart, - sem vprašal Ferdota^ ki se je ravno davil s precej debelo klobaso, če je vsa ta rec v "njegovi režiji 11 , La bi videli, kako me je pogledal! "Jaz se javno s tako zadevo ne počam, kar Miss Meredith vprašaj!" Ja, skoraj sem se mu zameril. Tako sem bil v paf, da sem šel iskat tolažbe k gospodu J. Kovaču. Tisti bivši Spitalčani, ki ste imeli kdaj kake želodčne težave, se ga gotovo spominjate; tam v 18. baraki je ordiniral,- zdravilni lek pa je imel kar v zelenkah. Torej k njemu sem šel iskat utehe, ker je to pot legalno točil prav dobro kapljico. Pa še ni bila tako dragal Bilo je res^kakor na žegnjanju, ali kakor "Ameriška Do¬ movina" tolikokrat piše na pikniku. Mi sicer nobenega nismo piči¬ li, pa je le malo manjkalo, do tega, ampak stepli smo se pa! Saj to^vendar spada h kranjskemu žegnjanju! Kar s steklenicami smo si vos.čili^ lahko noč. Tam nekje od Beljaka je prišel na naše žegnjanje neki naš človek, ki je bil izurjen v metanju steklenic. Parkrat jih je tako spretno zadigal, da smo se čudili, odkod neki lete. Glave so bile krvave, na mizi črepin-je, pa ne da bi se preje kaj kregali. Saj veste, ki se na ta posel spoznate, da brez primer¬ ne ©verture tudi tepeža ni. No, pa smo ga kmalu pogruntali in se nanj spravili. Cim bolj smo mu dopovedovali, da je športni program že končan in da metanje steklenic niti ni bilo na programu, bolj je dedec besnel. Že so imeli zdravniki posla, treba je bilo samo še policije.. Tudi ta je bila na mestu. Gasilci so bili ta večer zelo zaposleni, zato niso mogli intervenirati. Na policijsko vljuden način so tega moža spravili možje postave v taboriščni svinjak tam pri garažah. Bivši Spitalčani že veste, kaj je tam. Preiskava je dognala, da je pri vsej tej zadevi šlo za poravnavo neke nelojalne ljubezenske konkurence. Torej, vrteli se sicer nismo, vrteli smo ga pa. Pa brez pohujšanja, saj lani oh tem času ni bilo takoj v Saj ve¬ ste, da smo zjutraj kar v strelcih prihajali proti taborišču., ko smo vso noč taborili pod milim nebom. Letos je, hvala Bogu, precej drugače! ARGENTINSKI KONZUL NAS JE OBISKAL. Lani so nas lovile in preganjale vsemogoče komisije, ki so nas po sili hotele spraviti v Tito vino. Letos pa nas obletavajo razne komisije in nas spravljajo ,v obljubljene dežele, No, in tako je v torek 14, septembra prišel tudi že dolgopričakovani argentin¬ ski konzul. Kaj bi vam ga opisoval. Tisti, ki so imeli z njim oprav¬ ka, so dejali, da je dolgi in suhi g. Pernišek iz Spitala njegov dvojnik. Čakali smo ga kar dva dni. Nastalo je,že godrnjanje v Iz¬ raelu češ, da so nas gospodje zopet potegnili. Proti večeru pa je le prišel; mož je od sile ekspeditiven, V dobrih dveh urah je spre¬ jel nad 200 ljudi in podpisal' 200 vizumov. Bil je izredno Ijubez- njiv in ni nikogar odklonil. - Sedaj čaka 200 slovenskih beguncev v špitalskem taborišču na odhod v Argentino, Iz taborišča se bodo odpeljali 1, oktobra, na ladjo pa se bodo vkrcali 8. oktobra. Torej srečno pot in na veselo svidenje v Argentini! •■'»V' V v • DOMAČI GLASOVI - 7 - Štev . 6 ., 15. IX. 1948. NASTOP SLOVENSKE NARODNE NOŠE V LONDONU. Kamor pride Slovenec v svetu, povsod se zna uveljaviti. Majhni smo po številu prebivalstva, da nas svet,' ki je velik in širok, razmeroma malo pozna. Sedaj, ko odhajamo begunci kot emi* granti v svet, bomo pa skoro vse dele sveta opozorili nase, da nas bo svet spoznal. Nekateri se bodo predstavili kot pridni delavci, drugi kot globokoverni, tretji zopet kot poštenjaki - vsak po svo* je. Ni dolgo tega, ko so se tri slovenska dekleta v Londonu pred* stavila temu velemestu na poseben način. Nastopila so v slovenski narodni noši pri procesiji Karmelske Matere božje. Da so mogle na* stopiti, so si morale same oskrbeti narodne noše in so se zato obrnila na znanke našega taborišča, ki so jim seveda rade ustregle in jim poslale vse potrebno, Nato so pa prejele sledeče pismo iz Lopdonai "Noše in avbe, vse je krasno izpadlo. Moram se vam prav lepo zahvaliti in sem vam iz srca hvaležna, ker drugače res ne vem, kako bi avbo spravile skupaj. Dela smo imele ogromno in vsak večer delale tja do polnoči. Prav malo je manjkalo, da zadnji teden ni* sem obležala od prevelikega napora in sem še sedaj zelo utrujena. Ali vesele smo našega dela in tudi ponosne, da imamo sedaj slo* vensko narodno nošo, še en,dragocen spomin na domovino. Gotovo vas zanima, kakšna procesija je to bila in kako je bilo? Bila je procesija Karmelske Matere božje, ki se-je razvila iz italijanske cerkve v Holbornu in so v sprevodu nosili njen kip kakor tudi kip sv, Antona. Na čelu so korakali skavti. Bilo je pet godb, med njimi tudi vojaška in mornariška. Ulice so bile okrašene . s slavoloki in prav tako tudi številna^okna stanovanj= skih hiš. Naval Jugoslovanov je bil velik. S hrvaško, dalmatinsko in črnogorsko skupino smo šle v neko dvorano, kjer so bile zbrane še druge evropske narodnosti v svojih kostumih. Slovenke smo bile tri. Veličastno in mogočno je igrala godba, me smo pa ponosno, korakale po londonskih ulicah, - Slovenke v slovenskih narodnih nošahl Nikdar prej tega svojim očem ne cbi mogla verjeti. Na tiso* če ljudi nas je gledalo in fotografi so imeli res veliko dela. Moram reči, da so bile tudi druge noše lepe, a ko so se prikazala dekleta v slovenskih avbah z veliko pentljo, pisanimi rutami in slovenskim pušeljcem, je vsak dvignil svoj aparat in nas fotogra* firal. Tudi drugi naši gledalci so zatrjevali, da smo vzbujale Slovenke med vsemi največ pozornosti. Druge narodnosti so imele lepe čepice ali bele rute, toda naša avba se je bogato odražala med ostalimi in prav- tako pestrost barv na noši. Ves čas so nas tudi izpraševali, kakšne narodnosti smo, ker smo bile Slovenke prvič zastopane pri karmelski procesiji. Povedale smo s ponosom, da smo Slovenke in kje je naš dom in rod. - Tudi na poti domov so nas ustavljali in nas prosili, če nas lahko fotografirajo. Pri Miss Christlich, kjer smo se narodne noše zbirale, smo po procesiji pile čaj in jedle sladkarije,kar je glavno morale smo peti slovenske narodne pesmi, Navzočih je bilo tudi 9 Slovenk, katere so še izpred vojnih let tukaj. Bilo je tudi ne* kaj Srbov, Hrvatov, Poljakov in Angležev. Minister Miloševič je. tudi navdušeno prepeval naše slovenske pesmi. Pri procesiji pa je na nas naredilo močan vtis, ko je godba zaigrala pesem "Povsod Boga" DOMAČI GLASOVI Štev. 6,, 15.IX. 1943. 8 po znani melodiji. Misli so nam pohitele domov, na Brezje k naši Mariji in čez vso našo lepo slovensko domovino. Ta procesija nam bo ostala dolgo v spominu V’ OJ ZDAJ GREMO, OJ ZDAJ GREMO PREKO MORJA V KANADO... v K°t vse druge skupine se je tudi naša' skupina "samskih" mož - družin^Kanada ne sprejema - in fantov poslovila od spital« skega taborišča! prijava, komisijski pregledi, dajanje krvi in končno priprava na odhod. Dne 14. junija smo odšli. Iz taborišča smo se odpeljali s tovornimi avtomobili v Beljak in se zvečer nekako ob 11 uri vozili mimo taborišča in oh= stali_na špitalskem kolodvoru, kjer so nas že čakali prijatelji iz taborišča. Stali smo pičlo uro. Nato: Salzburg, Innsbruck, Brenner, Briksen, Trenta, Verona, Milan in Novara, V Turinu smo šli v taborišče, kjer smo stali nekaj ‘dni. Da smo si mogli v lirah kaj kupiti in pisati, smo prodali, kar smo imeli. Tu se vse dobro proda.^Cigarete po 10 lir, konzerve po 100 lir. Dopisnica stane 50 lir. Šilinge bi mogli prodati samo po 5 lire. Naslednje jutro 17? junija smo imeli ob 6.15 sv. mašo. Hitro smo spravili skupaj pevski zbor, ki je nastopil pri maši. Na razpolago so nam daii tudi harmonij, ki je v kapeli. Večina je šla tudi k sv. obhajilu, toda žal, da je zmanjkalo hostij. Vso pot in tudi v taborišču v Turinu smo opravljali skupno svoje molitve: vsak večer sv. rožni venec, angelovo češče« nje, molili smo pa tudi pred jedjo in po jedi. Vsi naši se zelo dobro drže. Pametno, trezno in vedno dobro razpoloženi. Po treh dneh smo nadaljevali pot iz Turina,proti Genovi. Dne 21« junija smo se vkrcali na ladjo "SATURNIA". Ladja je viso¬ ka 24 m, dolga 217 m in okoli 20 m. široka. Mi smo bili prvi DP, ki smo potovali s to ladjo. Ob 4 popoldne smo počasi drug za drugim stopali na lad&o, ki nas je požirala v svoje velikansko truplo. Razdelili so nas v kabine, ki so imele po 50 - 40 pos¬ telj, ena vrh druge. Še isti dan ob 5«15 popoldne smo odpluli iz Genove, Prva zanimivost je bil sončni zahod na morju. Nepozabni prizor.: Morje je bilo kot razlito zlato, ki se je lesketalo v son¬ cu. •- Prva večerja na ladji-: juha z rezanci, pečenka, blitva, zelena salata, sladoled, jabolka in črna kava. Vino je vedno na mizi. Lepo so nam postregli, nič nas niso ločili od drugih potnikov. Na krovu ladje je lepa ladijska kapelica, ki jo upravlja stalni ladijski duhovnik - Italijan, Poleg tega sta se z nami vo¬ zila 2 ameriška duhovnika - avgustinča. Potovala sta iz Rima. Zve¬ čer smo imeli večernice. Ladijski -duhovnik nam je dejal, da za nas Slovence lahko mašuje posebej naslednji dan zjutraj ob aevetih, ker^je kapela premajhna, pa ve, da želimo biti Slovenci pri^maši. Zvečer imamo lahko rožni venec in litanije. Ta vest nas je še bolj razveselila kot odlična večerja, ki smo jo imeli. Pri pobožnostih smo imeli vedno slovensko petje. Udeležba je bila odlična. Po večerih pa smo zapeli na krovu. Vse se je zbralo^oko¬ li nas. Želi smo mnogo odobravanja. Zjutraj smo vstajali med šesto in sedmo uro. Za zajtrk so nam postregli: vsak je dobil 2 ocvrta in eno kuhano jajce, surovo maslo,.marmelado, bel kruh in kavo. Naše sv. maše smo darovali za sledeče namene: za srečno potovanje, za vse domače, ki so ostali doma ali v taboriščih in DOMAČI GLASOVI - 9 - Štev. 6., 15.IX. 1948, za vse tiste naše drage Slovence, ki so trpeli in dali življenje ža vero in domovino. Dopoldne smo imeli tečaj angleščine, ki ga je vodil e» den ameriških redovnikov. Sklical sem tudi sestanek, na katerem smo se dogovorili, kako bomo poskrbeli za duhovno stran med vož= njo. Zanimanje je bilo veliko. Ker sem opisal že zajtrk in večerjo, naj omenim še,kaj smo kosili: srbska salata, špageti v paradižnikovi omaki, krompir s polenovko, sir ? jabolka, črna kava. Dejal sem že, da DP niso nič zapostavljali, sedaj pa moram reči, da smo bili celo protezi- rani. Po kosilu smo se zelo začudili, ko smo dobili vsak 20 ci- garet s pripombo, da je ta dobrota samo za nas. Kadilci boste že znali ceniti takle poklon. Posebnost potovanja je bila tudi ta,da smo morali ne- prestano pomikati ure nazaj, kar je bilo sproti nabito na raz- glasni deski. Po dvodnevni vožnji smo se približali Gibraltarju. Mesto je ena sama trdnjava. Ožina je ena sama gladka stena. Naj- prej padejo v oči pomorske in vojaške naprave: arzenal, doki, žerjavi in dvigala. Mesto je lepo z lepimi stavbami na pobočju. Uro kasneje smo nadaljevali pot skozi ožino in zapluli v Atlantski ocean. Morje je bilo nemirno in nekateri so obležali. V nedeljo 27. junija smo imeli sv. mašo ob pol 10 zu- naj na krovu. Postavili so oltar s sliko neke italijanske svetni¬ ce, Ob vstopu so zapeli naši fantje, nato je pa igral ladijski orkester. Neki italijanski pevec je zapel solo H AVE MARIA”, ob koncu smo pa zopet zapeli Slovenci, Po sv. maši so rajali Ukra« jinski Poljaki. Naslednje jutro 28. junija je bilo objavljeno, da bomo pristali v Halifaxu, naslednji dan zjutraj. Po sv. maši nam je eden duhovnikov govoril, dejal je, da naj tudi v tujini ostanemo zvesti Bogu, Jezusu in Mariji, pa nas bo Bog varoval kot doslej. Ladja je kakor most, preko katere smo dospeli v novo domovino. Govoril je v italijanščini. Po večernicah nam je pa govoril la- dijski duhovnik, dejal je, da smo Slovenci s svojim lepim obnaša« njem in s svojo vernostjo bili lep zgled vsem ostalim potnikom. Vsem se je lepo zahvalil za naše obnašanje. Riglerju, ki je bil naš vodja in tolmač, je poklohil lep rožni venec, ga vpričo vseh v kapeli navzočih objel in poljubil. Na praznik sv, Petra in Pavla smo imeli sv. mašo že^ zjutraj ob šestih, nato smo se pa pripravili na izkrcanje. Točno ob enajstih dopoldne smo pristali v Kalifaxu, odkoder smo z vla¬ kom nadaljevali pot na vse strani na svoja službena mesta. Kako bomo pa tam sprejeti, se bomo pa že oglasili. POL J"8 KO DELO / / / MESTO BOŽJE SLUŽBE V domovini je vernikom izredno otežkočeno izvrševanje verskih dolžnosti. Skoraj vsako nedeljo pozove vaški odbor tonete na poljsko delo, zategadelj je obisk cerkve nemogoč. Na^veliko¬ nočno nedeljo 1§48. se je dogodilo, da so komunistični funkcio¬ narji v neki fari zadržali vse obiskovalce cerkve pred cerkveni¬ mi vrati in jih podili v nedeljskih oblekah na polje, kjer so DOMAČI GLASOVI - 10 - Štev. 6,, 15.IX. 19^8. morali obdelovati njive. V mnogih krajih je državnim uradnikom sploh nemogoče posečati cerkev, ker organi GZNA-e vsakega, ki obiskuje cerkev, ovadijo in izposlujejo njegov odpust. Posledi« ca tega pritiska je, da si marsikdo ne upa več v cerkev $ vse to pa da povod vaškemu odboru, da odredi, da se mora cerkev zapreti in župnija zaradi pomanjkanja potrebe ukiniti, ker pač ni obisko« valcev. Zaprte cerkve pa se potem spremene v skladišča, laka je usoda skoro vseh cerkva v Banatu, pa tudi mnogih cerkva na Hrvat« skem, pa tudi že v Sloveniji. V SLOVENIJI SO PRIČELI S SKUPNIM OBDELOVANJEM ZEMLJE. Komenda pri Kamniku. V nedeljo 29* avgusta je bil ustanovni občni zbor krneč« ke obdelovalne zadruge v Komendi pri Kamniku. Zbrali so se kmet« je, ki so se odločili, da bodo skupno obdelovali zemljo in stopi¬ li v zadrugo. To sp predvsem štirje kmetje, ki imajo skupaj oko« li 60 ha zemlje, od tega čez 35 ha orne zemlje. Zadruga ima 11 članov. Sklenili so, da naj bo zadruga I. tipa. Delo se bo plače« valo po načelu« kolikor druda je zadružnik vložil v zadrugo, to¬ liko bo tudi od zadruge prejemal. Ne glede na velikost posestva, ki ga je odstopil zadrugi. Za odstop bo prejemal 1 % najemnine. Delež bo znašal 100 dinarjev za vsak hektar zemlje, ki jo je odstopil tako, da bo tisti zadružnik, ki ima več zemlje^in ima možnost večjega zaslužka, vplačal v zadrugo toliko deležev po 100 dinarjev, kolikor^emlje ima. Zadruga bo najela 500 tisoč dinarjev obratnega kapitala in 200 tisoč investicijskega kredita. Zadruga bo nosila naslov ”DAN VSTAJE”, Izvolili so tudi predsed« nika in tajnika zadruge. Ustanovitve prve zadruge so se udeležili razni komunistični prVaki, ki so imeli primerne govore. Tako je nekdo dejal: "Z ustanovitvijo zadruge bodo kmetje lahko več prispe¬ vali k naporom za zgraditev socializma", - ali bolje povedano - komunizma. "S tem, da ste stopili v zadrugo, ste nastopili pot boljše bodočnosti." "Z vašim delom boste drugim kazali pot, da se pri nas na vasi čim preje zgradi boljše življenje." Mirna na Dolenjskem. Isto nedeljo so 'ustanovili prav tako zadrugo tudi na Mirni pri Trebnjem na Dolenjskem. V to zadrugo je stopilo devet družin. Soglasno so sprejeli pravila. Zadruga ima 21 hektarov orne zemlje, 25 hekta¬ rov travnikov, 60 ha gozda, 1 ha^vinograda in okrog 2 tisoč dre¬ ves v sadovnjakih..Nekaj živine že imajo, nekaj jo^bodo pa še dobili, tako da bodo imeli 50 glav govedi,.100^prašičev.in 6.konj. Kupili so že kosilni stroj, sedaj bodo kupili še sejalnico, iz« rovač za krompir, kultivator in nekaj drugih najpotrebnejših strojev. Pravijo, da so dali pobudo za ustanovitev zadrug.okraj« ni aktivisti, ne zanikajo pa tudi, da so se naši ljudje, ki so svarili pred ustanovitvijo zadrug. Kaj hoče doseči komunizem s skupno obdelavo zemlje dru« gega kot to, da bodo tudi kmeta spravili v popolno odvisnost od režima. Zadrugam bodo potem dajali^razne privilegije in gotovo. povsod pospeševali ustanovitev sličnih zadrug in tako pospešili skorajšnjo popolno odvisnost tudi kmečkega stanu od komunistične¬ ga režima. / / /