List 49. gosp dar i brtnišk in TecaLJXIL 'Wmm / Izhajajo Ysako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 3 gld. 60 kr., za polleta 1 gld. 80 kr., za cetrt leta 90 kr poáiljane po poati pa za celo leto 4 gld. 20 kr., za pol 2 gld. 20 kr za četrt 1 gld. 15 kr. nov. den Ljubljani sredo decembra 1864. Gospodarske stvari. Tri Murva in kmetijstvu vprašanja o murvoreji so važne: Kako naj se rabi murvini les? Kako njeno perje ali listje? in ker prav za prav lajno (blato) svilnih čr- klaja. Ravno tako se ž njim ravná, kakor s senom pomeša se namreč med drugo klajo , ; m z vroco vodo (kropom) popari Po tej krmi imajo krave obilo več in tudi bolj šega mleka. Ovce dobé po nji bolj svilasto volno. Goveji živini tudi vičev iz murvinega perja nastaja kmetijstvu v prid obraća? Kar se tiče prvega vprašanja y kako naj se pri se znajo tanke murvine mladice med krmo mešati. Kako pa z laj no m (blatom) svilnih črvičev? Da niso svilorejci do zdaj blata svilnih črvičev tako obrajtali in porabljevali, kakor bi ga bili imeli kako liai ou uv/u jlri y c g a v^iaoauja j naau D8J ov> u o iu ■ E> t\ u 5 u J i ou lil til v Jill lug c* 1 JL © V1 li OIV \J LÍH ClltVl at JLO luaiu perisee* lepo in enolično klati ali razcepiti dá. Veje in mladike, posuje in vrlo pomeša; mocno se napnè Med krmo se se o reji svilnih črvičev na drevesih zastran perja ce se z polije. oklestijo, se v butare dovežejo in na suh kraj za kur- PreŠiči se po nji jako upitajo. vodo Živina tako napravljeno krmo kaj rada žré. javo shranijo. Polena murvinih dreves so za kurjavo ravno tako dobre kakor bukove. Ako To blato je pa tudi prav dober gnoj. Labi misli kakor bukovo, je pa dokaza dovelj , kolike vrednosti se pa še po- močno segajo in tudi dobro placujejo blato svilnih V cr- da murvino drevo trikrat hitreje raste, vičev za živinsko pičo in gnoj murva tudi v tem oziru. Vprašamo po vsem tem zdaj : Ktero naše drevo Kot se more murvi prišCevati? Ali ne zasluži da jrxii uč xjaoiu^í , u« ga Da! Od svojega začetka do íme- živa meja je murvino grmovje, če se umno nujemo žlahno drevo? in pametno glešta, tako koristno, da ga nobena druga popolnega konca se dá na mnogovrstno rabiti. In ko meja ne prekosi; nje goste in preraščene veje in mla- liko časa je bilo treba, da se je važnost in korist tega dike se po svojih grebenicah tako zgosté , da ne more drevesa spoznala! In Še dandanašnji se sèm ter tje ne- nobena žival skozi. noben mrčes ne drži; vsak drug mrčes tacih murvinih m ej ah se vernih Tomažev ne manjka, kteri se ne vejo, ali se > razun Ce se po sviloprejk, se murvinega drevesa ogiblje. tacih živih mejah , ob Času reje svilnih črvičev, perje striže, se tako oličijo, da jih je res lepo viditi in se še v istem letu obrastejo. poprijeli murv ali ne. * Deljamo ,,z združenimi mocnu a in vnuki naši nas bodo blagoslovili! Celjovcu. M. T arm an. Iz „Mitth. der Landw. G. in Karnten." kam rabi. Kako pa z murvinim perjem? Razun porabe murvinega perja za krmo sviloprej- krompirjevi bolezni y ga umni gospodar tudi za druge reci s pridom Pred seboj imamo, kar dr Knapp piše o krom jeseni, kadar začne po prvi ali drugi zmrzlini pirjevi bolezni. Pozvedil je vse, kar koli se je od leta ..........* 1 požetve perje ali listje z drevja padati, mora gospodar listje, 1845 do leta 1862 skušalo zoper to bolezen murvah, otresti ali pa z dolgimi krompirj kar ga je še ostalo na prekljami z vej in mladik polahkoma in brez škode (krompirjevega perja) noter doli do gno za lubje y otepsti. Listje se pograbi, in po kakošnem travniku raztrese , da se dobro posuši. Suho listje se pozimi ravno tako poklada živini kakor druga Godi se murvam blizo tako, kakor se je iz začetka godilo kro m pir ju. Morali so ljudi z briČi, da so ga sadili, in premije so dajali takim kmetom, ki so ga pridno obdelovali. Čudno je to, pa skoz in skoz Vred. 396 jenja z žganim gipsom; nobena skušnja mu ni neznana ostala. Kar je hvalil eden, je spodletelo na drugem kraji, tako, da po vsem tem sodi dr. Knapp tako-le: Iz vseh skušinj, ki so se blizo skozi 20 let napravljale po vseh krajih svetá, je edino resnično to, da nobenega gotovega pripomocka ne vemo, kako bi se odvrnila ta bolezen, ktere natura nam še celó znana ni. Al kakor je ta bolezen čudna nenavadna prikazen, ravno tako se nam kaže, da bode zginila ta nadloga tudi sama po sebi, kakor je prišla, ker že vidimo , da zelo ponehuje v poslednjih letih in da le včasih stopi zopet na dan, kjer je že delj časa ni bilo. Prav tako se je tudi godilo v sredi preteklega stoletja na Sakson- skem , potem med letom 1770 in 1790 na Bavarskem in Kurpfalci, med letom 1843 in 1845 pa v severni Ameriki. Zdrav krompir naj se sadi v nepreveč gnojno, bolj pešeno kot mastno zemljo, krompirjevec naj se mu pusti kakor sadnemu drevju perje — to je vse, kar pamet veleva. najimenitnejših iznajdeb na polji umetnosti, ved, obrtnije itd. Poleg Gallett-ovi „Allg. Weltkunde" poslovenil f HfOi lil - ■%•■ UMJ* .•■v^ * Dragotin Sauperl. Po abecednem redu. ; ; < (Dalje.) 118. Obrazivne, upodobovavne umetnosti (Bildungs- kiinste). Obrazivne in govoreče (žive) umetnosti so velike starosti; posebno je tvorivni nagon ljudi napeljal na to, da si z mnogovrstno igro življenje razveseljujejo. Iz takih iger je izhajala umetnija, in sicer: muzika, petjein poezija (pevstvo), potem tudi podo-barstvo, ker so si ljudje iz gline in druzih enakih snov podobe delali. Znano je, kako so stari Grki (okoli 1. 500 pred Kristusom in popřeje) umetnije visoko čislali ; posebno so cvetele v Atenah muzika, plastika (podobarstvo) in arhitektura (stavništvo), še le pozneje tudi malarija. Najbolj so muziko ljubili; zakaj petje, igra in godba so Grka spremljaie pri Božji službi, pri gostovanji in svečanostih, celó tudi v vojski in boji. Pri izreji otrok se je na muziko najpoprej pazilo, in grški jezik sam s svojim lepoglasjem je bil po muziki omikan in izbrušen. Pa iznajdba muzike se je veliko pred Grki zgodila. Prvo muzikalno orodje je bilo piščal aližvegla in lira s tremi strunami; že v sv. pismu (I. Mojz. 4, 21) beremo o Ju balu, da je bil oče teh, ki so na citre in harpe brenkali. Ze Kal-dejci in Fenicanje so svojo Božjo službo z muziko sprem-Ijali; tako se je začelo cerkveno petje in vpeljale so se muzikalne orodja iz kovine. Se dalje so na tem potu napredovali Egipčanje, kterim so se Ilebrejci pridružili. — Tudi o podobarstvu najdemo že v sv. pismu zelo stare slede; La ban, kteri je 2300 let pred Kristusom živel, je imel podobe hišnih malikov, ktere mu je bilaRahela ukradla (glej : I. Mojz. 31, 19); Perzijani, ki so veiikolepje in blišcobo ljubili, so imeli veliko podob, in v Asirii je cvetela ta umetnost za kraljice Semiramide; imeli so že bronaste štatve, ktere so predstavljale to kraljico , potem tudi Bela in Nina. — Zraven upodobovavnih umetnij so se pola-goma tudi razvijale govoreče ali žive umetnosti, in judovsko ljudstvo je posebno izvrstno bilo v svoji poezii, ktera je zrcalo njegove osode in sad njegove vere; spomnimo se le prekrasnih psalmov, prelepe visoke pesmi Salomon ové, žalostnih pesem Jeremija pre-roka in mnogo druzih, in spoznali bomo , na kaki visoki stopnji izobraženosti in lepote je bila poezija že pri starodavnih judih. Se bolj se je dovršila poezija pri Grkih, kterih pesniki od začetka svojih pesem niso zapisovali, ampak oni so jih vsak dan pred ljudstvom na trgih in cestah, v gledišcih in telovadbiščih prepevali. Tako je dělal Homér; on inHesiod sta vse grško bogoslovje ali mitologijo v prosti poezii razkazala. V Atenah je gledišče naj večo popolnost doseglo, in posebno je med Grki bilo veliko lirikov ali pesmenikov, na pr. Anakreon, Simonid, Pindar in drugi. 119. Očala (naočnice, hile). Kadaj da so prav za prav po pravilih umetnosti narejene očala v navado prišle, se ne dá do tankega določiti ; toda po novih pre-iskavah je verjetno, da je prve očala izdelal leta 1282 Aleksander Spina, menih v Pizi na Laškem. Na Nemškem so jih menda že tudi v tem času poznali, ker so v 14. stoletji že rabili očala za branje ali čitanje; v Norimbergu so v zadnjih letih 15. stoletja že posebni očalarji bili. Izvrstne očala pa so še le začeli delati o začetku 18. stoletja, odkar so preimenitne pre-iskave Newton-ove odkrile naravo in lastnosti luči. 120. Ogenj grèki. Tako imenovani „grški ogenja (griechisches Feuer), kterega so Jutrovci iznajdli , naha-jamo najpred v 7. stoletji. Ko so namrec leta 668 Arabci Carigrad obsedali, je grški stavbini mojster Kal ini k iz Heliopola na Grško pobegnil in neko me-šanico gorljivih snov seboj prinesel, ktera je tudi pod vodo gorela in vse , kar je dosegla, grozovitno razdjala in pogubila, tako, da so mogli prestrašeni Arabci bežati. Menda je bila, ker je tudi kamenje iz medenih cevi lučala, sestavljena iz solitra, smole , nafte in drugih takih stvari; rabila se je dokonča 13. stoletja. Nekteri hočejo v tem prvi sled iznajdbe strelnega praha (smodnika) zapaziti in to tem bolj , ker so neki v ju-trovih deželah že davno rakete delali, in Kitajci že v starodavnem času strelni prah imeli. (Glej pozneje: „Strelni prah ali smodnik"). 121. Ognjomêr (Pyrometer) je Muschenbrock leta 1731 iznajdel; Petersen in Pouillet sta ga zeló zboljšala. 122. Oljnati mal, malarije z oljnatimi barvami. Oljnate barve namesti vodenih so rabili že v 10. stoletji; kot pravi iznajdec oljnatega malanja veljá vendable Janez žl. Eyk v začetku 15. stoletja; tisk z oijem malanih podob (Oelbilderdruck), po kterem se posnetki (kopije) z oijem malanih podob dobivajo, pa je v najnovejšem Času izpeljal 1. 1822 Liepmann. 123. Olovka. Grafit ali s vine nik je že dolgo znan , in deloma so ga že poprej pri risanji in črtanji rabili; pa prave olovke so še le v 17. stoletji delali; gotovo je, da so jih na Angležkem že leta 1683 v jelovino ali cedrovino vdevali. S kavčukom ali gumiela-stiko pa z olovko narejene črte izbrisovati, je navada še le od konca 18. stoletja. 124. Omnibus (voz, ki ima veliko sedežev). Take vozove je prvi vpeljal Paska 1 leta 1828 v Parizu. 125. Orgle. Prvih začetkov tega orodja smemo menda v piščalih starih narodov iskati. Prave orgle na sapo (Windorgel) se že nahajajo v 3. in 4. stoletji po Kristusu; v cerkve so bile vpeljane po 6. stoletji, pa še le v 9. stoletji jih v cerkvah zahodnjih dežel bolj pogostoma nahajamo. Grške vodne orgle (Wasser- orgel) je neki leta 216 pred Kristusom Azhimed, orgle na sapo pa leta 120 pred Kristusom Ktesibi iznajdel. Prve orgle, kakor jih sedaj imamo, najdemo na Nemškem še le v 14. stoletji, in odslej so deianje orgel mnogovrstno , posebno po opatu Vogler-ju (v začetku sedanjega stoletja) boljšali in dovrševali. 126. Padavnica (Fallschirm, priprava, s ktero se je mogoce spustiti z visokega na zemljo). Iznajdel jo ie v 16. stoletji Varanzio; prvi pa rabil Blanchard in doma svojega sramovali? Pa če bi tudi večina Ce • ljanov tako mislila, ko oni, ne bi smeli —' leta 1785 127 Pak fon. Leta 1822 je ijdel Geit enajsten v Snežniku na Saksonskem novo sestavo kovinsko, ktera se je pod imenom gen tán" kmali precej dalječ i Iz JU 1 Ui C I1U Ui ^«l^V/UVMU f . ^ ~ J J ~ ~ * širila; leta 1824 je iato sestavo pod imenom „pakft Jožef Rudolf žl. Gersdorf na Dunaji iznajdel. enakih sestav koristna za to, ker pakfon v mnogih potrebnih orodjih samovlastno tako postopati, ker izmed 398 učencev na celjski glavni nam se toraj šoli vidi Je neki 63 ijski drž. ministerstvu celjskih. Čudno čudo kako morejo enajsteri odborniki ških sol, ne zašli vlog pošiljati poprej občine na Breg olj jdba te in še nekterih druzih njej WW*, UW I r r J WVIUV^ JU O, AJIC^U , veća ko celjska in ki ima pri šoli toliko govoriti nem ki gizdnem blag b m v se mora reci, da so Kitajci že dolg adomestuj Sicer pa ona. bi se Je ko Menda vendar tudi ni obcina na Bregu taka, da y oda svojega sramoval poprej znali pak- nega jezika sama na-se pljuvala! Mislimo toraj in s preziranjem mater- da fon napravljati 128 panorame Panorama (mal na okrogli plošci). Iznajdec bil profesor Breisig v Gdaňskem na O J ------ --JT J • ^AiUAlUlV IVI C\ J y SJLi srenja brežka, kadar bo zavoljo šole svoje mnenje od ne bo tujega prosa branila, svojega pa vrabcem dala, pustila; marveč da se bode krepko za svoje pravo po Prusovskem leta 1767; prvo je v veliki meri upostavil tegnila in da bo ta jezična pravda slovenščini vec hasna Škot Barker v Edinbergu leta^ 1793 (Dalje prihodnjič.) Slovenščina škodljiva napakaH ko škode donesla Ker se pa tudi drugod takih ljudi ne manjka zdihujejo po izključivnih nemških šolah še bolj nekdaj Izraeljci po loncih mesa, vsaj na tihem godrnjajo, y ki ko ce ki radi, če ne očitno, Je jih šola Prav ostrmeli smo kolikaj v v Cell y ko smo čitali, kar se je godilo slovenskem duhu osnovana , se mi potrebno zdi pri tej v jah mestnega odbora 27. oktobra in nov. priliki o tej važni zadevi nekoliko več spregovoriti In kako ne bi? Celje, kolikor je nam znano, je, hvala Bogu, še zmiraj slovensko mesto Govori se navad y ; v njem zivi malo pravih Nemcev in še ti večidel tudi slovenski umej da naše ljudstvo za slovenske šole ne mara, marvec da vsak revni kmetič neiz-merno vrednost nemščine spozná in posebno zato otroke Razun tega, kakor je „Novični" dopisnik omenil, celjska glavna šola ni „Cillier Gemeinde-Schule", ampak svoj v šolo pošilja, da bi se naučili. Al ta ugovor, dasiravno ga moramo tolikokrat sli- ona je javna in gl šola za vse spodnje slovensko šati, da nas že ušesa bolé Štajarsko. Zato je tudi v njej število čisto slovenskih otrok mnogo veče n* ■■■■. ■■■■ sicer, da je mnogo ljudi > y ki čisto pi Ne tajimo radi samo nemške šole od onih, ki oba jezika govore pra imeli 5 ) vih je v nj ej priznati, trdih Nemcev pa, ki ne bi po naše nic razumeli y naše: ali bi raji imeli brnite to reč drugači in vprašajte ljudstvo y da nemščina se ibogo da se malo Vsak pristransk clovek mora svoji oblasti ostane y ktero dalj v pri tacih okoliščinah tudi letos na imela malo da ne v tako slovenščino še vse premalo ozira imelo , pri tolikem številu slovenskih otrok trij sicer se ne bi sredi teli obdr skein vladala t vsej v naši slovenski deželi poln i meri, kakor da smo tam „rajha", ali da bi slovenščina na Sloven- žati mogli, ki slovenskega jezika ne urnejo. Njih eksce ščina na Talijanskem itd. V in ko nemščina na Nemškem, talij An j«*, stavim svoju giaw, da si bo vsakdo to zadnje izvolil. Za nemščino poteg-nil se bo samo kak nemškutarček, kteremu je dozdaj nemščina mošnjico polnila, in pa kaka kmečka prismoda, lencij spisu pravi yy slavni državni podtajnik baron Helfert v svojem die sprachliche Gleichberechtigung in der Schule „Die Erlernung einer zweiten Sprache, soli sie eine wirksame ci u u wiinsame, eiue nachhaltige sein, kann um aux mo — —j — • ------^^on, cmuaiu „ svojo lastno hišo skoz okno se plaziti, ker mu ni do- in vse to za mal goldinarček na leto. Pa čujmo puěčeno vrat odpreti. Ali ta narobe svet ne more na véke tak obstati. To y kaj je gotovo ko amen v očenašu. Mi damo Bogu ožjega, cesarju, kar je cesarjevega, y kar tudi nam se mora „naše Gorice list'* sam pravi: „Namenjen je sicer naš „Gospodar" goriškim Slovencem in je, ali želi biti prav za prav deželni list za ljudstvo. On se ne pečá z uče-nimi rečraí in tudi ne nalašč z zgolj duševnimi in zlasti y kar je našega, in po bescdah Njih Veličanstva ne z narodnimi zadevami, ampak (po namenu kmeti j- *nAl „orW^lîo^r™ Ir^îfî Í „„♦îtî«(( J...XU 1-!___ J ' \___! U„lî _____1 .. I_ __ v ze w vuv.w ..v..»» «w^vvv, " 'Jvllvh" y ojuuuu» OtVG U. I U6LÍC , rv l g Ck 1 Lt U Cl j <1 7 I1JCU iO b O [j lit» p KJ U U «V V po besedah pokojnega cesarja Franca „fund amen- vsakdaniih telesnih rečéh in na blasrostanie našesra u \T«S „^AU: »• _J _ ._____j v, _ _ ____i. _ i_ na poduk v dati Franc Jožefa tudi nam zagotovljenega, kajti „justitia" ske družbe, ki ga izdaja) meri je...... tum regnorum." Naš jezik mora toraj pravico zadobiti, ljudstva na kmetih, drži se pa vendar le reka „s kru- kakoršna mu gré, v šoli, v cerkvi, v uradnijah in povsod horn za duhom". Resnica je namreč, da s kruhom člo- v javnem življenji, in kakor hitro se to zgodi, nam ne veka najlože uloviš, kakor miš s špehom. Daj mu kruha, bo več nemščina ko vsakdanji kruh potrebna y iivuiooiu« »oui\uuuji «'uu ^uuuuua , aiTipak |JH ^Čt llliftO, hđl 11UUC5 :vl.č»UCIU Cl . . .J, „CVIUU j tJ ona nam bo le poboljšek , kterega se nihče branil ne omika", to je, le premožnišemu člověku je za omiko mar. pa ga imaš, za kar hočes (Panera et...). Kruh Jô y bode likor jezikov znaš, toliko ljudi veljaš. kdor ima po svetu opravil, dobro vedé ; da yy ko- U Siromak, ki ga revščina tlači, ne praša po omiki. am- kolikor In te zmage gotovi imamo prav, da se za sloven- ske šole krepko poganjarno , in se še ne zmenimo y ce tudi tù ali tam kak prenapet nemšk Mihelj zavoljo tega kaj ponjergá in kak aboten kmetič v njegov rog zatrobi. Priprostemu kmetu tega toliko ne zaraerimo ker on v svoji nevednosti besede. pridelavati tem tedaj , ko „ tako lepe in ubrane y ima oči tek ; za sedanji trenu- pak po kruhu. Pridgaj lačnému ali poducuj g a, hočeš , malo ti porajta za tvoje še U. G." lemež kleplje. kruh V f UC1 , duha, podaja ljudstvu ob enem, dasiravno v plitvi skle-dici, tudi dušno jed. troši omiko. Gledé na vse to sme skrbi posrednje (po ovinkih) tudi za y . " • »j. »jv . »•"« .u uu uuuuuji n v/uu torej U3|jwuai piaviu jjuoaiwyan y VA Ok 1UU tištim odbornikom celjskega mesta, ki imajo na tišti domoljubi slovenski (in ne le goriški) .Gospodar" po pravici pričakovati da mu sedaj vès svet pretresajoče ideje tako malo ozira y da y tudi ki za kmetijske in materialne reči slovenščini na slovenski zemlji še toliko prostora ne bodo vrat zapirali. privošcijo ko nemščini, se prečuditi ne moremo. Lahko navadno ne marajo, ne a da so oni ponemčeni, od pete do glave; mislili y naj da prebivajo v sredi slovenskega naroda, bi ki poima C vel je iz domaćih in tujih logov. „Glasnik slovenski' nam radostno donasa novico, da začnó te knjižice z novim letom zopet na svitlo izhajati. Priprav- polno pravico do obveljave dozdaj toliko prezirane in ljene so za izdavo ali se še pripravljajo razne delà zatirane narodnosti svoje , da bi se toraj bolj spodobilo lepoznanske, izvirne ali poslovenjene najpred izidejo: njim pošloveniti se, ko narod še dalje ponemčevati. Res ^vvtw r wMt VI. "v EJ « i V v% ^ v* fvuv lAi uv»utài P O 1 j S K 1 1 \J Ili fl 11 j j L\ i 1 VA Là C* 1 1 yj UJL • V« j ¥ QUV^w } Ai« je smešno, kako morejo dandanes možje, ki se Umekove „Pes me" (mnoge med njimi še nikjer ne modrim in razumnim prištevajo , po vsej sili zahtevati, natisnjene) ; ruski roman Gogolov „Taras Bul ba". roman ,Kirdžali" od M. Cajkovskega A. da bi se še dalje noga p0 kopitu prenarejala! (Dalje prihodnjič.) y Pel liko va tragedija „To maž Mor", M. Valjavčeve „Poezije" itd. Gradivo je mnogovrstno in jako zani- najde toraj podpore po vseh stranéh našo * Slovensko slovstvo. „Strup." Vesela igra v enem djanji; prosto po-slovenila Luiza Pesjak-ova , v Ljubljani 1865. Kdo bi bil mislil, da bo druže mu vezku slovenskih glediščinih iger tretji tako naglo zapetami! Kdor m ivo naj domovine ! - Izhajalo bode, kakor doslej > vsacih tednov v posameznih zvezkih, pet pôl debelih; naro-čilna cena vsacemu zvezku (brez poštnine) je 25 kr. ia se bode plačevala o prejemi vsake knjižice ; kdor hoče vezkov IV. šestke (zv. 22.—27.), poštnina pa vseh Je bral y SI V bode prozi i »odi kar nam je premarljiva gospa že spisala bodi si v poezii, s srčnim veseljem segel občudo- tako prostih, naravnost po pošti prejemati, ta naj pos za po najnovejsem njenem delu, ter nje vsak 11. izti gold. 80 kraje. Nabiravcem naročnikov se daje s V darov, ki se nJeJ po vrhu. Je v val pisateljico dražih dušnih kratkem času povzdignila do izvrstnosti na slovstvenem polji slovenskem ; kajti še le čez tri mesce bo leto in dan Tri dni v Zagrebu. y kar je prvikrat v roke vzela slovensko slovnico. iv dokaz, koliko premore pravo rodoljubje. Kar to njeno delo še bolj zvikšuje pa Spisal Dr. Ž (Dalje.) y sek Pri vsem tem menimo, je to y da je čisti done- svojega „Strupa" darovala „slovenski Matici". Tretj svojega bi v anj v Zagrebu šetal sem da se ne motimo, če ijutraj po trgih in ulicah , da mestno fizionomij pravimo, dobro vtisnem oj emu spominu da bodo vsi pravi rodoljubi z veseljem segli po veseli snažno, in kakor sem že omeni Je vrlo Celo mesto je jako razdelieno v spodnji igri y zlasti pa prosimo slavnih čitavnic, da bi pospešile in zgornji grad. Ulice spodnjega grada so večidel ma razprodajo slovenski „Matici" na korist. Na prodaj je kad pri Giontini-u v Ljubljani in v čitavnicah po 20 kr. * Umni Gospodar. Mesećnik za kmetijstvo, obrt so DU lep^ se vsaj v poglavitnem delu vse iztekajo na ravne imajo jako široke velikomestne trotoare skorej bi rekel po motozu izpelj y nijstvo in druge deželne zadere ter za izobraževanje Jelačiča ban m véliki trg H pa so v věcmi lep in po naj ljudstva sploh. Izdaja ga c. kr. kmetijska družba go- vejši šegi sezidane, tedaj vredne po velikosti in okusnem riska. Vředu je ga prof. Andrej M ar u s i č. Izhaja 15. skladu kinčati mesto hrvaške zemlje ; vendar dan rsacega meseca na pol poli in veljá 1 gold, za celo zapazi pot na prv pogled da se v no- leto. Naročnino sprejema do 15. januarja 1865 vrednik vejšem času je spodnji grad slekel svojo pohlevn v Gorici stev. 277 „Novice" preijubega svojega tovarša „Umnega Go- 6podarjaťť živo priporočajo ne le goriškim, temuc vsem ne" rečem borno obleko, ter sedanjo, vendar še nikakor ne dogotovlj opi oblekel y kajti mnoge tù in tam m skozi gospoda rje ma med krasnimi poslopji stoj prebor in starim. Kazal ! e ti pričaj t ir _ se koče očividno ečidel enako a je tega priporočila jako vreden: vre- tov duj pravici sponaša in ki nam v lični domaći besedi pri- kodelcev, obrtni! so pred nekoliko desetletj imele. Spodnje mesto je dalje kot širje y e ga mož, s kterim se naša slovenska domovina po kakor sem že enkrat omenil, je prebivali y trg y umetniko itd in roter ima 399 zarad tega neko živo gibanje, ktero se pogreša v zgor- solnce suce po nas, treba je bilo podvizati se njem gradu popolnoma. Zgornji grad je tudi prav če- enkrat pohodim svoje mile prijatle — za slovó den, ima lepe ne preozke ulice in nekoliko manjših trgov in je 7 da še (Konec prihodnjič.) v veliki većini prebiva lišče uradnikov, kajti vse dikasterialne palače, uradnije civilne in vojaške gimnazija in realka so v zgornjem gradu. Hiše SO snažne, srednje velikosti; njih solidni sklad prepričavno kaže, da so bile sezidarie večidel v preteklih stoletjih; nad vratmi se sèm ter tjè kak grb vidi , znamenje, da je bila ali pa je še ona hiša lastnina kakega plemeni-taša. Novih poslopij je pa tù malo viditi. Napisi ulic in trgov so v edinern hrvaskem jeziku, napisi rokodel- trgovcev in druzih so deloma hrvaški in nemški, Itoza* Zložila Lui z a Pesjak-ova. y Po roži ne žalujte Ko jej usáhne cvet Saj roža je užila, rožni y narocji zlatih Kar premore svet. Ko V Je Demánte svitle cvet ie dremal rosa ulivala sanj ; nanj cev y deloma pa samo hrvaški ; čisto nemških napisov se jako malo vidi, in še ti so bolj ostanjki iz poprejšnjih, nem- ime- Tako ščini na hrvaški zemlji bolj ugodnih časov. novani srednji stan, posebno rokodelski, pa je tu, kakor mu pravijo, skorej popolnoma ,,švabski", in ako stopiš v prodajavnico kacega peka, čevljarja, krajača in drugih, je skoro da gotovo , da te ne bode drugače nagovoril nego po neiiis ki y sploh je nemški jezik tudi v vseh Na trati jo rodila Cveteča je spomlad, Od matere přejela Lepote je zaklad. svitlobi je kopala Premili svoj obraz; Prijazno na njo sjalo Je solnce vsaki čas. Vonjavo izdihljala Je rožica sladko, Po nj ej razveselila ie zemljo in nebó. Iz voljena kraljica Je bita od cvetic, daj ale In čast so po nem- štacunah trgovskih navaden; vsaj mene so ški pitali, dasiravno sem imel pravilno narodno obleko. se nemsčine več Tudi po kav .nah in gostivnah čuje kakor hrvaščine, in meni se ne zdi, da bi bil o tem velik razloček med Ljubljano in Zagrebom, se ve Ko dnevu je sledila Prekrasna zvezdna noč Je slavček razodeval y da > samo kar se javnega govora tiče. Zanimiva posebnost v Zagrebu so tudi brzi konjici hrvaški, kteri dasiravno maj hni in na videz ne posebno lepi y s svojim urnim tekom jako povzdigujejo živo gi- Cutil presladkih moč. In viže hrepeneče Je tako mično pel, Da tudi v mladi roži Ljubezen je unel. Rastline vseh gredic. Poslednjič jo objelo Sprelepo je dekle, In nad njegovim srcem Je poč'lo jej srcé. Zatorej ne žalujte Ko roži vsahne cvet Saj roža je 7 y Kar premore svet ! banje v spodnjem gradu. vse vozove vpregajo po dva konja, ktera v bržem skoku dirjata, brez ozira na obloženi ali prazni voz. Le malokrat se nahaja, da je kacemu vozu en sam konj priprežen y in še takrat veljá y da med tremi tacimi vozovi je gotovo eden lastnina bravec y ako Dopisi. , dragi je drago , na visoko planino med Ma- Ođ moje beneške 1 dec. ^. Pel j em te ?,Krajnaca". Iz gotovega vira sem pozvedel, da je bil tajurjem in Kolovratom, na kteri poleg druzih vasi tudi nekdaj marsikter voznik zarad konjica samca od ži- Li vek stoji; pa gledi, da si preskrbiš mocno popotno vahne zagrebške mladine zasmehovan z besedami: ,,Evo! ovdi se pelje Krajnac. « Seda nji cas ne čuje se vec kaj palico y zakaj tje gori ti ne pomagajo ni čvrsti konjici ni blazinaste kočije; ozka jesteza in slaba je pot, ktera tacega. Obhodil sem tudi, ker je bil ravno tržni dan, od mlinske ceste do Liveka drži. Vendar ne vstraši se! seljaškim. prodajavcem in mestnim pred- Saj bravca, kakor si tudi ti, nosijo leteče tice — misli na svojih perutnicah tako ralilo, da se nikjer ob mnogovrstne, kupovavcem odločene prostore javnih trgov. Mikalo me je viditi tukajšnje gibanje prostega naroda; vendar kamen ne vdari in prav nič ne zatišči. tolike obil nosti in različnosti na prodaj stavljenih polj- ena skih, vrtnih in druzih pridelkov nisem tu našel, kakor tu misel, Glej y in ze si na koncu dveurnega potovanja komaj imaš vidimo tržne dni v Ljubljani, kjer so nas neutrud- nizkosti. Livek (menda mali 1 i v) v svoji visokosti in Ne bodem ti pripovedoval, kako huda zima Krakovčanke s svojimi obilimi pridelki tako raz- mora v tej visoki deželici biti, tudi ne bodem ti raz- vadile, da tacega rastlinskega trga kakor v Ljubljani, kmali ne najdeš, tudi v večem mestu ne. Setaje po lagal o znajdenosti, ki jo livški krošnarji pri svoji kup- v • • Cll ulicah nahajam tudi tu postrežčekov y ali s kazuj ej o , še manj pa y tukaj zov ej o služniki ; ,,služnikov" , kakor jih strehe zatemnelih bajt y od naših „Dienstmânnerjev ne razločujejo se tukaj šnji krajih ; namen il sem ti bodem popisoval slamnate ker jih ne manjka po enakih pokazati cerkvico, da vidiš, sicer v drugem, koliko ubožni Livčani za Rožjo čast store. Stopi v njo, kakor da imajo na kapici svoji v beli pleh vrezani in poglej na levo in čudi se lepemu altarju ; naredil ga je rudečo pobarvani napis ,,Služnika; sicer so prav v taki nek Lah , ki dobro ume iz marmorjevih ko s cev cele modri halji kakor ljubljanski in menda tudi tukaj kakor stebre vmarmoriti. Lep je tudi kip Matere božje, ki v Ljubljani ljudém všeč. je v tem novem altarji. Njemu nasproti je nova spo- Da si prav dobro v spomin vtisnem izložbo troj- vednica, nad njo nova prižnica in okoli po stenah je edine kraljevine, Še enkrat veličansko poslopje prehodim sv. križev pot s prav lepimi slikami : v škrinji za cerk-od konca do kraja ter si kupim lično kolajno (svetinjo), veno oblačilo najdeš med drugim tudi dva nova mašna ki je bila v spomin temu, v zgodovini jugoslavenski plaš ča, ktera je daroval sam ključar S. Hrast: ravno nepozabljivemu početju jako vkusno vlita; na sprednji on je tudi sam plaçai omenjeni kip B. M. D. s 50 gld. na na Bog daj veliko takih ključarjev pri cerkvah! Tudi zunaj liOy/1/IHHH» , J7V/VA OH/IIMj ivi JJA. AV., A1CV cerkve se je marsikaj popravilo. Pred vratmi so nove drugi strani pa nadpis: ,,Dalmat. hrvatska slavonska stopnice, ki jih je sam ključar dal narediti; turn je do- ~ in pokopališče, ki je zunaj vasi strani kaže grb trojedine kraljevine z nadpisom: uspomenu izložbe"; pod grbom stojite črki M. K. izložba v Zagrebu god. 1864." Predraga mi ostane bil lep nov klobuk za vse žive dni ta „svetinja" kot spomenica mojega bi- dobilo je novo ozidje. Vse te in še druge manjše ~ so se izgotovile v kakih petih letih, kar pastirujejo 9 reci vanja v Zagrebu. In tako je zopet, ko bi trenil, pretekel dan. bi bil rad, kakor nekdaj Jozve, ukazal solncu: stoj! Pač ov, v ----- M. P. Tako se napreduje v cerkvenih zadevah y kjer ker se mi moramo sukati po solncu, ne pa da se nost za Božjo čast. je Ijubeznjiva edinost med soseščani pa se vé da goreč ti Ijubeznjiva edinost podaj se tudi tje gor zakraj Nadiže v deželico Kotter, sprijazni tiste trmaste glave v obeh Borjanah, ktere zadržujejo toliko let zidanje nove cerkve, ki jim je potrebna kakor ribi voda; hiti jih zediniti, dokler ni že prepozno, dokler jim je še pomoč iz cesarske kase zagotovljena. V Gorici 25. nov. 0 — 17. t. m. je imela naša čitavnica občni zbor. Dasiravno ob nenavadni uri (3. popoldne), se je bilo dovolj tukajšnjih udov zbralo, toliko težje smo pa pogrešali zunanjih, za kterih voljo se je bila neki ta ura odloćila. Občni zbor — zlasti pa (čujte krokarji in hudourniki!) tretji občni zbor ima pri nas nekoliko večo kot zgolj opravilsko pomenljivost, kajti ta naš zaliv slovenskega morja, po kterem se či-tavniČina ladija ziblje , ni tako gladek, kakor drugod. Pa saj so „Novice" te reci že večkrat razlagale ter je to tudi predsednik v letošnjem svojem zbornem ogo-voru potrdil. Govoril je pa predsednik, vrli gospod Winkler tako-le: „Gospoda! Čitavnica naša je eno leto starejša; tega me spominja dnevni red današnjega zbora. Kaj se je v ravno preteklem letu pri nas godilo, kaKo je ravnal odbor, kterernu ste bili pred enim letom izročili oskrbljevanje čitavničinih opravil, Vam bo razlagal bolj natanko gosp. tajnik ; jez opomnim le tega, da pri nas se je z majhnimi pomocki doseglo toliko , kolikor bi se drugod morda z večimi ne bilo doseglo. Sicer nahajam, ako premišljujem okoliščine naše čitavnice od nje začetka do današnjega dné, marsikaj, česar se mora vsaki rodoljub srčno veseliti. Na primer hočem le dve reči posebno v misel vzeti. Ko je čitavnica pred dvema letoma bila ustanovljena, je bilo mnogo tacih, ki so nad tem početjem glave majali; šteli so dneve življenja našega društva. Al čitavnica še stoji, in stoji čvrsto: naše društvo je marsikomu vkljub pokazalo, da ima svojo živevnost. To je prvo, kar sem hotel tukaj orneniti in pritrditi. Drugi (in tudi takih je bilo veliko) so se od začetka čitavnici posmehovali in jo zabavljivo pikali rekoč: kaj bo čitavnica v stanu ponujati udom svojim? kakošne bodo neki veselice, ki jih bodo Slovani napravljali? kdo se bo teh veselic udeleževal? ktera gospá ali gospodičina bo hotla obi-skovati čitavničine sobe? itd. Al kmali so zabavljivci omolknili. Čitavnica jim je pokazala , da je zbirališče omikanih ljudi, in da Slovani so dodeljene jim enako-pravnosti vredni; celó zoperniki čitavnice so njenemu prizadevanju in dostojnemu obnašanju tudi po časopisih hvalo dajali. V goriškem mestu, ki šteje komaj 12.000 prebivavcev, je zraven čitavnice še troje nji podobnih društev; moči so zares raztrošene. Al čitavnica ni zaostala za unimi društvi; pokazala je, da je ž njimi enake vrste, enake veljave. In to je drugo, česar želim, da gospodje tukaj zbrani z mano vred na znanje vzamejo. — Přetekli časi so nam poroštvo prihodnjih. Čitavnica ne bo svojega značaja nikoli zatajila; nje skrb bo tudi za naprej, kakor dosihmal, da bo željam svojih udov, kar ji bo mogoče, zadostovala in da svoje dobro ime ohrani; spoštovaje pravice vsake narodnosti, nadja se čitavnica enacega spoštovanja svojih pravic. Po tem takem sme upati čitavnica, da ji bodo njeni udje ostali zvesti in jo pri vsaki priložnosti krepko podpírali. Sicer pa bode kakor dozdaj tudi vprihodnje naše geslo: Vse za vero, cesarja in domovino!" — Slava- in dobro-klici so mu od vseh strani priterjevali. — Za njim se je oglasil čitavničini tajnik gosp. dr. Ton kli. Bral je kroniko preteklega leta, sestavljeno tako natančno in mikavno, da je celó zakulisovce zanimivala. Cudné misii rojijo člověku po glavi, ko se mu v Gorici — v Stabile-novi dvorani — take sporocila o razvijanji slovenstva berejo. Kak razlocek med našim tihim, po-hlevnim, pa zdatnim narodnim napredovanjem in med tistimi otroškimi demonstracijamispetardami, ki smo jih 19. t. m. zvečer (blizo gledišča) že v drugo letos doživeli! — Tajnika je podpiral gosp. J e g l i Č. To vam je finančni minister, da ga nima vsaka čitavnica tacega! Denarnični spregledi njegovi, kakor so ta-čega izvedenca vredni (g. J. je deželni racunar), so društvu našemu na veliko čast in tolažbo — kajti gospodarstvo je tako, da smemo biti zadovoljni. — Predno smo se loti li voljenja novih odbornikov, je po predlogu gosp. A. Marušič-a vès zbor dosedanjemu odboru vstávši dal zaupanje in zahvalo na znanje. Pri volitvi pa je to tudi djanski potrdil. Razun dveh poprej-šnjih odbornikov, kterih eden (dr. Pogačnik) je Gorico zapustil, drugi (prof. Budal) pa želei oproščen biti, so vsi drugi zopet izvoljeni, in sicer: Predsednik (enoglasno) gosp. A. Winkler, denarničar (namesti gosp, Jegliča, ki se je za letos težavne te službe odpovedal) gosp. St. Ko fol, podpredsednik (kakor lani), gosp. F. H u ber, gosp. A. JegliČ (ki bo zdaj knjižničar in gospodar čitavničini), vgosp. A. Juriše vič, g. dr. K. Doljak, gosp. prof. Solar, dr. J. Ton kli, gosp. K. Kerpan-Poli. Namestnika sta: gosp. Le o p. Budal in grof Lanthieri. To so tedaj naši „patres patriae." V njih skušenih rokah je krmilo narodne naše Čitavnice v srečnih rokah. *) Iz Teharjev 20. listopada. — Imele ste zbor obé srenji teharske fare, da bi volile nov patronatsk odbor. Glavar teharske srenje jim natisnjeno postavo predpo-loži ter pravi: kdor je bravec slovenskega jezika, naj bere od točke do točke natanko, da vsak izvé, kaj se ima goditi. Rečeno storjeno. Al žalibog, većina odbornikov z glavami majè ter pravi, da še polovice — ne razume. Potem bere zgori imenovani srenjski glavar postavo v nemškem jeziku od konca do kraja; al izmed 22 odbornikov jih zopet celó celó malo razume, kar se je bralo. To je resnica; tako je bilo. Zdaj le samo to prašam : koliko se je doseglo po šolah starega kopita? Ali nam ni treba slovenskih učilnic, da se ljudstvo nauči saj svojega maternega jezika do dobrega? Zdaj pa še drugo vprašanje. Res je, da se volijo odbori zastran patronatstva po postavi ; al kje je staro premo-ženje? S čem bojo gospodarili? Se li ne bo zahtevalo premoženje od poprej šnj ih patronatov? Odbori brez pre- moženja, kako bodo gospodarili? M ih a Vizjak, tudi eden patronatskih odbornikov. Iz Adlešic od Kolpe 27. listopada. Drage „Novice" , ker malo kadaj od nas dopisov dobivate, naj vam jaz pišem par vrstic i vam povem , kako se godi nam. Na dan sv. Katarine ob treh popoldan je začelo grmeti i bliskati se, to je trpelodo polnoči ; grom i blisk sta bila tako silna, da ljudjé ne pomnijo ob tem Času takove hude ure. Naj vam tudi povem o naših pridel-kih; žita smo posreduje přidělali, sena mnogo več od lani. Natrgali smo po srednj i meri, ali ne „cvička matička", kakor ga je neki Vaš dopisnik krstil, akoravno lánskému brat ni. 13. t. m. je bil sneg zapadel, 8 palcev debel; bojali smo se, da ne bomo mogli pose-jati jarine, ker o slabém vremenu se ne more gnoj voziti niti orati; al vendar je Bog dal, da je sneg skopnel in nekoliko danov lepo vreme bilo. Zda je začelo zopet deževati, tako jako , da člověk ne more ni- kamor zarad blata. Z Bogom! Miko Požek. Izpod Mihovega na Dolenskem 27. novembra. Gospod dopisnik iz Suhora se hoče, kakor se vidi v 47. listu „Novic", nekako nasproti postaviti kislici le- *) V dopisu goriakem v poslednjem listu „Novic-4 na strani 329. v 2. vrsti odspodej prosimo popraviti tiskamo pomoto po cukr a 1 a namesti pocurkala. Vred. 401 tošnjega vinceka, in dotične dopise v „Novicah" zastran tega, sosebno dopis Lepstanskega v 45. listu ovreči ; pa naj mu prijazno povemo samo to, da Lep-stanski ni nikakor hotel semškegaali metli-škega vina grajati (temuc le letošnje vina sploh) ker mu je dobro znano, da ima semsko in metliško vino mnogo prednosti in veljavnosti pred dragim dolen-skim, sosebno podgorskim vinom, kar se že iz tega spo-znava, da je vedro ovega, to je, semškega in metliškega vselej, toraj tudi letos na pol dražje, kakor podgorsko; če je avstrijsko vedro semškega po 4 gold., je podgorsko komaj po 2 gold. — Naj pa še tudi to pristavim , da polovica semškega in polovica dolenskega, v sodih vkup zmešanega, je najbolja pijaca. J. O. Lepstanski. Iz Kranja 3. dec. — Bravce „Novic" sicer malo mika izvediti, ali se bo kranjska mestna hiša zavoljo dolžnih 1194 gold, prodala ali ne. Le ker se je ta zo- perna novica po vseh časnikih kot poseben „curiosum" plazila in so tudi „Novice" v dopisu iz Kranja grajale to sramoto, Vam naznanjamo danes, da je naša mestna hiša řešena. Přetekli torek se je namreč po dovoljenji c. k. okrajne gosposke na povabilo g. Pirc-a, g. Pleiweis-a, g. Pavšlerja in g. Sifrerja snidilo v čitavnici mnogo naših mestjanov. Namen tega zbora je bil, odvrniti mestu veliko škodo, ktero bi trpelo, ako se prodá mestna hiša. In kar se je zahtevalo, se je tudi popolnoma doseglo. Veljavni mestjani so se zavezali plačati upniku dolg, da ustavi prodajo. Ali je pa naše si. mestno žu-panijstvo zarad tega tudi kaj storilo , ni nam znano. Iz Ljubljane. V poslednji mestni seji ste bile dve reči važne. Ena je zadevala inventář (popis vsega mestnega premoženja), druga pa ogenj v Vrhovčevi hiši oktobra meseca. O prvi zadevi, v kteri je bil poročevavec odbornik Paik, so po nasvetu njegovem bile pravila sklenjene, po kterih naj se napravi natan-čen inventář, ki je vsacemu gospodarstvu prva pod-laga, ki pa se pregledan in potrjen že pogreša od leta 1850. 0 drugi zadevi pa, v kteri je bil poročevavec Stedry ravno tako nesrečen s svojim predlogom, kakor vsi zagovorniki njegovi, je večina odborová izrekla, da je magistrat pri one m ognju storil svojo dolžnost. Skoda le za dragi čas, ki se je tratil v dveh sejah za stvar, za ktero, ker je bila v redu, bi se ne bila nobena živa duša změnila, ako bi „Laibacherca" in njena sestricinja „Triesterca" ne objemale z isto „presrčno ljubeznijo" sedanjega mestnega županijstva kakor poprejšnje — v prvi polovici. Vide: tečaj 1861 in 1862. — V pondeljek zvečer je zopet 1200 mehikan-skih prostovoljcev zapustilo Ljubljano, da so šli po železnici v Trst, odkodar grejo po morji dalje. Prav žal nam je po njih, ne samo, da so veliko denarja pustili v deželi, temuc tudi zato, ker so večidel prav vrli, omikani možaki. — V pondeljek je finančni direktor pl. gosp. Fel-senbrunn v pričo Njih eksc. c. k. deželnega poglavarja gosp. dr. H. Costa-tu, direktorju c. k. ljublj. nadcol-nije, izročil Franc-Jožefov red, kterega mu je Njih Veličanstvo za večletne zasluge podělilo ob prestopu v pokojni stan. — Naj reče kdo, da ni živahnega delovanja na poiji slovstvenem našem! Kakor iz tal rastejo knjige slovenske. Naš list naznanja danes, da že je prišla na dan šaloigra „Strup", ki jo je poslovenila častita domo-rodkinja naša gospá Luiza Pesjakova, ktere glas že gré v slovenskih in nemških časnikih po svetu. „Oglasnik" današnji pa oklicuje prvi snopić ^Izbranih narodnih srbskih pesem", ki jih na svetio daje gospod prof. Janko Pajk. Gospodu profesorju gré hvala, da prvi ima to dobro misel, da naj lepše srbské pesmi prepisuje v naš pravopis tištim, ki ne umejo cirilice, in jim z dodano slovnico in slovnikom polajšuje branje izvrstnih teh pesem. Več o njih drugi pot, kakor tudi o 2. zvezku gosp. prof. Marnovega „Jezičnika", kterega prvi zvezek smo že z radostnim „dobro došel" pozdravljali. — Ker že o slovanski literaturi govorimo, naj povemo še to — al lepo prosimo, naj se nikar preveč ne prestrašijo, ki se čedalje večega razširjevanja slovanské literature bojé; ni nichudega! —da je vred-ništvu „Danice" došel iz Amerike 1. list „S la vije", ki izhaja v Račini v Viskonsinu v českem jeziku; dopisnik „Danice" gosp. Trobec pravi, da imajo ondi 6 slov. časnikov, kar kaže, da mora v Ameriki dokaj Slovanov biti. Da je vendar Bog toliko teh Slovanov vstvaril in da povsod so tako zaljubljeni v svoj materni jezik ! — „Južni Sokol" lepo razteza svoje perute nad poljem telesne in duševne národně omike, in kar je pod krilom njegovim , raduje se veselega srca , kadar pride čas za to , in ne zavida nikogar na svetu. Tako si je preteklo saboto osnoval zopet prav izvrstno zabavo, ktera si je brez vabil in brez oklicevanja privabila obilno množico poslušavcev in gledavcev, in še celó gospé so ga počastile z nazočnostjo svojo. Ne bomo se lovili v dolzih frazah, za kterimi, kakor skušnja uči, je „veliko krika, pa malo mika", ampak le ob kratkem bomo naznanili program tega zanimivega večera, kteremu vodnik je bil z veliko pohvalo gosp. Noli. Prvo je bilo, da je pel sokolski zbor Jenkovo „Hej ro-jaki." 40, to je, štirideset moških junaških glasov^— komú bi tako krepko petje ne pretreslo srca? 2. Čitanje „Popotnikovih črtic" (Noli). 3. Veliki flageolet na citrah (Noli). 4. Ipavčeva „Vojaška", osmospev. Izvrstna ta kompozicija slavnega Ipavca je vredna, da jo poje vsak domač zbor. 5. „Nova pisarija" (Pre-šernova), dvogovor. 6. „Gulanar od koploru" (komična spevoigra s podobami) pela sta jo dva Sokolca. Tudi razprodajala se je po 3 novce; če je kdo še želí, se bo v drugo natisnila. 7. „Pesem od Polone" , samospev z zborom. 8. Dvojna igra na citrah. 9. Pesem od „ ko-marja" z zborom , in 10. Pesem od „tega kmeta." — Zabava je trajala do požne noči. Kakor tedaj „Južni Sokol" obuduje začudenje, kadar v gimnastiki kaže Ljubljančanom svojo umetnost, tako je mojster tudi v zabavah. Ne šteje sicer še 10000 glav, al prav dosti ga je, da imponira v telovadstvu in mnozih umetnostih duševnih; ni mu treba od hiše do hiše nabirati družbenikov, rekrutirati pri otrocih ali strahovati starce, da mu ne uidejo kam drugam. Brez vse sile se zbira pri njem rado vse, kar ima veselje do tega, kar je že nekdaj Rimljan z dvěma besedama zdatno povedal : ..Utile dulci." Novičar iz domaćih in ptujih dežel. Vdržavnem zboru dunajském je zbornica poslancev v 9. svoji seji začelo razpravo o adresi, to je tistem pismu, v kterem ima po ustavném običaji državni zbor odgovor dati ua ogovor, s kterim je Njih Veličanstvo cesar odprlo letošnji državni zbor. Znano je bravcem našim, da je bil za nacrt tega odgovora izvoljen odsek dvanajsterih poslancev; ta je osnoval # to pismo in dr. Gis kra je bil porocnik njegov. a pride danes prevažna stvar na vrsto, kazalo je že to, da cela zbornica je bila čez in čez polna tudi druzih ljudi, ki so prišli poslušat, kaj se bo danes tù govorilo. ^ Dr. Giskra stopi na oder in podpira adresini náčrt, rekoc, da odsek je imel dve poti, po kterih je mogel osnovati odgovor na cesarjev govor: ali da bi le opisal prestolni govor, ali pa; da v odgovoru uasvetuje 40 vladi kaj da naj stori. Odsek si je izvoiil to drugo bogatsvo , kakošno li moč ima ta Avstrija! a Mnogo let m » pot. Govornik se izpustí zdaj v zgodovino, kako da je že delajo njeni ministri na to Avstrija leta 1860 dobila ustavo (konstitucijo) in s ko- vendar stojí še zmiraj krepka !" Bog daj, da ne delajo likim zaupanjem jô sprejela možá, ki je bil takrat načelo naši ministri tako, da se jim ne reče kdaj kaj enacega pogubili, da ne H vladi postavljen. Al stvar se je drugač obrnila, kakor (Tuđi ta govor je bil s hvalnimi klici sprejet.) se je pričakovalo; Avstrija je malo da ne skor zopet Poslanec Skene. Nekdaj je bil vladar avstrijsk treh letih ki je svojim uradnikom naložil to prvo dolžnost do , da naj resnico govoré. To zlato vodilo naj tako usamljena kakor je bila leta 1859. je edini dogodjaj v razvitku ustave ta, da je Erdelja njega došla v državni zbor. Nik jer ni pravega napredka; ve- bodi tudi naše; če prav niso vsi udje te zbornice urad- Čidel veljajo še postave absolutizma. Ladja državna, če niki , smo vendar vsi zastopniki ljudstva. Po tretjem ne nazaduje, saj tudi ne napreduje; vrti se v tudi okrogu. Zaupanje peša, zato, misli govornik niki ustavném letu uo ta 1r xa ví m iv i/u y lil p O j.» luwu t j. j it u o tv/ j i lai i a v ut; ta uj y kjer smo stali po nesrečni vojski italijanski. Pred dav- letu miru stojimo ravno tarn se mora vlada opominjati. Zbornica naj sodi, ali je odsek pravo kovskim posojilom stojimo, ktero je le nekolikošna raz ~ lika posilnega davka. Ni ne res, da Avstrija ni zmožná 2adel z osnovanim pismom (Zdaj bere dr. Giskra adreso.) Zbornice predsednik veli, naj se začne generalna za ustavo. A\ to je treba, da se varčno gospodari in (splošna) razprava. Oglasili so se Men de, grof Kin- skrbi za pridelke. Ako bi se bilo energično spoda- sk.y> Čejo govoriti dr. Berger, Skene, Obert in Sadil, da ho- rilo , ne imeli bi za leto 1865 primanjkave za 77 milijonov gold. Govornik pretresa ravnanje finančno in do- Poslanec Mende pravi, da ni mož vroče krvi in kazuje, da Avstrija potřebuje izvedenega ministra ne dane zahteva napredka navrat nanos, al to, kar se je za kupčijstvo, temvec za vse narodno gospodarstvo. Naj dozdaj storilo za razvitek ustave, je toliko kot nič. bi možje, ki imajo državno krmilo v rokah , se vrnili Govornik misli, da vsako leto se mora po širjem dr- na drugo pot saj zadnji čas. Poslanec Sadi i pravi da žavnem zboru sklicati ožji in da ob enem se pozivlja ogerski deželni zbor. Sprijaznjenje z Ogri gré mi čez manjka Avstrii, ki so treba državi ustavni vse? in čas za to je ugoden. Brez pomude naj se skliče stave za svobodno zdruštvo mnogo mnogo naprav po- 7 nimamo 7 nimamo porotnic 7 neod- ogerski zbor. V politve poslancev pa naj se vlada ni- visnih sodnjikov itd., tiskarna postava pa je prava ironija kakor ne vtikuje; nikai naj ne pozabi 7 da 80 Ogri na obljubljeno svobodnost tiska. e pa so leta narod lojalen , kteri ostane zvest prestolu avstrijskemu tekle 7 da nimamo vsega tega, ne prikrivajo si da pre- so pa tudi domovini svoji in starodavnim svojim institu- deloma tudi državni zbor in deželni zbori tega krivi; cijam. Tako se bo ogerska zadeva rešila in Avstrija nam je dana svobodna beseda in pravica sprožiti to in se bo osnažila odznotraj in odzunaj ; narodi bojo zado- uno reč; zakaj se nismo poslužili teh pravic, da bi bilo voljni in sovražnike bojo odpodili s krvavimi glavami; obveljalo , kar je treba narodom. Neobhodno potrebno Prvi P°g°J ptujščina si ne bo upala več s svojimi nasveti o kon- je, da vsi narodi avstrijski ostanejo skupaj. gresu in drugimi pretvezami, ktere merijo na razrušenje za to pa je, da Avstrija, ki je združba mnogih narodov starodavnega habsburškega prestola. (Govor ta, posebno ni ne nemška ne slovanska, ne madjarska, ne 7 nan- kar je zadevalo Ogre, je bil z veliko pohvalo sprejet.) ska 7 ampak da vsak narod je samostojin. Avstrijski Poslanec Kin sky govori najpred o zadevah de- narodi hočejo biti Avstrijanci, ne pa Nemci. Nemčijo narnih. Marokanska - pravi ima zdaj več kredita je bilo treba podpirati in varovati, ona pa nikogar ne da se kakor Avstrija. Avstrija ne more nikjer denarja dobiti, more v zavetje vzeti. Vsi nemški narodi želijo Da dohodkov dobiva, naklada še više davke kakor na Avstrija popolnoma ođkriža nemške zaveze, in da do-Francozkem ; silni so davki in državni dolg je v po- bičkov, ki mu jih utegne nemška zaveza nakloniti slednjih letih od 1500 milijonov narastel na 2300 milijonov gold. Največ tega kriva je unanja politika. Ne 7 gotovi po pogo za- gledé na italijanske zadeve se obrnem clbah s posameznimi nemškimi deržavami. In s tem je bila splošna razprava o adresi kon- vprašanja; tù je bilo vse napak, kar se je počelo. na nemške čana. Trajala je blizo uri. razpravi 7 ki seje na Mi smo brez zaveznikov, ker se zaveznik ne more zvati sta bila drobno sukala okoli posamnih odstav kov adresinih 7 m mentor Prus, kterega smo sami odobrili, da mu žrtu- odstavek brez debate sprejeta. Tudi odstavek, kteri povdarja, da prejšnje leta se je skli- jemo življenje in blago. Vlada je dolžna, zbornici pred- ceval državni zbor brez razločka Širjega in ožjega ložiti razloge, zakaj je v obsedni stan djala Galicijo. zbora in da vsako leto se ima sklicati državni zbor, Vsako leto se mora sklicati državni zbor. Vsakdo v je bil potrjen brez veliko besedi. Al hud vihar zoper zbornici naj izpolnuje dolžnost svojo, in kar se dovoli ministerstvo je nastal o 4. odstavku do 8., v kterih je vladi prestopiti na delo ! (Pravo-klici po zbornici.) delo! naj se ji dovoli s pogodbami. Od besed treba je beseda zastran tega, da se na Ogerskem, Hrvaškem Beneškem in v Gali ci i ustanoví ustava. Po poroče-Poslanec Berger. Tudi jez kličem: od besed na vavcu dr. Giskru so govorili pater Greuter iz Tirolov, Uspoznaj se sam" to so bile besede staro- dr. S chin dl er iz Dunaja, Kaisersfeld iz Stajar- naša dolžnost, da v adresi Zato skega. poznanje samega davnega modrijana. Zato je odkritosrčno povemo resnico. sebe in povratek od poti, ktero smo dozdaj hodili, to je kratek zapopadek vsega. Govornik pretresa unanje raz- vzela veliko večo odgovornost kakor mi. Državni zbor mere in pride do tega, da Avstrija zdaj nima nobenega je dosihmal besedoval, pa malo je opravil. Tudi mina časov Poslanec Greuter. Ne smemo si želeti nekdanjih ko smo morali molčati in trpeti. Vlada je na se zaveznika^ Al Avstrija se more in mora sama sebi po- Tirolskem imamo debele protokole deželnega zbora, pa večidel so za to, da jih vržemo pod klop. Napačno je, tudi mi smo krivi da nismo magati. Februarska ustava je samo nacrt ustave tedaj čuda, da Ogri svoje ustave, toliko stoletij stare, da dolzimo le samo vlado, ^^ nočejo zamenjati s tem nacrtom. Govornik trdi dalje, bolje delali. Kdo neki se je toliko poganjal za centrali- da Avstrija sama se imenuje ustavna država, a dosihmal zacijo ? Ravnopravnost in pravico jez terjam. ni še ustavna. Pod imenom nove Avstrije opravlja Poslanec dr. S chin dle r podira, kar je Greteru stara Avstrija poslove svoje; deficit (denarna primanjkava) govoril; potem terja, naj se kliče ogerski deželni zbor, absolutistični postal je deficit konstitucijski. Govornik pa ne na poti birokratizma, s kterim ne pridemo nika- sklepa svoj govor s tem ? kar je nekdaj kralj pruski Fri- mor. Treba je, da krepko stopimo ministerstvu nasproti, derik II. rekel o močni in veliki Avstrii: „Kakošno li da ne odlaša dalje, kar je brž treba. Zdaj je čas ugo- €03 den za ogerski zbor. Govornik zahteva, naj se vsako da ministerstvo ni spolnilo, kar je obljubilo in da ni leto skliČe državni zbor, in da se po 13. prenaredi 1 % 1 IT v> t • # mamo za ministersko odgovornost, saj je to da ustava februarska. Vzrok temu, da je bil letos širji mesto, na kterem imamo svobodno besedo, da nas oaio* državni zbor sklican, je zlo omejena njegova postavo- vsa Avstrija in vsa Evropa, tista sodniea, pred ktero tako na dajavna moč. Kako stojí s svobodo tiska V Kaj bojo si ministrom vsaka beseda, ki se tukaj; govori tiskárně pravde pomagale, da se ustava ustanoví? Kdor srce vleže, kakor da bi bi stali pod mečem postavne od- drugič ob pravém času se odpovedal ministerskému govornosti. Potem se v daljnem govoru govornik izpusti opravilstvu (portfêlu), moral bo to storiti v tret Ko v to, da pretresa delavnost zborovin male njih likorkrat je Avstrija omahovaïa med tem, ali bi šla nasledke, in pripoveduje, kako malo je obveljalo dežel naprej ali nazaj, je dozdaj zmiraj šla le rakovo pot. I)a nemu zboru kranjskemu, kteremu sta i 1 / V • 1 1 V • 1 Ali -11 • T «t . • 1 1 se to ne z i vec, odvrne državni zbor. Absolu 20 sklepi bila potrjena tizmu je v Avstrii odkljenkalo na veke ; cesarjevi be- ljubij. mahú in sedi zaupam popolnom Pos pasji niskž leta med dva: postava za požiganje davek : tudi 1864. leta ni bilo do- nega Kaisersfeld. Ko smo lani iz držav potrti ; jalove so bile WXJJ ^ \J r Jl O AJL^V yWT Vi f-i t\ U V illKfJ 7 v ——, -— ™ jMv.w Mxxv tuje, naj se v odstavku, kjer je beseda o ogerskem, naše seje in ústava se ni pomaknila naprej. Tudi de- hrvaškem, beneškem in galiciškem zboru, dostavi še to, zbora domů šli, smo bili vsi sti bolje, še srenj ska postava ni obveljala samo zavoljo zahtevanja, naj župan prisega na ustavo. tuje Zato nasve- želni z ri niso dosti dosegli, čeravno moram vladi hvalo dati, da se saj štajarskemu zboru ni tako godilo kakor tirolskemu. Ljudstvo je mrmralo, da za vtrjenje da tudi v slovansko-nemških deželah so zbori malo opra- vili ? ustavnega življenja v Avstrii se ni skor še ker jim sklenjene postave niso bile potrjenc Za dr. Toman om je govoril dr. Herbst zoper čeravno smo že v zadnji tretjini svojega parlament nega delovanja. Vzroki pa, godilo, Greutnera in predlog Tomanov, potem poprime besedo da so dvoj manjklj [li. P r v iva, polní še ta, kakor MinisterSchmerling. Napoprej razlaga vzroke ne gremo nič naprej, zakaj da vlada pri splošnidebatiti ni poprijela besede je, v* c* uoiava oarna jd iicj aoiia, uvj protigovorov in prenaredbe potrebna da ustava sama je nejasna f m po kei molči, pa bi nekteri utegnili misliti da vi u^tuii x^xoxxi, vi« „pritrjuje kdor se mora zdaj dotakniti tudi splošne debate. Vlada a Je se ni .iva IVO , w lici Beneškem, to dosihmal mogoče bilo; ustava je pripravljena, da se brž more dovršiti, kadar pride ugodni čas. Tudi v Galicii ni bilo mogoče; ne federalističina ne centralističina vlada po svoji samo lastni volji z njenimi odločbami ravnati Tako imeno do in j e s e n i, ožji zbor ker bota dolgo opravil je toliko, da državni širji trpela. Ogerski zbor je vlada vanih podstavnih pravíc nima nič naša ustava, in vendar želela že davnej sklicati ; al želja sama je premalo, ako one bile vez, ktera bi združila vse. Govornik na- se daj vse 7 števa 2 stopi na ogerske zadeve, v kterih se najbolj kaže upati ni moglo da bo zbor tak, kakor ie treba. cesar še manjka naši ustavi ; potem pre- Tudi govorniki v tej zbornici niso vladi pokazali gotove poti. Zoperstaviti pa se moram temu, da bi pri voli t- man prej up anj a ali na i da po ne gremo na- vah poslancev vlada morala roke križem držati, 7 ivost ustave; ta pa je kriva, vi«, gicmu a vlada nima prave moči, da ljudstva nimajo do ustave, dane marajo za-njo; ustavna Avstrija kakošne predloge naj vlada ogerskem zboru podá, tudi ako vladi nasprotna stranka delà kar največ more. In pa nobena ! (živahni slavaklici.) Govorniku težave, ki jih je našel minister Schmerling, ko je stopil v ministerstvo; 011 spoštuje njega, ki je strgal vez, da niso govorniki povedali ; sicer pa v političnih zadevah samo srce govori. Minister se je potem ni dosti da ladj državna ne more več nazaj tega ne zapopade, kako da je tak ampak mož mogel strpe ti neg 7 da i naprej tako d leta niso rodile krepkega ust da 5 olgo izpustil v obširno prevdarjanje ogerskih zade v in pri tem je povdarjal, da dokler ni Ogersko vredjeno ni življe nj a slabost ostarélega dospé govornik do tega, da želí premembe v mogoče po vesoljnem državnem zboru vpeljati vseh postav, ktere so obstojni deli ustave. Vlada noče Ogrov biti treba da se skličeta deželna zb daj tako očitno na njem grudi v kontumacijo djati, ampak sprijazniti jih hoče, da sami Preiskavši ogerske homatije radi in veseli pridejo v ta zbor. Vlada to na vso moô skuša, stanovitno in nepremankljivo, pa bolj natihem; al sklicati ga noče, dokler nima poroštva, da bode pravega opravil. Le cesar kot kralj ogerski ima ast čast odločiti, kdaj naj se kliče.-— Poročevavec ■ 11 od stavku adresinem tako: „Zato mislimo, da je silna po ora obéh kralj estev (ogersk. in hrvašk)." (Noben govor ni bil s takošno pohvalo sprej et kakor ta.) Govorili so potem še poslanci R y g e r, dr. Toman. Tint m Poslanec dr. Tom potrjuje Gis kra govori zadnjo besedo in priporoča Kaisers-íeldov predlog, se zoperstavlja Greuterjevemu in To-manovemu predlogu, in nikakor ni zadovoljin z govo A vuxm/iiv^v V4.A • JL v 111 U> 11 j^vtlj UJ vj VOUj XV Cl/1 j ^ i\aioui feld o ogerskih in hrvaških zadevah rekel in dostavlja, da edina pot, ktera pelje k porazumljenju vseh narodov ta- in i i p r a kar je Kaisers- rom ministrovim, po kterem se kaže da ogerske zadeve se ne pridejo do nobenega konca. nekem na nkraj Litave, je ta, da se poštuj ej svetu Kellerspergovem, ki pani obveljal m po gerske in hrvaške dež el e ; z ozirom na avstrijsko ustavo, na oktober-ški diplom in gledé na državno pravne razmere oger-sko-hrvaške naj se izgotovi sprava med tema deželama, ne pa, da bi se trdilo, da ste zapravdale svoje pravice tem ko je dr. Toman odstopil od svojega predloga, je bil z veliko večino sprejet Kaisersfeldov predlog. ali da se čakaj drag čas trati. Dosti dolgo smo že ? čakali kmetijstvo pesa. Ne bom še spuščal v daljne pritožbe 11. seji je přišel 10. odstavek adrese na, vrsto, kteri govori o ohranenji miru. Naj vec je bilo zdaj govora od zaveze nemške in pruske. Minister unanjih oprav general grof Mensdorf-Pouilly je povdarjal veliko vrednost" pruske alijancije, poslanci Uiskray Ý , ^ . __ O 77 vUlVV YltiUUUiSl jJX U.OXW- C*XXJ<*XXVXJ , v^ zaupanje je pri kraji ; kupčijstvo, obrtnijstvo, Schindler, Brinz, Kuranda, Muhlfeld pa so ______v \T i v v v i ti* »r^-i 7 7 ' . . x 7 7 ustavljali se in neizmerno hvalo peli nemški zavezi 5? 404 Sadil nasproti je priporočal iznova, naj stopi Avstrija V Kranji so kot ustanovniki pristopili in po g iz nemške zaveze; Cup r trdi, da nenemški narodí nemarajo za nemško zavezo in nemških narodov je Drag. Savniku poslali: Gospod Res Janez, dekan v Kranji 7 že Krommer trdi, da P r u s i j a Francoz je nevařen; Rusija večkrat pomagala Avstrii, nikoli se ni boj evala vendar večina v Avstrii ni nevarna Avstrii ie ? « j» Mežnarec Anton, kaplan y Kranji dr. Sterbenc Juri, ,, y Holcer Janez, posestnik v >> n Slovani in Magjari mislijo, da Avstrija ? če zoper njo. le hoče, si je sama zadosti, in ne potřebuje mostů nem- Dr. Toman pravi, da v nekterih govorih da- vriš in hruš celega morja, v kterem slišal škega. našnjih je se je potopilo ime „Avstrije". (Dobro!) Težko je pla-vati proti reki, še težje proti valovom silnega morja. Vendar s pomočjo pravega avstrijskega domo-ljubja bom to skusil, da spregovorim v imenu tistih Gospodičina Nikolaja Florianova v Kranji . Gospod Lazar Mih., ravnatelj glavne kranjske sole za letni donesek . . . . Po gospod dr. Srneću iz Maribora so poslali kot ustanovniki : Gospod Glazer Marko, Častni kanonik in n 11 župnik pri sv. Petru..... Pausa Matija, kaplan pri sv. Petru Rapoc Franc, pravosl. v Mariboru Rátej Franjo, c. k. bilježnik v ; > ki se nočejo potopiti v to morje. Lahko zapopadam da Nemec navdušeno govori za edinost nemško in zapopasti ne morem, kako da poda noben A v s t r i j a n e c Razun teh še: v Gospod Šuman Josip v Mariboru 11 7 reči more politiko nemško slanec B f 1 n Z lt^l UL1U1 U m ua llUMVll JLJL T C drugače misliti ne more, misliti ne sme. Miihlfelda prašam : ali je >> >> dr. Srebre v Mariboru Sernec Josip Nj ega in naša Avstrijancev » »i n naloga na tem mestu, da branimo nemški bund ali da branimo Avstrijo? Večina avstrijshih narodov ,, K^WUV-V/ uuoij; ,, .... Gospod dr. Gestrin Karl v Ljubljani kot ustanov Blaznik J., tiskar v Ljubljani Novak Josip, kaplan v Žužemberku kot ustanovnik.......... v M. Zivko iz Promontore kot ustanovnik Janežič Anton, c. k. profesor v Celovcu, >t it Italijani, Magjari, Hrvatje Cehi kterih ni tukaj j mi bo pritrdila, da je pravo, da to izrečem. Prav je, ako Avstrija narodopravno — na podlagi federalizma v zavezo stopi s Prusijo in ostalimi srednje-nemškimi deželami kot država z državo, nikakor pa v kakošni drugi obliki, da bi se vse nemške dežele stopile v eno celoto. Vprašam tedaj : ali se bo Nemci j a potopila v Avstrijo, ali pami vNemčijo? Kaj bo potem z Avstrijo? Ali more biti samostojna? Mi Avstrijanci protestujeme » v » » » kot ustanovnik Robic Luka, dav. nadzornik v Ljubljani, kot ustanovnik......... ____V Robié Simen, kaplan v Borovnici za letni donesek........... Vodušek Matija, opat v Celji, kot ustaň, dr. Razlag Jakob, advokat v Brežicah . Podobnik Nace, fajmošter v Preserjih, za letni donesek......... » zoper tako zavezo Kaj neki pomeni taka zaveza ? Kaj druzega kot to, da bi edino veliko Nemčijo snovali in nas tudi domá poněmčili ! Mar nam je NemČija pomagala, ko smo zgubili naj lepši del Italije ? Ali nam bo, če bi še kdaj pomoci treba bilo ? Ali se nam je poplaćalo že vse to, da so nenemški sinovi pri Lipsii prelivali krv ? T>rava pomoč Avstrije je le v Avstrii sami, v narodih » Stritar Andrej, duhovnik na SkaruČini, za letni donesek........ Endlicher R., c. k. uradnik v Ložu, za 1. d. Kadilnik France , kot ustanovnik . trgovec v Ljubljani, » njenih, jmx vo^ , iv«x ^ ljani, za let. donesek . . . , danes tako politično govorili za nemško edinost, primite si. celovška čitavnica kot ustanovnica ako se jim vsem dá kar vsem gre Ki ste Cepon Ant., krojaski mojster v Ljubljani, kot ustanovnik......... G. H. v Ljubljani, kot ustanovnik . . Smolej Matija, kaplan v Ribnici, za 1. d. Gospod Fortuna Fr., trgovec v Kocevji, za 1. d. Tomec Jakob, privatni uradnik v Ljub- tf n i? ljani, za let. donesek za to zastavo, povzdignite jo kviško, pa boste vidili > najmanj 25 milijonov Avstrijancev za vami — ne gré! Potem je bil 10., 11. in 12. odstavek z večino glasov sprej et. 12. seja pa je bila med vsimi dosihmal naj bolj vi-liarna, pravda je bila za to, da je vlada v obsedni stan djala Galicijo. To obžaluje državni zbor ter pri-čakuje razloge izvediti od vlade, zakaj je to storila, in željo razodeva, da bi se kmali odstranila obeda. Gospod Smukavec Janez, uradnik v bolnišnici v Ljubljani kot ustanovnik..... Pfeifer France, uradnik c. k. računovodstva v Ljubljani, kot ustanovnik . . . Balon Anton, kaplan na Doberni pri Celji, kot ustanovnik....... 17 17 77 7) ministri so zagoravjali vlado, 6 poslancev pa (eden bivši minister Pratobevera) ji je nasproti stopilo. Huda borba Je bila jv, »ua,, «a ministrom ni obveljala zmaga, jv^j. ^ slancev je za nje glasovalo, vsi ostali so sprejeli vladi ker 28 po- prostivni predlog. — Razprava o adresi dognana. . j ] | 77 77 17 77 Zagar Dragotin, uradnik pri c. k. dež. blagajnici v Ljubljani, za letni donesek Kremžar Andrej, uradnik pri dež. računovodstvu v Ljubljani...... Kušar Matija, trgovski pomoćnik, z. 1. d. Lozar Jožef, „ Justin Blaž, kaplan pri Fari, Abram Lavoslav, učitelj pri Fari, 77 77 77 11 še ni do konca Duarni zapisnik Matičini. GospodiČina Ivana Jeraj-eva, hi sna posestnica v Ljubljani, kot ustanovnica .... Gospod Ivanetič Martin, načelnik dež. raČunstva v Ljubljani, za letni donesek . . . . Jamšek Janez, trgovec v Ljubljani, kot ustanovnik.......... Prenesek iz 45. lista , .Novic"....... 6707 gold. 34 kr. Gospod Majhenič Gaspar, župnik v Vinici, kot ustanovnik.......... 15 11 77 „ Arko Jernej, prost v Novomestu . . . 10 w w 11 71 Po gospodu prostu so poslali za letni donesek: Gospod Kuhelj Matija, vikar . . V 2 77 77 „ Lukanec Jože, kaplan v Stopičah . 2 77 77 „ Režek Peter, „ v Mernipeči 2 77 71 „ Oresnik Jožef, podfajm. v Mehovem 2 77 11 „ Jerin Jak., fajmoster pri Beli cerkvi 2 11 11 „ Derčar Martin, kaplan v Senpetru 2 77 11 „ SvetliciČ Mat., korar v Novomestu 2 ji 11 Gospod dr. Valenta Alojzi v Ljubljani kot ustaň. 10 w m 11 11 77 Kurnik Voj teh, stolar v Ljublj 1. d Jentl Anton, trgovski pom. v Ljubljani za letni donesek....... 77 77 77 77 Valenta Vojteh, uradnik pri c. kr. dež. vladi v Ljubljani, za letni donesek . . Urbančič Ant., trgovec v Ljubljani, z. 1. d. Střcelba Jože, svečar v Ljublj ani, z. 1. d. Cornel, c. k. poročnik v Teresini, dodal SI. Juzni Sokol v Ljublj mi, kot neumerljiv ud (Dalje prihodnjič.) Skupaj V Ljubljani 3. decembra 1864. 10 gold 10 10 10 10 2 10 10 10 10 4 5 1 10 50 5 10 10 10 2 50 30 2 2 2 10 10 10 2 2 2 40 10 10 10 2 2 2 2 2 2 10 2 10 2 2 2 2 2 1 20 71 77 77 77 77 17 77 77 77 77 Jí 77 77 77 77 71 77 77 77 77 71 77 77 77 77 77 77 71 77 71 77 71 77 77 77 77 77 77 77 77 77 77 17 77 17 77 77 77 kr 77 77 77 77 77 77 n 77 77 17 17 77 17 77 77 77 77 77 17 17 77 77 77 77 77 77 77 77 77 77 77 77 77 77 77 77 77 77 77 17 77 17 77 17 17 17 17 77 7212 gold. 34 kr. Dr. Jer. Zupanec f Odg vrednik: Dr. Janez Bleiweis Tiskar in založnik: Jožel Blôïnifc v Ljublj