Kakšnih prošenj bi naj kmetje odposlali državnerau zboru! Vsak državljan ima v postavi priznano mu pravico odpošiljati k državnemu zboru prošnje. Predložiti jih ima po kakanem poslauci. No, in te pravice poslužujejo se sedaj prav marljivo na Stajerskem aosedni nam nemaki in konservativui kmetje. Podpisujejo pa sledečo prošnjo: nVisoka zbornica poslancev! Odkar so za6eli upliv krščanske vere na javno življeuje kolikor mogoče zatirati, prikazuje se dvojna nesreča, ki sicer nemilo zadcva vse stanove, vse prebivalstvo, vendar pa najbuje naš kmetski stan. Onedve ste kmetski stan spravile ob prejšnjo premožnost ter ga sedaj izganjate s posestev in žugate popolnem uničiti. Ti dve nesreči ste: prvi6, da rušijo prejšnje stanove ter drobijo skupaine v posameznike, t. j. da ljudje iste vrate »vkup ne držijo", ainpak vsak le za-se skrbi in tako pogine; drugi6, da se je prejanje pridelniško gospodarstvo zamenilo z deuarstvenskim, t. j. da je prej n. pr. davek lehko pla6al s pridelki, a sedaj saino v denarjib. Pi va nesre6a jemlje kmetom vsako obrambo in varstvo, druga pa ga dela sužnja kapitalistov. Tega nihče ve6 ne taji. Vrednost kmetskim po8estvom strabovito pada. V petih letih (1874— 1879) so na Štajerskem 27.000.000 fl. menje vredna postala. a dolgov so kmetje črez mero si morali dati vknjižiti, viae 66 milijonov vec, nego popiej. Prodavanje posestev po dražbab se muoži grozno. L. 1874 so v avstrijskib naših deželab na dražbi prodali 4720 posestev, 1. 1878 pa uže 10264. L. 1874 je 3014 upnikov zgubilo 5,800.000 fl. predlanskim pa 11748 upnikov 34,100.000 11. To se reče v petih letib je atevilo upnikov, ki so morali vknjižene denarje zgnbiti, narastlo do 290 "/o in zgubljena svota do 485%. Kmetje ao še le na videž posestniki, ker so prevee zadolženi, tudi biae 7 meatib in trgih ao z dolgovi uže preobložene; kmetski ljudje imajo cedalje menje živadi, pose8tniki lezejo med težake ali delavce popustivši poseatva. — Temu se mora 7 okom priti in bitro pomagati. Podpisani župan in srenjski odborniki prosimo pa za takšno pomoc, katero zamoremo takoj dobiti. Vemo namreč, da je treba, ako se nam hoce popolnem pomagati, pred 7sem stroške za upravo (uiadnike itd.) in za vojaštvo zmanjsati, kmetom pa dovoliti stanovskih zastopov, t. j. kmetskib zbornic, ki bodo uplivale postavno, kedar se bodo izdelovale postave, katere zadevajo kmeta in kmetske koristi. Ali v ta namen treba je ve6 časa, toda mi potiebujemo hitre pomoci. Zatoraj prosimo, visoka zbornica naj skuša pot nadelavati do gori navcdenib pomočkov, za aedaj pa naj blagovoli sklenoti zastran 1. dedinskega nasledstva pri kmetib, 2. zastran razkosovanja in trganja posestev, 3. zastran preoblaganja gruntov z dolgovi, 4. in zastran domovinskega prava in prenkrbovanja siromakov takšnib postav, da bo kmetskim ljudem mogo6e obstajati ne samo sebi v koriat, ampak celej državi. Podpiaani srenjski zastop prosi toraj, visoka zbornica naj blagovoli ali sama pouzročiti takšuih postav ali pa slavno vlado v to nakloniti". Tako ae glasi velevažna prošnja nemškib konservativnib kmetov. Re6 je pa jednako potrebna in važna tudi slovenskim kmetom. Zato je mocno želeti, da tudi naši kmetje po avojib županib in arenjskib odbornikih dajo podpisati jednakib prošeuj ter jih odposlati državnemu zboru. Poslanci g. baron Goedel (Wien, Getreidemarkt Nr. 1), g. M. Herman (Graz, Landbaus) in g. dr. Vošnjak (v Ljubljani) bodo jih radi sprejeli in visokej zbornici predložili.