T R IJE NOVI NAPISI IZ C E LJA IN O KOLICE Josip Klemenc V nekdanjih Stallnerjevih vrtovih v Celju, ki so danes večinoma že zazidani, so od nekdaj odkrivali mnogo rimskih spomenikov. Danes je na tem prostoru med drugim hiša št. 22 s pročeljem proti Stanetovi ulici. Na dvorišču te hiše je po­ slopje stare klavnice in lončarija, še naprej so pa mizarske delavnice MLO. Tukaj in v bližnji okolici so našli med drugim deloma leta 1853, 1854 in 18591 tudi okrog 20 spomenikov rim­ skih beneficiarijev. Žrtveniki, ki so jih dali postaviti bene- fioiariji, so stali na tem prostoru drug poleg drugega, zato je zelo verjetno, da je bil tukaj eden večjih celjskih trgov, morda celo glavni itrg »Forum«.2 To bi dokazovale najdbe kipov, ki so jih postavljali predvsem na glavni trg. Tudi ostanke večjih zgradb so našli na tem prostoru. Na tem mestu so našli leta 1948 fragment rim skega napisa iz pohorskega mramor j a (sl. 1). Višina 48 cm, širina 70 cm, debe­ lina 18 cm. Po njegovi debelini lahko sklepamo, da je bila plošča z napisom precej velika. Od celega napisa so v gornji vrsti popolnoma ohranjene samo tri črke BRI, a od četrte črke, ki je bila gotovo črka T, je ohranjen sam o levi del gornje vodoravne črte črke T. V drugi vrsti vidimo samo gornjo tretjino treh črk, ki jih lahko rekonstruiramo z M V R. Črke so visoke po 24 cm, zelo lepo in skrbno izdelane in gredo bolj v širino kot v višino. Že iz same oblike, v kateri so te črke izdelane, smemo z gotovostjo sklepati, da gre tukaj za spome­ nik iz prvega stoletja. 1 Mitteilungen des historischen Vereins für Steiermark, Knabl, IV. 1853, str. 187sqq., IX. 1859. 164sqq„ XIII. 1B64, 107sqq. Na navedenih mestih piše Knabl o najdbah različnih rimskih predmetov, ki so jih našli v Stallnerjevih vrtovih. * Schön G., Römische Inschriften in Cilli, Programm des K. K. Staats­ gymnasium in Cilli 1894, str. 41 sqq. Spomenikova vsebina se nanaša na nekega vladarja s pri­ devkom Britannicus. Najverjetneje je, da se ta pridevnik nanaša na cesarja Klaudija, ki je premagal leta 42 po Kr. Britance.3 Vemo pa, da je Celeja postala ravno za vlade tega vladarja municipium, zato je zelo verjetno, da so hvaležni Sl. t. Fragment napisa cesarja Klaudija s pridevkom Britannicus iiz Celja meščani njemu na čast zgradili kako večjo stavbo, na kar bi se nanašala druga vrsta napisa, muraverunt. Ekskurzija arheologov in zgodovinarjev ljubljanske uni­ verze je na svojem obisku Trojan4 dne 23. marca 1950 odkrila na zemljišču Jožefa Brvarja, kakih 50 cm pod rušo, precejšen fragment večjega spomenika (sl. 2). Spomenik je iz drobno- 3 Pridevek Britannicus je v tem času zelo redek za Rimske cesarje, torej tudi za Klaudija. Edino na spomeniku, ki so ga postavili prebivalci Kyzikusa Klaudiju piše, da je premagal Britanijo (CIL II. 7061, str. 1275). Pač pa je češče na denarjih. Bemhart, Handbuch zur Münzkunde der Römischen Kaiserzeit I. str. 276. 4 Trojane, v antiki znane pod imenom Atrans, so bile važno Rimsko mesto, ki nam ga potrjujejo razni rimski! napisi in itinerariji (Itin. Anton. — pg. 129, It. Hier. 560., Tak Peut.). Ležale so ob važni prometni žili, ki je vodila iz Aquileje v Carnuntum. Bila je zelo važna carinska postaja (CIL. HI. 5121., 5123.). zrnatega pohorskega marmorja, a vsega je ohranjen le desni spodnji vogal. N ajvečja fragmentova višina je 62 cm, največja ohranjena dolžina spodaj 94 cm, a debelina 28,5 cm. Zunanji rob tega spomenika je profiliran, in sicer dvakrat. Notranji profil okvirja je širok 4 cm, zunanji 1,8 cm. Črke so v prvi in drugi ohranjeni vrsti visoke 7,6 cm, v zadnji vrsti pa 8,6 cm. Konec prve vrste je oddaljen od notranjega profitnega roba 18 cm, zadnja črka T v tretji vrsti pa 55 cm. Iz vseh teh podatkov, posebno pa iz spomenikove debeline, smemo sklepati, da je moral biti kamen precej velik. Že oblika5 6 * posameznih črk nam pove, da gre v našem pri­ meru za spomenik iz druge polovice drugega stoletja po Kr. S še večjo gotovostjo pa lahko trdimo in sklepamo to na podlagi napisa samega, t. j. iz njegove vsebine. Od ohranjenega bese­ dila imamo v prvi vrsti vrstici besedo NEPOTES, v drugi VA E A B N E P (O T E S), v tretji pa samo zadnji dve črki kekega glagola, ki se konča v tretji osebi množine N T. Iz prvega sklona množine pri nepotes in abnepoten sklepamo, da gre tukaj za dva ali več vladarjev, ki so se na uradnih rimskih napisih tako imenovali in ki so zelo verjetno vladali skupaj. Iz VA E v drugi vrstici pa sklepamo, da gre tukaj za vladarja, ki sta se na rimskih napisih imenovala NERVAE8 abnepotes. Ta dva vladarja ista mogla biti le Mark Aurel in Lucij Ver, ki sta vladala skupno od leta 161 do 168 (točneje do januarja 169 po Kr., ko je Lucij Ver umrl za kugo). Še točneje pa, lahko ugo­ tovimo čas, ako pregledamo dogodke, ki so se odigravali za vlade teh dveh vladarjev v naših krajih. Auguisitov sistem obrobnih držav, ki naj bi prevzele velik del obrambe Rimskega imperija proti barbarom, je okrog leta 150 po Kr. počasi odpovedoval in Rimljani soi že za časa, vojne proti 6 Pri črki P gornji lok ne sega popolnoma do navpične črte. Nekatere črke, n. pr. zadnji T, pokažejo že manj skrbno provincialno delo. V splošnem so črke lepe, niso zelo široke pa tudi ne gredo preveč v višino. 6 Cesar Nerva Domicijanov naslednik je vladal od leta 96 do 98 po Kr. Njemu sledi cela vrsta adoptiranih cesarjev. Prvi je adaptiral Nerva. leta 97. Trajana, ki je vladal do leta 117. po Kr.. Njemu je sledil Hadrijan kot po- sinovljenec in je vladal do leta 138. po Kr. Ta je še za svojega življenja 25. februarja 138 posinovil Antonina Pija (do leta 161. po Kr.). Njegova naslednika sta pa bila dva vladarja posinovljenca in sicer Mark Aurel, ki je bil adoptiran leta 138. in Lucij Ver. Partono. sprevideli, da morajo sami prevzeti obrambo ogroženih mejnih provinc. Velika nevarnost, da uderejo v državo Marko- mani in druga germanska plemena, se je vedlno bolj in bolj bližala, kar nam potrjuje tudi Vita Marci, XII. 13.7 Cesar Mark je predvsem povečal ševilo legij in po dolgem razdobju zopet rekrutiral dve legiji v Italiji. To sita bili II. in III. Italica, od katerih je Legio II. Pia Italica imela svoje taborišče pozneje nekaj časa pri nas8 (Ločica v Savinjski dolini). Najprej so bile Sl. 2 te novo rekrutirane čeite priključene drugim četam, kii so se zbi­ rale piri Akvileji. Rimljani so pomnožili tudi obrambne čete ob Donavskem limesu in premestili več sposobnih poveljnikov v 7 Vita Marci, XII. 13: »Dum Parthicum bellum geritur, natum est Marco­ mannicum, quod diu eorum qui aderant arte' auspensum est, ut finite iam Orientali bello Marcomannicum agi posset.« B. Saria navaja v Glasniku muzejskega društva za Slovenijo XX. leta 1959. str. 134 sqq. v članku »Do­ neski k vojaški zgodovini naših krajev v Rimski dobi« literaturo in vire za ta čas. Leta 1941. pa je izdal v Archaeologisch-historische Bijdragen VIII. v Amsterdamu W . Zwikker: Studien zur Markussäule«, kjer nam podaja še točnejšo sliko tega razgibanega in viharnega časa. 8 Fr. Lorger, Oesterr. Jahreshft. XIX/XX, Bbt. 107 sqq., ČZN XXIX, 150 sqq. Donavske province. Vse to so bile priprave za ofenzivno vojno proti prodirajočim Germanom, kar nam še posebno potrjuje govor cesarja Marka v senatu, ko omenja, da sta oba cesarja nujno potrebna na fronti. Ta priča o napadalni vojski Rimljanov. V vsa večja in vojaško pomembnejša mesta so postavili večje vojaške posadke. V Poetovijn je v tiistem času bila za posadko Cohors II. Aurelia Dacorum, kar potrju je v tistem meetu najdena koščena ploščica.9 Med pomembnejše predpriprave za vojno šteje izboljšanje že obstoječih vojaških cest in graditev novih. Leta 167 po Kr. so Rimljani izboljševali zelo važno vojaško cesto Aquincum- Syrminm.1 0 1 1 Ako so v tem času izboljševali tudi cesto, ki je vodila iz Emone preko Trojan v Celejo, ne moremo z gotovostjo: trditi. D a so ravno za cesarja M. Aurelia na Trojanah zelo mnogo gradili in da je bil Atrans zelo važna prometna točka, nam dokazuje tudi del bronastega spomenika, ki ga Ložar pravilno pripisuje cesarju Marku.1 1 Ta spomenik so lahko postavili tudi pozneje, ko je bil Mark edim ii vladar v Rimskem imperiju. Stavba, na katero se nanaša naš napis, pa je marala biti postavljena, za časa omenjenih predpriprav, najverjetneje leta 168 po Kr., ko ista oba vladarja Mark in Lucij bila v Akvileji in sta hotela iti naprej. Takrat je izbruhnila kuga, kateri je podlegel L. Ver, obenem so utrpele vse rimske čete velikanske izgube.1 2 Ali je bila ta stavba kako svetišče, zgrajeno', da bi si R. pridobili naklonje- 9 V Ptuju je bila v tem času Cohors II. Aurelia Dacorum, ki jo dokazuje omenjena koščena ploščica iiz Ptuja. Vgraviran napis na njej se glai (CIL III. št. 15.14Sle) : 3 > lust us optio cohortis II. Aureliae Dacorum.« 1 0 Müjnik CIL III. št 10.165 je bil najden tri četrt ure od Mitroviče proti Rumi. CIL III. št. 10.630 je iz Adonyja ob Donavi, kjer je tudi vodila velika rimska vojaška cesta. Miljnik CIL III. št. 10.636 so našli v Titelu ali so ga tja pripeljali z rimske ceste. Vsi trije spomeniki so iz leta 167. po Kr. in omenjajo skupno tudi oba vladarja: Marka in Vera. 1 1 Ložar R., Ostanki bronaste konjeniške statue s Trojan. Strena Hof- filleriana, Zagreb 1930, stran 135 sqq. 1 2 Galenus, VIL, 15, 5—6: »secuta est lues plurimis infusa provinciis totamque Italiam pestilentia tanta vastavit, ut passim villae, agri atque oppida sine cultore atque habitatere deserta in ruinas silvasque concesserit. Exercitum vere Romanam cunctasque legiones per longiqua late hiberna dispositas ita cobsumtas ferunt, ut Marcomannicum bellum, quod continue exertum est, non nisi novo delectu militum, quem tricnnie iugitur apud Camuntium Marcus Antoninus habuit, gestum fuisse referatur. nosit bogov v bodočdi vojni, ali 'kakšna druga javna stavba? Odlo­ čil bi se za poslednje, posebno zato, ker je Ložar v neposredni bližini, kjer je bil najden spomenik, ugotovil poslopje s suspen- zuno, ki je bilo pozneje porušeno.1 3 To poslopje pa verjetno ni dolgo stalo in služilo svojemu namenu. Numizmatične najdbe dokazujejo, da so Germani kaj skoro po letu 168 po Kr. nenadoma prodrli v naše kraje, takrat, ko je v rimski vojski izbruhnila kuga in so Rimljani doživeli nepričakovan vojaški poraz. Barbari niso oblegali velikih mest, kjer je pustil previdini Mark tudi vojaške posadke. Kajti te bi jih predolgo zadrževale na potu v Italijo. Pač pa so manjše kraje ob poteh požgali in prebivalce odpeljali v sužnost. Prebivalci manjših kmečkih selišč, ki so ležala ob važnih poteh, so večinoma izginili, zato ni nobeden od njih v poznejših gospodarsko težkih časih teh naselij obnavljal. Tako je bila n. pr. uničena naselbina na Vinlerjevcu, ki je ležala ob poti iz Vač proti Acervu (Ivančna Gorica pri Stični). To naselbino je letos odkopal Fr. Stare po nalogu Arheološke sekcije SAZU v Ljubljani. Propast te nasel­ bine je datirana z dvema r. denarjema in sicer je prvi kos kovan za časa Antonina Pija, drugi je iz časa M. Aurela. Napis na stavbi, ki je bila zgrajena ali popravljena v Tro­ janah leta 168 po Kr. ter porušena verjetno že naslednje leto, bi se glasil takole : Imperator Caesar Marcus Au­ relius Antoninus Augustus, Tribunitia po­ testate XXII, Consul III. et Imperator Cae­ sar Lucius Aurelius Verus Augustus, Tribu­ nicia potestate XXI, Consul III., Divi Antonini fili, Divi Hadriani nepotes, Divi Traiani Parthici pronepotes, Divi Nervae abnepotes, ......................restituerunt. Oba spomenika sta sedaj v Celju v muzeju. Dne 11. avgusta 1950 sem odšel v vas Vodiško, fara sv. Mi­ klavž nad Rimskimi Toplicami, da pregledam nek rimski spomenik. Gospodarja Alojza Seme ni bilo sicer doma, vendar sem našel napis, ki je ležal deloma še v zemlji. Kamen je bil v temelju nekdajnega 1,50 m visokega zidu, ki je vodil od hiše 1 3 Ložar R., Glasnik muzejskega društva za Slovenijo, XVIII. leta 1937., str. 54 sqq. do studenca. Kmet Seme je ta zid porušil, kamenje so pa raz- tolkli in ga porabili on in njegovi sosed je za nasipavanje ceste. Slučajno je ostal od celega zidu le ta kamen deloma zato, ker je tičal v zemlji, deloma pa tudi zaradi napisa, ki so ga opazili. Danes je ta spomenik v arheološki zbirki muzeja v Laškem. Sl. 3 Spomenik (sl. 3) je iz svetlosivega apnenca, četverokotne oblike, spodnji levi rob je odbit. N ajvečja višina znaša 43 cm, največja širina pa 34 cm. Izpod zadnje ohranjene in lahko čitljive vrste h (i c) s (i t u s) e (s t) so videti še sledovi vsekanih črt, vendar ni mogoče celega spomenika niti citati niti rekonstruirati. Ohranjene črke napisa so zelo izprane, ali vendar še lahko čitljive. Vsega skupaj je ohranjeno troje čitljivih vrst. V prvi vrsti je zelo slabočitljiva črka E, pred katero je lahko bila še kakšna druga črka, ki je nikakor ne moremo ugotoviti. Izza črke E je nedvomno črka G s precej poudar­ jenim, kvišku navpično obrnjenim zadnjim delom. Naslednja črka je E, pri kateri je lahko spoznati navpičnico in tri hori­ zontali©. Sledi črka, ki še naijbolj ustreza črki T, a je njena gornja vodoravna črta zelo kratka, toda zelo debela. Za njim je zelo izlizana črka Y (u), na katerega se prislanja črka M. za njo stoji trikotnik kot znak okrajšave. Za tem znakom je črka A, ki ji sledi precej stisnjena črka R, skoraj pritisnjena k slede­ čemu I. Vse te črke so visoke po 3 cm, le črka O, ki stoji izza I, je manjša od ostalih črk v tej vrsti. Zadnji v tej vrsti je M, ki je zelo slabo ohranjen. V drugi vrsti je morda prva črka F, za njo stoji zelo blizu I z znakom okrajšave (trikotnikom). Naslednji dve črki A N sta popolnoma jasni. Pač p ase od naslednje črke L (petdeset) slabo razloči spodnji del, ki je nekoliko kvišku potegnjen. Od na­ slednje črke X je razločiti le globoko, tanko vrezano črto. Mogoče je iz prvega znaka za deset (X) še kakšen drugi, prav tak (X) znak in še kako drugo število, ker je še prostora. V tretji ali zadnji čitljivi vrstici je prva črka H zelo malo­ marno izdelana, visoka 4 cm, oddaljena pa je od sledečega S 3 cm. Ravno tako slabo je narejena črka S, ki je visoka 5 cm in zelo nepravilno napisana, tako da je njen gornji del mnogo debelejši in močnejši od spodnjega, čeprav bi bilo pravilno obratno. Zadnja ohranjena beseda v tem napisu je E S T. Prva črka je nedvomno E , ki je zelo podoben slabo vidljivi tretji črki v prvi vrsti. S je zelo podoben prejšnjemu S , posebno je močan njegov gornji del, dočini je spodnja polovica iztegnjena in brez močnejšega poudarka. Zadnji T je podoben prejšnjim črkam T , v tem napisu s posebno značilno vodoravno črto« Napis se glasi takole : E g e t u m a r i o M (a r c i) / f i (1 i o) a n (n o r u m ) LXXII (? ) ' h(ic) s (it us) est. Iz tega napisa zvemo, da so postavili opisani nagrobnik nekemu Egetumariju, Markovemu sinu, kije bil star nekaj nad šestdeset ali sedemdeset let, ko je umrl. Črke so precej nepravilne in podolgovate, tako da lahko datiramo ta napis v tretje stoletje po Kr. Edina oseba, ki je omenjena v tem napisu, je neki Egetumarius, domače ime kelt­ skega izvora, ravno tako kakor n. pr. Adietumarus itd., ki je poznamo iz napisov.1 4 Na vsak način se je ohranil keltski element Tauriskov, ki so živeli v daljnji in bližji okolici Cele je, zelo dolgo v kasno antiko. 1 4 Brunšmid J., Kameni spomenici hrvatskoga narodnog muzeja u Za­ grebu I., Zagreb, 1904—11, str. 218, št. 359 omenja nagrobnik, ki ga je dal oporočno postaviti neki C. Iulius Adietumarus sebi in svoji ženi Sporilli. Spomenik je izkopan v Podsusedu in ga Brunšmid datira v tretje stoletje (CIL III. št. 10. 867, Hoffiller-Saria, Antike Inschriften aus Jugoslavien, Za­ greb 1939 št. 482.). Trois inscriptions de Celje et environs Dans les anciens jardins de Stainer à Celje on a fait bien des trou­ vailles d’antiquité: constructions, monuments, inscriptions etc. romains. Parmi ces trouvailles il y a 20 monuments de bénéficiaires et quelques statues témoignant pour ce lieu comme »Forum C e 1 e i a e«. En 1948 on a trouvé, en ce lieu, un fragment en marbre de Pohorje oft il y a de conservé, dans la ligne supérieure, le mot BRIT, et, dans la ligne suivante le tiers supérieur de MVR. La forme et le fini des lettres sont soignés. Ils indiquent la première moitié du 1er siècle après J. C.; il est bien sûr que cette inscription pointe à un empereur de l’époque qui portait cette appellation honoraire. L’auteur pense que cet empereur ne puisse être autre que l’empereur Claude (cf. CIL III, 7061) qui a conquis la Bre­ tagne. De son temps la cité de Celeia fu élevée au rang de municipalité romaine, et il est probable que les citoyens l’ont honoré de cette inscrip­ tions publique. Lors de leur excursion, en 1950, à la célèbre Trojane (Atraus), les membres des séminaires archéologique et historique y ont découvert un fragment en marbre d’une inscription (94 cm de long, 62 cm de haut et 28.5 cm d’épais). Voici ce qu’est conservé de cette inscription: NEPOTES ...V A E ABNEPOT(ES) ...N T . Il s’agit évidemment des empereurs arrière- petits-fils de l’empereur Nerva qui ne peuvent être autres que Marc Aurel et Lucius Verras, ce dernier mort, atteint de la peste, dans es années de 161—169 après J. Chr. Ces deux empereurs régnaient ensemble de 161 ft 169, et nous devons dater ce monument conséquemment. Il est probable que le monument fut fait en 168 où les Romains préparaient la guerre contre les Markomans et d’autres Germains. Dans le village de Vodiško près de Rimske Toplice on a déterré, en 1950, un fragment d’un monument de pierre calcaire; il n’est pas bien conservé et l’inscription est mal lisible. La hauteur conservée en est de 45 cm, a largeur de 54. Il n’y a de conservé que trois lignes d’inscrip­ tion, dont voici à peu près la teneur: Egetumario M(arci) fi(lio) an (no rum) LXXIII/h(ic) s (it us) est. Les caractères sont un peu irréguliers et oblongs, ils appartiennent probablement au 3è m e siècle. Le seul personnage nommé y est un Celte Egitumarius, âgé plus de 70 ans lorsqu’ist est mort. Ce monument témoigne de la ténacité de l’élément celtique, qui a persisté malgré la romanisation longtemps au 3è m e siècle.