NIZKI OSEBNI DOHODKI NA OSNOVNIH ŠOLAH
Ni vseeno kje učiš!
O zaskrbljujoče nizkih osabnih dohodkih zaposlenih v bezigraj-skih osnovnih šolah je občinski komite za družbene dejavnosti raz-pravljal že na novembrski sejl lani. Od takrat pa do ietošnjega aprila so se člani komiteja večkrat sestall z aktivom ravnateljev bežigrajskih osnovnih šol, s predstavniki občin-ske in mestne izobrazevalne skup-nosti ter z družbenopolitifinimi or-ganizacijami občine. Na sestankih so sklanill, da bodo podrobno ana-lizirali problematiko poslovanja os-novnih šol ter ustreznost normatl-vov za flnanciranje njihovih vzgoj-
no-izobraievalnih dejavnosti. V ta namen je mestna izobrazevalna skupnost pripravi/a analizo oseb-nih dohodkov delavcev Ijubljan-skih osnovnih šol. Analiza ugotav-Ija razlike med osebnimi prejemki po obftinah. Najbolj so jih lani po-vliali zaposleni v moSčanskih os-novnih šolah, najnižji pa so bili v osnovnih šolah za Bežigradom in v šlski. Le-tl, kot ugotavlja analiza mestne izobraževalne skupnosti, niso mogli povečati mase sredstev za osebne dohodke v skladu s sklepi mestnega izvrSnega sveta. Bežigrajski komlte za družbene
dejavnosti je menil, da navedene ugotovitve ne prikazujejo dejan-skih vzrokov nizkih osebnih do-hodkov delavcev v osnovnlh šolah, nitl ne razlik med občinami. V in-lormaciji o poslovanju Ijubljanskih osnovnih iol od leta 1982 do leta 1984, ki jo je v začetku maja pri-pravil občinski komite za družbene dejavnosti, obravnaval pa bežigraj-ski izvrSni svet, so ugotovill, da 5o-le s sredstvi iz svobodne menjave dela (teh je okoli 80 odstotkov ce-lotnega prihodka Sol), lahko izvaja-jo le zakonsko zagotovljeni pro-gram. Ker ta denar ne omogoča pokrivanja realnih materialnih stroSkov, mu morajo v te namene dodati še del sredstsv za osebne dohodke in skupno porabo. Poleg tega so tudi ugotovill, da kljub enotnim normativom prejmejo be-žigrajske osnovne sole, poleg si-senskih, najnižji prihodek preko samoupravne interesne skupnosti. Vendar, v nasprotju z ostalimi ob-činami, prav bezigrajske in Siien-ske sole namenjajo največji delež tega prihodka za osebne dohodke svojih delavcev, a so kljub temu le-tl najnlzji v Ljubljani. Na občin-skem komiteju za drulbene dejav-nosti so ugotovili, da so nizki osebni dohodki pogojeni z visoki-mi materialnimi stroSki na zaposle-nega. Za Bežigradom in v Siški iz-stopa viSina porabljenih sredstev in matenalov na zaposlenega. medtem ko porabijo za energijo najmanj denarja bezigrajske in moščanske osnovne Sole.
Če upoštevamo se podatek, da lahko vplivajo delavci osnovnih šol s svojim gospodarnim poslova-njem le na 5 do 7 odstdtkov vseh materialnih stroskov, bi morali na mestni izobrazevalni skupnosti pri oblikovanju standardov in normati-vov nujno upoštevati posebnosti šol. Na višino osebnih dohodkov zaposlenih po šolah vpllvajo na-mreč tudi oblika organiziranosti šole (popoldnevna ali celodnevna šola, podaljSano bivanje, jutranje varstvo), pedagoške obveznosti za-poslenih, število strokovnih in dru-gih dalavcev zaposlenih v Solah. njihova starostna struktura (zaradl mlnulega dela). ter nenazadnje ali je šola podružnična in ali ima svo-jo kuhinjo. Bežigrajski izvršni svet je zato zahteval. naj mestna izo-braževalna skupnost ponovno ana-lizira vzroke za takšna razhajanja v osebnih dohodkih zaposlenih po osnovnih Solah. Problematiko bo-do v kratkem obravnavale tudl ob-činske družbenopolitiine organi-zacija.
Na ponovnem sestanku, ki ga je 9. maja sklical predsednik beži-grajskega izvršnega sveta s pred-stavnikl mestnega komiteja za vzgojo In izobrazevanje, koordina-cije za skupno porabo pri mest-nem izvršnem svetu, mestno izo-brazevalno skupnostjo in predstav-niki občine, so poleg dolgoročnih nalog sprejeli tudi sklep, da bo Mestna izobraževalna skupnost za-gotovila izplačilo lanskega možrje-ga poviSanja mase osebnih dohod-kov za 55,2 odstotka glede na ma-so leta 1983 vsem tistim šolam, ki tega povišanja do zdaj Se niso mo-gle izplačati.
V. P.