Poštnina plačana v gotov«.	Ljubljana,	dne	1-	januarja	1938.	Posamezna	številka	din	I*
—_____________ —	■■■■■»■MKNE——*—■—————	'	.........
Da naša vas in naia mesta bila bi vseh krivic oteta, naj sloga trdna, sloga zvesta poveže delavca in kmeta!
Kmet bodi svoji Na svoji zemlji, v svojem domu, v svoji vasi, koderkoli slišijo se tvoji qlasi, odločaj sam:
takrat nastanejo ti boljši časi:
GLASILO SLOVENSKE KMEČKE IN DELAVSKE POLITIKE.
LETO II. I
izhair. dvakrat na mesec. Uredništvo in oprava v Ljubljani, Trnovski pristan 14/1. Rokopisov ne vračamo. Naročnina za en mesec din 2'—, za četrt leta din 5‘—, za pol leta din 10 - , za vse leto din 20 —, za zamejstvo letno 1- dolar.
Oglasi se sprejemajo. Čekovni račun št. 17.493.
Stev. i .
Dr. Dragotin Lončar:
Za svobode in resnico
Osnovnica demokracije je svoboda mišljenja in spoštovanje do življenja bližnjega.
Jan Slavik v češkem mesečniku »Slovanski pregled", 1937, 282.
Ob Novem letu bi hotel v načelnem obrisu povedati, česa nam je treba Slovencem kot narodu in kmečko-delavski množici kot njegovi večini.
Nikamor ne dospemo, dokler nimamo zadostne narodne in politične vzgoje, da postanemo res narodno zavedni in politično zreli. Bilo bi zgrešeno, ako bi kdo hotel delati samo ali v prvi vrsti v ta namen, da bi si pridobil kakšen poslanski mandat ali kakšne trenutne gospodarske ugodnosti. Neizogibna terjatev današnjega časa je ta, da slovenskega človeka nravno dvignemo, da mu zravnamo skrivljeno hrbtenico, ki so mu jo vodniki z napačnim ravnanjem skvarili.
Osnova vsega javnega in zasebnega delovanja mora biti svoboda mišljenja in spoštovanje do življenja bližnjega. Odklanjamo vsako varu-štvo in duhovne ali telesne nasilnosti. Svobodni ljudje hočemo biti, iker le takšni ustvarjajo svoboden narod, in sicer svobodni v vesti in svobodni v delu. Slovenski modroslovec, poznejši škof Anton Mahnič je pisal leta 1894. in 1895. v svojem časopisu ..Rimski katolik": Človek ima kot razumno bitje pravice, ki mu jih nihče ne more kratiti. Korist in celo večno človekovo zveličanje nas nikakor ne opravičuje, da bi mu jemali, česar mu Bog sam ne more in »e sme kratiti: prostost volje. Človeku zapovedati to ali ono prepriča-"ie ali ga siliti k zunanjim dejanjem, ki se ne ujemajo z njegovo notranjostjo, se pravi poniževati ga do stroja. Z državno silo se ne smeta človek in družina priganjati k ničemur, niti k dobremu, čeprav bi bilo 1° še tako koristno; sila naj se upo-rabijn samo pri odbijanju krivičnih napadov na tuje pravice. Kar pa velja za posameznika in družino, se ujema tudi z narodno svobodo, ki je Prav tako zasidrana v narodnem pravu, da je nihče in nikoli ne sme kratiti, niti država niti kakšna druga ob-bst.
S tega stališča smo proti vsakemu fašističnemu vladanju državljanov in državljank, najsi se to vrši Pod protestantskim, pravoslavnim a'i katoliškim plaščem. Enako pa moramo lfiti v tem oziru tudi proti načinom vladanja, kakor jih izvaja v Rusiji boljševištvo. Razumemo izvršeni nasilni preobrat (revolucijo), a ne moremo odobravati stalnega strahovanja drugače mislečih sodržavlja-
nov. Zakaj, kdor ima res večino ljudstva za seboj, ta ne potrebuje golega nasilja, ker ga drži zadovoljstvo in s tem zaupanje prebivalstva .
Svoboda sama pa ne zadošča, čeprav je podlaga vsakega napredka, ker se lahko in se tudi uporablja za napačnosti in krivičnosti. Zato potrebuje dopolnila, ako se naj pravilno izvaja. In to dopolnilo je resničnost
Politika nesvobode in neresnice je danes splošno v navadi. Ljudje mislijo, ker skoraj povsod vidijo takšne zglede, da politika ni drugega kakor medsebojno spletkarjenje in sleparjenje, zahrbtnosti in neresničnosti v malem in velikem. Kakor v zasebnem, tako in še bolj bi morala vladati prav v javnem življenju, kjer gre za cele narode in države, neka načelna trdnost in stvarnost. Ako tega ni, visi vse v zraku, nihče ne verjame nikomur in se ne more zanašati na nikogar, politika postaja gola igra, kjer dobiva tisti, ki je bolj pretkan in brezvesten.
Slovenci ne moremo zidati svoje prihodnosti na takšno majavo in vegljavo osnovo, nasprotno:	naša
politika mora biti globoko zasidrana v svobodi in resnici. To je naša prava, a tudi težka naloga: ne samo govoriti o potrebi svobode in resnice ampak predvsem sam delati, tako da se moremo dvigniti iz močvirja, ki v njem tičimo do vratu. Slovenski časnikar Fran Podgornik, ki je med nami premalo upoštevan, je završil leta 1899. izdajanje svojega časopisa »Slovanski svet,1 z izjavo, da je učil v politiki strogo in dosledno misliti, da je bilo vse tako napisano, kakor je bilo mišljeno, da ni gojil samo pravilnega, razumu in dejstvom ustrezajočega mišljenja, ampak tudi pošteno mišljenje in značajno hotenje.
Tako delajmo tudi mi. Lahko se motimo ali napačno presojamo posamezne osebe in dogodke; toda izključevati moramo namerno neresnico, s katero bi morebiti dosegali kakšen trenutni uspeh. Danes se pri nas dejstva skrivljajo ali se isto dejanje zdaj hvali, zdaj graja, kakor prihaja bolj prav v danem položaju. Kar smo nedavno prej obsojali in preganjali, to čez noč zopet povzdigujemo v deveta nebesa, ako nam kaže. Ali se more ljudstvo s takšno narodno in politično vzgojo vztrajno potegovati za svoje življenjske namene? Ne, ne more se! Takšna politika vzgaja samo čredo.
Ne v časništvu ne v ustnem delu ne smemo slediti tej politiki. Ako hočemo kdaj spremeniti svojo usodo, moramo najprej izpremeniti način svojega mišljenja in delovanja. Ob-
stajata samo dve možnosti: ali za svobodo in resnico ali pa za nasilje in laž. Tretjega ni. Prva pot je težavna, a vodi do človečnosti in traj-
nih uspehov celote; druga pot je lažja, a daje koristi le nekaterim in aaa peha v divjaštvo. Slovensko kmečk# in delavsko ljudstvo, izbiraj !
Dr. Rudolf Dobovišek, narodni poslanec:
Brata Radiča in njuno delo
V kmečki hiši v Trebarjevem blizu Siska sta bila rojena ustanovitelja hrvatske kmečke stranke, brata Radiča (dr. Anton Radič 1868. leta in Štefan 1871. leta) Vse svoje življen-sko delo sta brata posvetila politični, kulturni in gospodarski vzgoji hrvatskega naroda. Vzbujala sta mu zavest, da je kmečko ljudstvo gospodar zemlje in ker ima večino, mu tudi pripadajo pravice, ki gredo večini naroda. Obvarovati sta hotela hrvatskega kmeta pred izkoriščanjem tedanjih meščenskih strank in ga hotela napraviti politično zrelega in samostojnega.
Starejši dr. Anton Radič je bil bolj znanstvenik in je ustvaril s svojimi deli podlago kmečkega gibanja na Hrvatskem. Njegov brat Štefan pa je neutrudljivo hodil med ljudstvo in kot prepričevalen govornik in politik oznanjal misel kmečke demokracije. Po dolgih letih napornega dela med hrvatskim kmetom sta ustvarila močno hrvatsko kmečko gibanje, katerega glavni namen je bil, da dobi državno in družbeno oblast tisti, ki je v večini in najbolj delaven, to je kmet. Bojevala sta se za pravo in neponarejeno ljudsko voljo, ki naj končno zmaga in odloča o vseh vprašanjih hrvatskega naroda.
V svojem dolgoletnem delu sta vedno iznova poudarjala, da kmečko gibanje ne more imeti pravega uspeha tako dolgo, dokler kmečko ljudstvo samo ne nastopi in samo ne zahteva oblasti zase. Le tedaj bo lahko uresničilo zahteve, ki jih postavlja hrvatskemu ljudstvu misel svobode, človečnosti in enakopravnosti. Vsak delaven ud človeške družbe mora dobiti pravičen delež od svojega dela in ne sme biti od nikogar izkoriščan. Zato mora biti država tako urejena, da bo pravična mati vsem delovnim stanovom, a kmet kot najbolj delaven in najštevilnejši mora imeti odločujočo besedo.
V začetku je bilo njuno delo med hrvatskim kmečkim ljudstvom zelo
težavno, ker tudi hrvatski kmet, ki je bil pol stoletja strahovan od lastno in tuje gospode, še ni imel pravega razumevanja za ta novi in odrešilni nauk. Toda brata Radiča nista omagala. Dr. Anton Radič s peresom ia njegov brat z živo besedo sta neutrudljivo oznanjala evangelij kmečke zavesti in skupnosti, dokler ni ta evangelij zmagal.
Ko je ob neki priložnosti neki omahljivec vprašal Štefana Radiča, kdaj bo hrvatski kmet res gospodar svoje zemlje in države, mu je ta odgovoril: »Dokler me tako sprašuješ, nikoli. Kadar boš sam vstopil v vrste osvobodilnega gibanja in pridobil tudi svoje sosede in prijatelje, takrat bo naša misel zmagala. Zavedaj se, da ti pravice in svobode ne bo nihče podaril, ker si jo moraš sam pribojo-vati."
Tako sta brata Radiča spodbijala omahljivost hrvatskih kmetskih množic, učila narod vztrajnosti in požrtvovalnosti, ker brez žrtev nt zmage.
Danes bratov Radičev ni več med hrvatskimi kmeti, toda svoje življenjsko delo sta opravila častno in uspešno. Misel kmečke demokracije, svobode, človečnosti in enakopravnosti je predrla v sleherno vasico, v vsa srca hrvatskega kmečkega ljudstva. Za to vzvišeno misel je hrvatski kmet v preteklosti doprinesel že velike žrtve v krvi in denarju in je danes bolj ko kdajkoli prej pripravljen zanje žrtvovati vse, kar ima. Zaveda se, da mu ne bo bolje, dokler ne zmaga in ne prevzame v roke vodstva državne in družbene politike.
Slovenci, posnemajmo hrvatskega kmeta, bodimo vztrajni, bodimo požrtvovalni in pojdimo v boj z zavestjo, da se bojujemo v vrstah kmečkega in delavskega gibanja za svoje osnovne državljanske in človeške pravice!
Kreutzer Pavel:
Spraševanje socialne vesti
Kakor za vsak Božič, so tudi za zadnjega različni meščanski časopisi objavili lepe članke o miru in ljubezni, ki naj med ljudmi na zemlji zavlada. Ne da si ljudje leto za letom
z nekaj lepimi besedami hinavsko tolažijo vest, bi bilo boljše, če bi si vsaj vsako leto enkrat temeljito izprašali vest. Živimo v dobi, ki bi morala biti bolj socialna kakor vse
druge pred njo, v kateri ima pa člo- j veštvo več socialnih grehov na ve- j sti kakor kdajkoli. Vendar ne misli- j mo, da smo s »človeštvom4* sami izvzeti in bo zato prav, če si sleherni takole izpraša vest:
1) Ali sem podpiral ali celo sam uganjal politiko brez načel? Ali sem lahkomiselno dal svoj glas možem, ki ga niso bili vredni? Ali sem malomarno trpel, da so izvoljeni možje po volitvah drugače delali, kakor so pred volitvami obljubljali?
2) Ali sem užival bogastvo brez dela? Ali sem hlepel po bogastvu brez dela? Ali sem častil ljudi, ki so obogateli brez koristnega dela?
3) Ali sem užival zemeljske dobrote brez vesti? Ali sem uživanje brez vesti oznanjal krat napredek in kulturo?
4) Ali sem povzdigoval in poveličeval znanje brez značaja? Alj sem pošiljal otroke v šolo samo zato, da bodo „bel" kruh jedli?
5) Ali sem delal, posredoval ali odobraval kupčije brez morale?
6) Ali sem bil slepo zaverovan v znanost brez človečnosti?
7) Ali sem bil pobožen brez požrtvovalnosti? Ali sem s pobožnostjo prikrival krivičnost? Ali sem mislil, da se s pobožnostjo odkupim dolžnosti pomagati bližnjemu?
Ko smo si tako izprašali vest, pokesajmo se odkrito storjenih grehov in sklenimo trdno, da se v Novem letu poboljšamo, zakaj dokler ne postanemo boljši ljudje ne bomo dočakali boljših časov.
Janez Tomšič — kmet iz Stop pri Velikih Laščah:
Slabo gospodarstvo
Slovenija je, kakor dostikrat slišimo, pasivna pokrajina, to se pravi, da ne pridela dovolj živeža za svoje prebivalstvo. Vsako leto uvažamo na tisoče vagonov žita in moke za živež, a to ne zgolj za mestne ljudi in tovarniške delavce, temveč tudi za kmete. Žalostno je, da pri nas ni zlepa kmeta, ki bi imel za leto in dan dovolj lastnega pridelka za živež. Že bolj žalostno je pa, da bi domačega živeža ne bilo tako malo, če bi tisti ljudje, ki imajo od skrbi za kmeta polna usta besedi in polne žepe denarja, za k/rneta res kaj poskrbeli.
V zadnjih Jevtičevih volitvah so njegovi ljudje obljubovali celo milijardo denarja slovenskemu kmetu. Gospod Jevtič je šel, preden nam je milijardo dal, Ali milijarda je morala biti zbrana, ker. so jo od nas krVavo iztisnili. Kolikor so nam jo pa doslh-mal nazaj dali, so jo dali tako, da ne moremo biti zadovoljni. Poleg različnih stvari, ki 'niso slovenskemu kmetu ne v peto ne v šesto, je šlo najprej dosti denarja za avtomobilske ceste. Naj pošteni ljudje premislijo, kaj imamo mi kmetje haska zgolj od avtomobilskih cest. Avtomobilov nimamo, za našo živino niso in nam odjedajo dostikrat še tisto malo zaslužka, ki smo ga z vožnjami ujeli. Tovorni avtomobili prevažajo les, opeko, robo iz mesta itd., mi pa nimamo denarja ne za vlak ne za avtobus.
Ne slepimo in ne bahajmo se z napredkom, ki ga za nas nikjer ni. Resnica je ta, da bi bile za nas že stare ceste dovolj dobre, samo da bi imeli kaj po njih na prodaj voziti. Zato naj ljudje, ki se danes izdajajo
Miklavž Šteblaj — kmet iz Škrilja pri Igu:
Manj veljamo kot zverjad
za naše dobrotnike in skrbnike, raje pomislijo, da nam je prej treba izboljšanje zemlje, iz katere bomo lahko napravili nove travnike in nove njive, pa gnojnih jam, da bomo s pametnim gnojenjem pridelek povzdignili.
Samo pri nas je v Mišji dolini „od Jerina do Štefina*4 čez sto hektarov zmočvirjene, z grmovjem, ločkom in ničvrednim bičkom zaraslih logov. Kaj bi bila ta zemlja vredna, če bi jo osušili in otrebili in koliko bi na nji lahko pridelali sladkega semena in še marsičesa!
Tisti, ki se v našem imenu tako radi bahajo s kulturo Slovenije, naj tudi pomislijo, da imamo od sto slovenskih kmetov samo po štirje gnoj-nične jame. Pa ne morda zato, ker ne bi spoznali in razumeli, koliko je dobra gnojnična jama vredna, temveč zato, ker si jih ne moremo napraviti. Pa ne mislite, da hočem namigniti na kakšne podpore, s katerimi bi kdo duše kupoval. Takih podpor nam ne bi bilo prav nič treba, če bi hoteli gospodje kmetom včasih to spregledati, kar spregledajo bogatinom. Če bi dobili slovenski kmetje jugoslovanski cement brez trošarine po taki ceni kakor ga prodajajo čez mejo, bi že marsikdo izmed nas zu-božal skupaj tistih par sto dinarjev, kolikor bi na malem posestvu primerna gnojnična jama stala. Ker pa cementa brez trošarine ne dobimo in tisočakov nimamo, se cedi gnojnica, ki bi bila po njivah in travnikih zlato, po cestah in jarkih, kjer nam kvari zdravje. In to je — slabo gospodarstvo v sramoto gospodi in nam v nesrečo.
Po hribovju okoli Mokrca je svoje dni graščina naseljevala kmete, tu po dva tri, drugje po štiri skupaj. Prvi gruntje so bili precej veliki in tudi »gmajne** je bilo dobršen kos »raven, ali pozneje so zrasle iz teh naselij vasi, kjer ima danes vsaka hiša bolj malo zemlje. Naš svet je vrh tega kraški in zato smo se v takih razmerah na njem prav skromno preživljali. Bolj primeren je svet za divjačino. Raztresene jase, košenice, oranice in ograde so kakor nalašč zanjo in vrh tega so vse naše njive
kraj gozda. V starih bukvah stoji, da je bila zverjad v gozdu že našim prednikom velika nadloga. Ponoči so hodili po polju in bobnali, da so odganjali jelene in medvede. Jeleni so potem prešli in medvedje tudi. Ali po vojni se je rogata zverjad v naših krajih spet močno zaredila in s kočevske strani so se pritepli še divji prašiči, ki so za kmeta največja nadloga. Kdor ni videl, si ne more predstavljati, koliko poteptajo in prerijejo. Danes odganjamo jelene in srne ponoči s tem, da zažigamo po polju
smrdljive cunje in škarpe, ker druga strašila ne obvarujejo polja. (Koliko je v naših krajih divjačine, spoznate lahko po tem, da je zakupnik lova v nedeljo, dne 28. novembra napravil po naših gozdih in senožetih lov, pri katerem je bilo ubitih — kljub temu, da so bili zraven večinoma ljubljanski lovci — trinajst srnjakov in srn, en jelen, trije zajci in ena lisica. In to je bilo še po starem lovskem zakonu, ko ni zakupniku nihče določil, koliko divjačine sme postreliti.
Konec novembra je šel pa lov v zakup po novem zakonu, to je za dvanajst let in »zaščitnik lova4*,
okrajni glavar je zakupniku povedal, da sme v lovišču na leto pobiti: zajcev kolikor hoče, srnjakov 15, srn 5, jelena pa nobenega.
Torej že zdaj smo morali ponoči hoditi stražit pridelek pred divjačino; kako bo prihodnja leta, ko se bo divjačina pod tako zaščito še bolj zaredila, pa sam Bog ve. Menda si niti spanja ne bomo mogli nič več privoščiti!
Morda ni povsod tako hudo kot pri nas, morda je pa kje drugje še slabše. Zato bi bilo prav, da bi kmet spregledal, kaj ga čaka, če bodo zakone zmerom delali brez njega.
O slovenskem vprašanju
V lanski novembrsko-decembr-ski številki mesečnika »Sodobnost" je napisal dr. Dragotin Lončar spominski sestavek o prezgodaj umrlem Albinu Prepeluhu, ki se je v svojih spisih navadno podpisoval z latinskim imenom „Abditus“ (to je tisti, ki je skrit). Iz tega sestavka ponati-skujemo v bistvu odlomek o slovenskem vprašanju, ker je to naš program, ki se zanj potegujemo v trdnem prepričanju, da je edino v njem naša narodna in socialna rešitev.
Opomba uredništva.
Kaiko je pojmoval Abditus slovensko vprašanje? Izhajal je s stališča, da smo proletarski narod in po večini k met iško ljudstvo, ki ga sama kmetija ne more rediti, ampak se zateka še k obrti, industriji in dni-narstvu. Zato nima istih koristi z velikimi kimeti in veleposestniki. Tudi v slovenskem meščanstvu prevladujejo po veliki večini duševni delavci; velike industrije ni dosti in še ta je v rokah tujcev, ki nastopajo kot podjetniki ali delničarji. Koristi slovenskega mak;meščanstva so sorodni tem malega kmeta in industrijskega delavca. Na Slovenskem je več poljedelskega delavstva kakor industrijskega, ker ga množi nezadostna poljedelska produkcija. Industrijsko delavstvo je izrazito predkapitalistično; saj si mora prizadevati za dosego socialne in narodne pravičnosti.
Nismo imeli splošnega narodnopolitičnega programa. Končno nam ga je dala svetovna vojna: narodna avtonomija v jugoslovanski skupnosti. Slovenci smo po zemljepisni legi primorsko ljudstvo. Morje nas je seznanilo z zapadno omiko in zvezalo z jugom. Na severu smo sosedi nemškega naroda, čigar vpliv in pritisk sta nam jemala narodne posebnosti. Pečat kulturnega razvoja so nam vtisnili Nemci in Italijani. Od drugih narodov, čeprav sorodnih, smo malo jemali. |Ker smo bili tako odvisni od tujine, smo odpadali od svojega rodu ne samo izobraženci, ampak tudi delavci in kmetje.
Politična avtonomija pomeni isto kakor narodna samostojnost na ozemlju, na katerem prebivamo od nekdaj, pri čemer je svobodna občina osnova celotne narodne svobode. Naše domače lastninske razmere, naši običaji, naš jezik, naša kulturna in politična prizadevanja — vse to je obraz naše narodne duševnosti, ki jo včasih tuji vplivi nasilno pačijo, a je sami ne moremo tajiti, metati od sebe ali se vživljati v drugo, čeprav bi nam bila sorodna. No-siteljica našega narodnopolitičnega programa je demokratična misel.
Kulturni in gospodarski napredek slovenskega ljudstva je mogoč v svobodi, v prostem razvoju vseh tvar-nih in umskih sil. Ker je slovenski narod majhen ter po svoji družbeni sestavi kmetiški in delavski, se morajo organizirati naše tvarne in umske sile po načelih socialne pravičnosti in enakopravnosti, da lahko tekmujejo z velikim svetom. Uvedba demokracije je terjatev življenja, boljše bodočnosti. Koristi malega slovenskega naroda se skladajo s splošno znanimi terjatvami sodobne demokracije, ki si prizadeva, da odstrani zastarele politične in socialne uredbe, ker so v napotje svobodnemu ljudskemu gibanju.
Gospodarski, socialni in s tem narodni nasledki vladajočega kapitalizma so bili za Slovence uničujoči. Domača obrt je hirala, veliki narodi so bogateli, a mi smo postajali mezdni delavci in berači. Začeli smo hoditi s trebuhom za kruhom v daljni svet. Naš mali in srednji kmet imata premalo zemlje; zato postaja za njiju pravičnejša razdelitev zemljišč pomembno vprašanje. Neizmerni in nagli razvoj zasebne lastnine je našel Slovence nepripravljene; preden smo utegnili misliti na obrambo, je izpremenil naše razmerje do sosedov v našo škodo. Gozdovi, rude in vodne sile so v lasti tujcev, ki jim slovenski kmet in delavec služita gospodarsko in narodno. Podzemeljske vrednote, gozdovi in vodne sile bi morali biti skupna last tistega naroda, ki tam prebiva od nekdaj. Naravno pravo nam dovoljuje, da se nam zopet vrne, kar nam je bilo vzeti s silo. Razlastitev rudnikov in vodnih sil ter nadaljevanje kmečke odveze iz 1848. leta bi pomenilo osvoboditev naše zemlje in našega rodu, k,i bi si mogel potem z zadružništvom ustvariti svoje gospodarstvo (posebno v obrti in industriji) ter na tej osnovi lastno, samostojno •omiko v vsej širini in globini. In kdo naj bi izvedel osvoboditev slovenske zemlje in slovenskega rodu? To naj bi bil slovenski kulturni delavec v boju s kapitalističnimi tujci in domačimi koristolovci, ki so se ljudstvu vrinili za vodnike.
Tako je gledal Abditus in tako smo gledali drugi na slovensko vprašanje. In ko je napočil tisti veliki dan, ki ga je z drugim vred Abditus željno pričakoval po grozotah svetovne vojne: Kaj nam je dal preobrat? Zopet se je pokazala ista slika. Nismo osvobodili svoje zemlje In svojega rodu, ker sta se tega vnovič in še huje polastila grabežljivi tujec in domači koristolovec.
Kmečko gibanje v Bolgariji
žene tolpe bivših oficirjev in raznih
V mladi bolgarski državi kmečko ljudstvo ni imelo nobenih pravic in vsa notranja državna politika je bila v rokah maloštevilnega meščanstva. Vladal je neomejeno knez, ki si je hotel s pomočjo vojaštva, uradništva in učiteljstva utrditi svoj položaj. Da Je lahko dobro plačeval te družbene sloje, je nakladal kmečkemu ljudstvu vedno večje davke. Bolgarski kmetje so se začeli živahneje gibati otkoli 1899. leta, ko so ustanovili svojo kmečko stranko, ki jo je vodil Peka rev. Vladajoči sloji so na vsak način poskušali to gibanje kmečkih množic potlačiti in na velikem zborovanju bolgarskih kmetov v Varni ob Črnem morju je dala vlada streljati v zbrane kmete. Toda gibanje se ni dalo več ustaviti. Kmalu potem ie kmečka stranka izdala razglas med ljudstvo, v katerem pravi: „2e več kot 21 let imamo politično svobodo', toda bolgarski kmetje delamo Se danes kot voli, varčujemo kot čebele, a živimo kot berači. Živimo samo zato, da plačujemo davke in stradamo. Živimo zato, da zidamo drage palače tistim, ki jih redimo, sami Pa moramo stanovati v kolibah in skalovju." Kmalu nato so se izločili iz tega gibanja veliki posestniki. Na velikem zborovanju 1903. leta je zopet tekla kmečka kri, mesec pozneje pa je kmete krotila knezova vojska, kjer je padlo mnogo kmetov in kmetic. Leta 1907. je bila kmečka stranka že tako močna1, da je lahko kot opozicija v državni zbornici vodila oster boj z vladnimi strankami. Med takratnimi kmečkimi poslanci je bil tudii mladi Aleksander Stambo-lijski. Medtem, ko so meščanske stranke tekmovale v tem, katera se bo bolj prikupila knezu in njegovemu dvoru, je kmeoko-delavska zveza pod vodstvom Aleksandra Stambo-lijskega vztrajno delala na to, da se otrese gosposkih pijavk.
Prišla je svetovna vojna in naravno je, da je kmečko ljudstvo bilo proti vojni. Stambolijskega so zaprli, ostale pa preganjali. Leta 1918. so poslali Stambolijskega na fronto, kjer sta s tovarišem Daskovom organizirala uporniško vojsko, ki je hotela napraviti konec nemškemu nasilju. Nemci so jo premagali in Stambo-lijski in Baskov sta bila obsojena na smrt. Tedaj se je dvignil ves narod in car je moral zapustiti državo. Leta 1920. je kmeoko-delavska zveza prevzela vso državno oblast in štambolijski je postal predsednik vlade. Ta vlada je delala predvsem za koristi kmeta in delavca. Odločno ie pričela izvajati agrarno reformo in je velika posestva razdeljevala Po načelu: „Le tisti, ki zemljo sam obdeluje, ima tudi pravico do nje". Meščanske stranke so spoznale, da je njihov konec blizu, zato so se hitro organizirale in oborožile ter napravile državni udar. (Na isti način kakor v ^preteklem letu general Franco v Španiji.) Stambolijskega so razbojniško ubili in v nekaj mesecih ie padlo pod krvavim meščanskim režimom Cankova nad 20.000 kmetov in kmetic ter somišljenikov kmečke in delavske zveze. Oboro-
delomržnežev”so v tistih dneh divjale po bolgarskih vaseh in klale mirno kmečko ljudstvo.
Vse to divjanje pa ni moglo uničiti kmečkega in delavskega gibanja, Pri volitvah 1927. leta so dobili kmetje in delavci 66 poslancev. Kljub nasilju in veljavnosti nazadnjaške, tako imenovane trnovske ustave, ni bilo mogoče izključiti kmečkega in delavskega ljudstva od državljanskega sodelovanja. Zato so posegli po drugem sredstvu in 1934. leta so
Hitlerjevci v Sloveniji. Izšla je posebna knjižica z zgornjim naslovom, ki podrobno opisuje protislovensko delovanje hitlerjevskih agitatorjev in agitatoric po Kočevskem, v Mariboru, Celju, Ptuju, Konjicah, Slov. Bistrici, Hrastniku, Šoštanju, Grabštajnu, Ljubljani in na Jesenicah. Prihodnjič priobčimo obširneje poročilo o tem. Danes pripominjamo le toliko, da obrambe proti hitlerjevski nameri ne more vršiti posameznik, ampak celota. Priporočamo, da se loti vprašanja „SJovensko društvo", ki naj pridobi slovenski narod za načrtni in odločni boj proti zasuž-njevanju.
»Samouprava" o nas. Glavno glasilo JRZ, dnevnik »Samouprava" v Belgradu se je ozrla na našo zadnjo pripombo o opoziciji v bivši SLS, kjer smo dejali, da so se njeni predstavniki oglasili pri dr. Mačku in kjer smo povedali, svoje mnenje, naj bi ta opozicija nastopila enotno kot krščanski socialci in končno pretrgala dosedanji način politike bivše svoje stranke. In kaj je naredila »Samouprava"? Z uspehi zadnjih občinskih volitev z dne 12. dec. preteklega leta nam je hotela dokazati naše »neresnice" in govorila celo o »lažeh", češ, da za tistega, ki ga je narod obsodil, ni pomilostitve... Ugotavljamo: prvič nismo ničesar dejali o politični moči opozicije v bivši SLS.
Kdo je naš somišljenik? Dne 14. dec. preteklega leta je bila pred okrožnim sodiščem v Novem mestu sodna obravnava proti gospodu Fr. Bulcu, posestniku v Mirni. Ne omenjamo te obravnave zaradi predmeta, ki je bil na dnevnem redu (obtožnica je bila zaradi poskušenega napada na bana dr. Natlačena in širjenja žaljivih letakov proti mirenskemu župniku — vsi obtoženci so bili za sedaj oproščeni, a se je državni pravdnik pritožil zaradi oprostitve), ampak zato, ker je neki slovenski list JRZ označil gospoda Bulca kot »mačkovca", oziroma nekako našega somišljenika. Izjavljamo, da mu naš delovni odbor ni nikoli izjročil kakšnega zaupnega posla ali ga imel za svojega somišljenika; ako se pa sam morebiti izdaja za »mačkovca"; ne moremo mi za to, ker s tem še ni v slovenskem kmečko-delavskem gibanju.
Danes in včeraj, časniki so te dni objavili vest, da se je pretekli
meščanske stranke s pomočjo vojaštva napravile ponoven državni udar, nakar so bile razpuščene vse stranke. Stara ustava velja še vedno — toda samo na papirju.
Vendar vse to ni moglo streti zavednega bolgarskega kmeta in pre-padali so vsi poizkusi, ki so hoteli, da bi se ustanovila in ustalila močna državna stranka. Bolgarski kmet in delavec, ki sta pokazala svojo živ-Ijensko moč, ko sta si znala ustvariti kmečko-delavsko državo, sta pokazala svojo zrelost tudi s tem, da sta pretrpela in preživela svoj veliki petek. Zato morata in bosta zmagala.
j mesec mudil v Belgradu bivši Jev-' tičev ban dr. Dinko Puc. Iskal je ba- 1 je boljših zvez s srbijanskim delom j Združene opozicije. Nas tako potova- ! nje ne bi dosti zanimalo, če ne bi ta godpod izdajal svojega lista »Slovenske besede", v kateri objavlja sestavke o svobodi, enakopravnosti in gospodarski odrešitvi izpod centralizma. Zato je prav, da svojim bralcem nekoliko obudimo spomin na tiste čase, ko je v Sloveniji banoval dr. Puc in imel torej priložnosti zadosti, da v dejanju izvede, o čemer danes piše.
Petomajske volitve so vsem. ki smo pri njih kakorkoli sodelovali, še v dobrem spominu, Vemo, da je takratni ban dr. Puc prepovedoval našim kandidatom sestanke, shode in posvete. Vemo, da je dal pleniti letake, ki so jih izdajali naši kandidati. Vemo, da sta za njegovega banova-1 nja izkrvavela naša kmečka mučenika Gorše v Beli Krajini in Mavrič v Ljutomeru. Vemo pa tudi, da je v torek, dne 23. aprila 1935. leta sklical okrajne glavarje, kjer so dobili od njega in njegovega pokrovitelja v Jevtičevi vladi dr. Marušiča posebna navodila, kako naj vodijo volitve, če si tedaj govoril z nekaj ljudmi, je bil to že sestanek in kazen je bila neizogibna ali še več. Dr. Vekoslav Kukovec je bil na sestanku v Dobovi aretiran in prepeljan v Brežice ter občutno kaznovan. Vinko Vabič, kan-
V zadnji decembrski številki nemško in francosko pisanega časopisa »Evropski glasovi", ki izhaja v Zii-richu in ima namen, da seznanja svet z razmerami v srednji in jugovzhodni Evropi, je izšel sestavek o hitlerjevski agitaciji po Sloveniji, ki ga je priobčil Risto Jelačin (ne zamenjati z Ivanom Jelačinom, predsednikom Trgovske, obrtne in industrijske zbornice). Iz tega sestavka, ki mu je pridejan tudi zemljevid slovenskega ozemlja objavljamo bistvene navedbe.
V Sloveniji je bilo po štetju iz
1931.	leta samo 28.990 Nemcev, a vendar je pomen nemških indnstrij-cev in veleposestnikov velik v gospodarskem, narodnem in političnem oziru, ker so Slovenci odvisni od njih. Ti ljudje so zagovorniki in raz-širjevalci hitlerjanstva med nami, ki ima našo zemljo za »nemška tla", preko katerih pride do Jadrana in dalje na vzhod. Meja Slovenije nasproti nemškemu ozemlju znaša komaj 250 km.
didat celjskega okraja, je bil kaznovan z globo 5000 dinarjev. Poslanec dr. Dobovišek je bil dne 4. maja od celjske policije aretiran in na dan volitev konfiniran, da ni mogel v svoj volilni okraj.
Vemo tudi, kako so pri teh volitvah ponarejali volilne izide. V Pil-štajnu je bilo za dr. Doboviška oddanih okrog 400 glasov, a priznanih samo 46, v Podčetrtku je bilo 165 glasov, a priznanih samo 66. Le v šmarskem okraju so nam vzeli okrog tisoč glasov. Nič boljše ni bilo v drugih krajih, n. pr. v črnomeljskem in novomeškem, kjer sta naša kandidata dobila veliko večino.
Še marsikaj bi lahko povedali o takratnih volitvah, ki jih je v Sloveniji vodil dr. Dinko Puc; toda verujemo v zavednost svojih somišljenikov in smo prepričani, da jih ne premoti sedanje pisanje »Slovenske besede". Načela svobode, enakopravnosti in čiste resnice se morajo spoštovati ne samo v opoziciji, ampak predvsem takrat, kadar si na vladi.
Poziv, Legija koroških bojevnikov namerava s sodelovanjem nekaterih drugih organizacij ob 20 letnici zasedbe Celovca in Gospe Svete izdati s slikami opremljeno spominsko knjigo o bojih na severni meji od Podkloštra do madjarske meje. Da ne bi bila snov nezadostno obdelana, je treba zbrati čim več podatkov, doživljajev in spominov na to razgibano dobo naše zgodovine. Zato vabimo vse, ki so se tedaj bojevali ali kakorkoli sodelovali v bojih za Koroško, Štajersko, Prekmurje ali Me-djimurje, da opišejo svoje delo, boje in doživljaje. Prav tako kakor daljši, so dobrodošli tudi krajši sestavki. Žrtvujte v ta namen nekaj zimskih večerov. Ni vse malenkost, kar morda imate za malenkost. Ali ni ohranitev spomina na ta prizadevanja bodočim rodovom naša narodna dolžnost? Ali naj zanamci brez potrebe gledajo tudi to dobo skozi motna očala našega nasprotnika? Ker zahteva urejevanje precej časa, prosimo, da se tega dela lotite čimprej. Natančna pojasnila daje glavni odbor Legije koroških bojevnikov v Ljubljani. Pred Škofijo 18, kamor izvolite poslati tudi svoj prispevek.
Med glavnimi nemškimi industri-jalci in veleposestniki so tile: tovarnar železa Westen na Jesenicah, ki zaposluje 3500 delavcev, in v Celju s 1000 delavci. Njegova obratna glavnica se ceni na 500 milijonov dinarjev. V Mariboru je tovarnar sukna Hutter s kapitalom 200 milijonov dinarjev In zaposluje okrog 1000 delavcev. V Šoštanju gospoduje tovarnar usnja Woschnagg (Vošnjak), ki ima okrog 800 delavcev in 200 milijonov obratnega kapitala. V Hrastniku je tovarnar stekla Abel, ki zaposluje okrog 350 delavcev. V Konjicah Laurich (Lavrič), tovarnar usnja in veleposestnik Windischgratz. V Slovenski Bistrici gospoduje veleposestnik grof Attems. V Ptuju gospoduje tovarnar Scharner.
Ti nemški industrijci in veleposestniki so opora hitlerjevske agitacije na Slovenskem: na ljudskem vseučilišču v Mariboru predavajo tudi profesorji iz Nemčije, 95% vseh filmov v Sloveniji je nemških (v Mariboru se izvajajo samo filmi nemške
Podlistek: „Bistvo hrvatskega vprašanja in Slovenci*4, smo morali iz tehničnih ozirov končati z zadnjo številko
lanskega leta.
Iz domače politike
Slovenija in nemška agitacija
m:
Vsem svojim volilcem in prijateljem iz šmarskega okraja želi srečno Novo leto!
2)*. 'Dafraitišek Jladočf
narodni poslanec
firme „Ufa“); knjige iz Nemčije so v Sloveniji za 25% cenejše kakor doma (v Mariboru se knjižice za propagando dajejo zastonj), vsakršen pritisk nemških gospodarstvenikov na odvisne Slovence, slovenske delavce nemški delovodje in inženjer-ji zasramujejo. Westen je poslal več svojih nameščencev z Jesenic v Nemčijo v šolo; časnik ..Tovarniški vestnik** je urejevan v duhu hitler-jevstva. Slovensko in nemško mladino vzgajajo po vojaško kar javno, n. pr. v Kočevju se je poleti leta 1937 mladina vojaško vadila pod zastavami kljukastega križa. V posebnih domovih na Kočevskem in Pohorju se prirejajo zborovanja hitlerjevske mladine iz vse Jugoslavije in eelo iz Avstrije.
Pod plaščem pevskih in športnih društev se uganja neprestana hitlerjevska organizacija, n. pr. v Mariboru športno društvo „Rapid“, moški pevski zbor v Ptuju športni klub, pevsko društvo nemške manjšine,
P. S.
evangeljska podružnica, v Celju športno društvo „Athletik“, v Kočevju pevsko društvo, športno društvo „Rapid“. V teh društvih prirejajo stalna predavanja in tečaje domačini in tujci iz Nemčije, prebirajo narodnosocialistične knjige in širijo hitlerjevstvo. Neštevilni tako imenovani „turisti“ prihajajo vsako leto iz Nemčije v Slovenijo, da delajo za „tretje cesarstvo**, a iz Slovenije hodijo njih ljudje v Nemčijo v „šolo“ po navodila.
Belgrad.
Jugoslovanski diplomati so bili v preteklem letu precej delavni in dobili smo dve dvostranski pogodbi: z Bolgarijo in z Italijo. Časniki so poročali o velikem Hitlerjevem zadovoljstvu, ko je zvedel za to novo in „samostojno“ jugoslovansko zunanjo politiko. Med številnimi lanskoletnimi obiskovalci je Belgrad najprisrč-nejše sprejel češko-slovaškega predsednika Beneša in francoskega zunanjega ministra Delbosa. Belgradu so se pridružila tudi vsa ostala mesta v državi.
Zaščito kulture pred „boIjševiško“ nevarnostjo so na daljnem vzhodu vzeli v zakup
Zunanjepolitični pogledi na preteklo leto
Dva sovražna tabora,
ki sta že odkrito nastopila v preteklem letu v evropski in lahko rečemo tudi v svetovni politiki v boju drug proti drugemu, nista šele od včeraj. Romunski kmečki politik Madgearu pravi, da je podlaga povojnega miru napačna; ta podlaga so mirovne pogodbe, ki poznajo le zmagovalce in premagance. Ponižanemu pa je težko ponuditi roko v spravo. — Naj bo že kakorkoli, dejstvo ie, da taka nesrečna delitev obstaja in naša naloga je, da v tem pregledu doženemo, kaj hoče prvi in kaj drugi tabor.
„Mir za nas in za vse“
je dejal ob svojem obisku v Moskvi turški zunanji minister Rudži Aras in s tem po domače povedal to, čemur pravijo drugi ..kolektivna var-nost“ in nedeljivi mir. To je posebno važno za male narode, ker jim uresničenje takega miru zagotavlja svobodo in nedotakljivost njih ozemlja. Na tem stališču so Anglija, Francija, Rusija in zlasti male — demokratične države.
„Mir samo za nas“
in za tiste, katerim ga mi privoščimo, je geslo nasprotnega tabora. Diplomati imenujejo tak mir „sistem dvostranskih pogodb**. V primeru, da zmaga taka politika, bi postali mali narodi le orodje velikih narodov. Za tak mir se potegujejo diktatorske države: Nemčija, Italija in Japonska, a izmed malih držav le tiste gospodarsko odvisne države, ki morajo plesati kakor zahtevajo njih gospodarji. Te diktatorske države so bile v preteklem letu zelo delavne in so pokazale, kako si zamišljajo bodoči mir, ko so se združile v
protikomunistični pakt,
ki naj prežene komunistično nevarnost. Nekateri pa mislijo, da se takega preganjanja vsi ostali bolj boje kakor pa Sovjetska zveza. To bo nekako držalo. Po tem dogovoru dela namreč Italija proti Angliji v Sredozemskem morju in Nemčija rahlja francoska zavezništva v jugovzhodni
Evropi. Japonska pa dela svoje na Kitajskem.
Kdor je proti demokraciji, ta je proti ljudstvu in njegovim človeškim pravicam!
Dopisujte v list o političnih, gospodarskih in kulturnih razmerah svojega kraja!
Nemčijo.
Seveda nimamo namena trditi, kakor da bi bila oba fašistična državnika, nemški in italijanski, istih misli; jasno pa je, da bosta svoje medsebojne račune začela urejevati šele tedaj, ko jima sosedje ne bodo več nevarni. Dotlej pa je več kot gotovo, da bosta tesno sodelovala. — Nemška nevarnost je danes večja kot je bila kdajkoli poprej. Stari načrt prediranja do Bagdada še ni v ropotarnici in dežele med Baltskim in črnim morjem so že tako nekako od Boga dano področje za nemško raz-teznost in naseljevanje. Hitlerjeva pogajanja z zapadnima velesilama so se še zmerom razbila ob njegovi zahtevi, da imej Nemčija „proste roke“ na vzhodu. Trenutno je edina resna ovira za uresničenje teh nemških želja
Češko-Slovaška.
Ze Bismarck je dejal, da tisti, ki obvlada Češko, obvlada vso srednjo Evropo. Zato tem lažje razumemo vso divjo gonjo Nemcev proti tej slovanski demokratični državi, ki je tudi v preteklem letu razsajala z nezmanjšano silo. Predaleč bi nas privedlo, če bi hoteli podrobno naštevati vse neresnice in obrekovanja, omenimo naj le to, da je bila edina država, ki ni izrekla ob Masarykovi smrti sožalja in poslala na pogreb svojega zastopstva — Nemčija. Česar ne more hitlerjevska Nemčija doseči pri Čehih in Slovakih zgrda, to poizkuša doseči pri ostalih srednjeevropskih in balkanskih državah na lep način.
Med ostalimi evropskimi prestolnicami je nemški zunanji minister obiskal tudi
Japonci,
ki v ta namen predirajo z vso silo v notranjost Kitajske. Odločen odpor Kitajcev jih je vznemiril, tembolj, ker z zavlačevanjem dokončne odločitve tvegajo nevarnost, da si nakopljejo na vrat ostale velesile, katerih potrpežljivost se bliža koncu. Jasno je, da tako delovanje fašističnih držav najbolj vznemirja
Anglijo,
ki je v skrbeh za svoja pomorska pota in obmorske posesti. Preteklo leto so Angleži z velikimi slovesnostmi kronali svojega novega kralja Jurija VI. in hoteli s tem pokazati vsemu svetu, da veliki angleški imperij še vedno obstaja v vsej svoji veličini. Toda v resnici se ta imperij krha. Naj bo že izid japonsko-kitaj-ske vojne kakršenkoli, eno je jasno, da se Angležem vedno bolj izmika iz rok prvenstvo na svetu. To se kaže tudi v
Španiji,
kjer je fašistični general Franco dosegel s pomočjo tujih vojakov nekaj uspehov. Z ognjem in mečem je pokoril Baske, svobodoljuben in glo-bokoveren narod v severnem delu Španije. Odločitve menda še ne bo tako kmalu, ker postajajo republikanski vedno bolj odporni. Špansko vprašanje zadeva tudi
Francijo,
ki ji ne more biti vse enako, kakšnega soseda dobi. Njena demokracija pa ji seveda brani, da bi se vtikala v tuje zadeve in zato so njeni politiki sprožili nesrečno misel nevme-šavanja v špansko državljansko vojno. Nesrečno zato, ker jo danes spoštujejo in se po' njej ravnajo edinole demokratične države, ostale ne. Starih grehov ni mogoče hitro po-praviit in zato se sedanji vladi ljudske fronte še vedno ni posrečilo obnovili starega prijateljstva v jugovzhodni Evropi, katero prijateljstvo je prejšnja vlada s svojim približevanjem Italiji pustila na cedilu in tako omajala potrebno zaupanje.
V Sovjetski Rusiji
so vse leto „trebili* in smrtne obsodbe nad najvišjimi glavami so se vrstile druga za drugo. Vodilnim osebnostim ruske politike so baje dokazali zveze s Trockim in Nemčijo in zato imajo nekateri trezni opazovalci ruskih razmer obsodbo Tuhačevskega in drugih „veleizda-jalcev“-generalov za najtežji poraz nemškega generalnega štaba v preteklem letu. Seveda nihče ne more odobravati azijatskih načinov tega obračunavanja. Skupna nevarnost rodi nova prijateljstva. Roosvelt, predsednik
Združenih ameriških držav
je imel v preteklem letu znamenit govor, v katerem je ostro obsodil nasilje kot sredstvo za dosego ciljev.
Podprite svoj tisk in zbirajte za tiskovni sklad! Dopisujte v list!
Japonci pa so se delali užaljene. Toda ameriški državnik je vedel, kaj govori. V Južni Ameriki se že čuti nemški vpliv in ob Tihem oceanu rogovilijo Japonci.
Kakor vidimo, se tudi v mednarodni politiki vse izpreminja. Kar je še včeraj veljalo kot večno in ne-izpremenljivo, je danes zavrženo. Pogled na preteklo leto nas v tem prepričanju utrjuje.
Britansko cesarstvo je veliko delo mnogih rodov-pomorščakov in osvajalcev in do vseh podrobnosti izdelan ustroj posestev na vseh kontinentih sveta in zavarovanih poti do njih. Svet v svetu, o katerega varnost še do davna ni nihče dvomil. Rdeča nit njegove evropske politike je bila izražena v dveh besedah: splendid isolation - sijajna osamljenost od ostalih in nad ostalimi.
Danes je drugače. Z razvojem letalstva so angleške trdnjave izgubile svojo pravo vrednost in važnejša kot morske ožine Gibraltar, Malta in Suez je danes posest Španije, zlasti Balearskega otočja, Egipta in Dode-kaneza, a posebno pomemben postaja Apeninski polotok. Ker je torej glavna pot britanskega imperija ogrožena — tudi daljna posest ni več varna pred tujimi rokami.
Izpremenjene razmere pa terjajo tudi drugačno politiko. Še pred dvema letoma smo slišali glasove proti delitvi sveta v dva tabora in mnogo se je govorilo o tretjem bloku, ki naj bi se zbiral okoli Anglije in bil nevtralen. Preteklo leto so bili ti glasovi vedno redkejši, ker je postalo početje kalilcev svetovnega miru vedno glasnejše. Tako se je ta tretji tabor znašel že pred svojim spočetjem na kažipoti: Anglija se je odločila za načelo kolektivne varnosti, a politika nekaterih manjših držav je na razpotju. Delo temnih sil se v preteklem letu ni ustavilo, ampak navidez celo pospešilo. Obramba miru po
Društvu narodov
se ni obnesla in je bila ta ustanova koristna le toliko časa, dokler so si bili vsi edini v želji po miru. Z nastopom fašizma pa začenja doba neuspehov te mednarodne ustanove. Saj je res smešno razpravljati o ohranitvi miru v družbi s tistimi, ki se Pripravljajo na nove vojne. Vendar kaže, da se tudi v tem oziru jasni. V Nyjonu sta Anglija in Francija brez Italije sklenili dogovor o obrambi Pred razbojniškimi napadi ./neznanih
Francoski preračun je letos 13krat j večji, kakor je bil pred svetovno vojno. Jasno se vidi vedno večja vloga države pri razvoju družbe.
V Angliji je bilo letos 89 vojaških letalskih nesreč in je torej Anglija kljub temu, da ni zapletena v nobeno vojno, izgubila 197 pilotov.
Kmetje in delavci, podprite naša Prizadevanja z rednim plačevanjem naročnine in zbirajte ob vsaki priložnosti za tiskovni sklad »Slovenske vasi“!
Avstrijska vlada je vrnila Habsburžanom (bivši avstro-ogrski cesarski dinastiji) osem veleposestev in napravila s tem Habsburžane zopet za največje veleposestnike v Avstriji. Doslej so uživali dohodke iz teh veleposestev vojni invalidi (vsako leto približno sedem miljonov dinarjev) ; sedaj bo morala država drugod poiskati kritja za ta izdatek. ,Ker so pa taki dohodki vendar premajhni za cesarske visokosti, je avstrijska vlada zbrala zanje poseben sklad, ki znaša dve milijardi in 600 milijonov dinarjev. Nam se zdi, da se bodo avstrijski kmetje kmalu naveličali take „stanovske“ politike, čeravno je odeta v plašč cerkve.
Ob Delbosovem obisku v Bel-
gradu je bil sklenjen nov trgovinski sporazum med nami in Francijo, ki nam daje velike ugodnosti, posebno za izvoz lesa in koruze.
Švica je dobila novega zveznega predsednika v osebi dr. Baumana, ki ie pripadnik svobodomiselne demokratske stranke.
Angleška policija je v letu 1936 Prepovedala od 12.000 prijavljenih zborovanj le 20. Med temi je bilo >3 fašističnih.
Prečltanih številk »Slovenske va-*i‘‘ ne zavrzite, ampak jih dajajte sosedom in prijateljem!
Oboroževalni stroški po vsem svetu so po podatkih Društva narodov narasli od din 350 milijard v letu 1932 na din 650 milijard v letu 1937. Všteti so pa le tisti stroški, katere so posamezne države objavile >n so torej v resnici oboroževalni stroški precej večji.
Japonsko velja vsak teden japon-sko-kitajske vojne 1 milijardo 825 milijonov dinarjev in je Japonska zaradi vojnih stroškov petkrat bolj zadolžena kot Kitajska.
Republikanska Španija je z lanskoletno setvijo in žetvijo zelo zadovoljna kljub temu, da so imeli kmetje
podmornic" in takoj izvedle potrebne ukrepe proti njim. Italija je osupnila — nato pa sama pristopila k pogodbi.
Prednost diktatorskih držav — neodvisnost od javnega mišljenja, ki naj omogoča hitre in odločne korake, se polagoma preživlja. Na strani demokracije pa je potrpežljiva vztrajnost in zato ob Novem letu trdno upamo, da bo imela tudi zadnjo in odločilno besedo — ker le po tej poti pridemo do „miru zase in ostale11.
velike težave pri nakupu poljedelskih strojev in orodja iz inozemstva. Državni dohodek se je od maja do oktobra povečal za 165 milijonov pezet.
V zadnjem času je dal fašistični general Franco zopet ustreliti štiri baskovske katoliške duhovnike, nekaj pa je bilo obsojenih na 6 do 30 let ječe.
V Rusiji so bile državnozborske volitve, kjer je glasovalo okrog 100 milijonov državljanov in državljank. Izvoljenih je bilo 1143 kandidatov, od katerih je 855 komunistov, a 288 jih ne pripada nobeni stranki. Med njimi je 184 žensk. Volitve so bile tajne.
V Romuniji se je zgodilo prvič po vojni, da pri državnozborskih volitvah vlada ni dobila večine. Če pa bi bile volitve bolj svobodne kakor so bile, bi izid pokazal še večji napredek Narodne kmečke stranke, sicer pa je izid naslednji: vladna liberalna stranka je dobila 37.5% glasov, fašisti 16.1% glasov, narodna kmečka stranka 19.4%, narodna krščanska stranka 9.7% in ostale manjše stranke 17.3%.
Volitve so bile precej podobne našim petomajskim volitvam 1935. leta.
Na Japonskem so zaprli nad 5000 delavcev in izobražencev, ki so nastopili proti vojni s Kitajsko. Obdolžili so jih veleizdaje nad domovino in zveze z Rusijo.
Slovenija je plačala v letu 1936. okrog 270 milijonov neposrednih davkov, torej 13 milijonov več kot leta 1935. in 31 milijonov več kot leta 1934. Povprečno pride sedaj na vsakega Slovenca letno 240 dinarjev neposrednega davka.
Proizvodnja zlata v naši državi je znašala v prvem polletju 1937. leta 377.9 kg, prejšnje leto pa v istem razdobju 262.42 kg. Tu ni všteto tisto zlato, ki ga izvažamo iz države v rudi. Narodna banka je plačevala lansko leto 1 kg zlata po din 49.430; prejšnje leto pa po din 55.230.—.
Tobaka smo pridelali pri nas v letu 1935 okrog 7 milijonov kg, leta 1936. pa že 20 milijonov. Lanskoletni pridelek tobaka je znašal nad 25 milijonov kg.
Nova uredba o ustanovitvi zdravstvenega sklada bo uzakonjena pri nas v preračunskem letu 1938/39. Ta novi fond bo dobil od Hipotekarne banke okrod 100 milijonov začetnega posojila. Najprej bo modernizira-
Ni prave svobode brez resnične demokracije. Zato v boj za dosego državljanskih svoboščin!
na sarajevska bolnica, kjer bodo tudi zgradili novo bolnico za nalezljive (infekcijske) bolezni.
Za cestna dela je bilo v prera-čunskem letu 1935/36 določenih v naši državi 578 milijonov dinarjev, a Slovenija je prejela v ta namen samo 33 milijonov, kar znaša 5.8%.
Ljubljanska bolnica je lansko leto sprejela nad 30.000 bolnikov, a razmere, ki vladajo v njej, so v sramoto Slovencem. Kljub temu, da je poleg prostora primanjkovalo tudi pomožnega osebja, je bilo nedavno odpuščenih 13 uslužbencev.
V Srbiji poizkušajo gojiti tudi bombaž. Vendar je domača pridelek še enkrat dražji kot uvoženo blago.
V Sloveniji je še zmerom 260 nezasedenih učiteljskih služb in to kljub temu, da čaka okrog 600 brez-
Po pravilih naše zadruge § 21. imenuje načelstvo v vseh krajih svojega zaupnika, ki mora skrbeti, da pridobi čim več udov. Zaupnik daje zadrugarjem potrebna pojasnila, skrbi za skupen nakup življenskih potrebščin, posreduje pri izmenjavi kmečkih pridelkov in s tem varuje zadrugarje gospodarske škode in izkoriščanja. V določenem področju širi zadružno misel „Sloge“ in vzgaja članstvo za pravo zadružno delo.
Napačno misli vsak, ki vidi v kreditnem (denarnem) zadružništvu višek zadružnega dela in napačno dela, kdor ustvarja iz konsumnega zadružništva navadne dobičkarske trgovine. Nobenega dobička, nobenih bank ne potrebujemo, ki sesajo iz kmečkega in delavskega ljudstva težko prisluženi denar in ga potem za visoke obresti posojajo vojvodinskim Zidom. Za ta namen nismo ustanovili Sloge.
V našem okraju smo že začeli delati v duhu naše zadruge in uspehi niso izostali. Skupno naročamo živež, ki ga sami ne pridelamo zadosti in druge življenske potrebščine. Izločili smo vse izkoriščevalne posredovalce in pri tem precej prihranili. Začetek je tu; toda še premalo se kmet in delavec zavedata, da je tudi v gospodarstvu prava moč in uspeh le v skupnem nastopu in delu.
Nam kmetom delajo davki največje skrbi in so tako osovraženi kot sta bili nekdaj tlaka in desetina. Zavedamo se, da so davki potrebni, a biti morajo pravično porazdeljeni. Danes pa je položaj tak, da pade večina davščin na delovno ljudstvo, ki nima ničesar, a imovitejši sloji se znajo že kako izogniti tej nadlogi.
Davki, ki jih mora plačevati slovenski kmet, so zelo različni in mnogoštevilni. Mnogokrat se menjajo, sedaj odpravijo ali zmanjšajo enega, pa zopet nalože ali povečajo drugega.
4
poselnih učiteljskih abiturijentov na službo.
Tednik »Domoljub", ki je sedaj v službi J. R. Z., poroča v nekem dopisu, da ljudje ne pomnijo, da bi se davki kdaj tako neizprosno izterjavah, kot so se preteklo leto.
Slovenske tvornice stekla se bodo preselile v Zemun pri Belgradu. Vzrok preselitvi je dejstvo, da so tam davčne obremenitve 10 krat manjše kot pri nas. Tam odpadejo vsi samoupravni (banovinski) davki, ker ima Belgrad z okolico izjemen položaj in ne pripada nobeni banovini.
Industriji v Srbiji se godi sploh neprimerno bolje kot pri nas. Borski rudnik bakra plačuje samo 8.1% davka od čistega dobička, medtem ko jih mora odšteti Trboveljska premo-gokopna družba kar 62%.
Posameznik je šibak in njegova sredstva nezadostna. Če pa se jih za določen namen združi na tisoče in tisoče, je tukaj moč, ki lahko uspešno nastopa proti vsem kapitalističnim izkoriščevalcem. Poglejmo samo, za kakšne sramotne cene mora dandanes kmet oddajati svoje pridelke in po kakšnih visokih cenah jih mora kupovati meščan in delavec. Blago gre skozi tri, štiri ali še več rok, ki vse dobro zaslužijo, preden pride od proizvajalca do konsumenta.
Le poglejmo naše živinske sejme in prepričali se bomo na lastne oči, kako mešetarji in izvozniki nesramno izkoriščajo slovenskega kmeta. Kmet zredi živino in pri tem gara od ranega jutra do pozno v noč, a zasluženega deleža ne spravi, ker mu ga vzame mešetar. če bi bili slovenski kmetje gospodarsko tako organizirani kakor so hrvaški, bi spravili v svoj žep težke milijone, ki gredo danes v žepe izkoriščevalcev. Kmet vseje pšenico, jo da v mlin in iz moke napravi kruh. Ko je kruh pečen, pride tujec in odreže sebi najlepši del, a kmetu pusti drobtine.
Slovenski kmet, kam prideš, če bo to še nekaj časa trajalo? Berač postaneš in berači bodo tvoji otroci. Zaupniki Sloge, zavedajte se pomembnosti dela, ki vam ga nalaga naša zadruga.
Najbolj znan davek je zemljari-na, ki znaša skupaj z banovinskimi in občinskimi dokladami v Sloveniji letno din 70 do 80 milijonov. Zem-ljarino plačujemo od čistega kata-sterskega donosa zemlje. Ta donos dobimo, če od vrednosti pridelkov odbijemo vse pridelovalne stroške. Če bi slovenski kmet imel sploh kaj vpliva na davčno politiko, bi se ta donos gotovo bolj pravično določeval. Kljub temu, da danes v krizi večina slovenskih kmetij nima nobe-
Pobrano in prebrano
Vestnik ,, Slo gre
04
gospodarske in podporne zadruge slovenskih kmetov
in delavcev
Jevšnik Franc, kmet iz Kozjega.
Delo „Sloginihw zaupnikov
Davki nas tlačijo
nega čistega donosa od zemlje, se zemljarina prav nič ne zmanjša. Višino čistega donosa so določili takoj po vojni. Od takrat je vrednost pridelkov štirikrat manjša, a višina čistega donosa in zemljarina se ni zmanjšala. Če je kmet dal preje za zemljarino eno tele, mora danes dati celo kravo.
Če pogledamo statistiko, vidimo, da smo slovenski kmetje plačali
1931.	leta 30.6 milijonov, a 1935. leta 31.5 milijonov, torej več. Družbeni davek pa, ki ga morajo plačevati banke in delniške družbe, se je zmanjšal skoraj za 2 tretjini. 1931. leta je znašal 22 milijonov, a 1934. lela 9 milijonov.
Poglejmo, kako je z direktnimi davki, ki jih plačujejo poleg kmeta in delavca tudi ostali stanovi, n. pr.: trgovci, obrtniki, tovarnarji i. t. d. Vsi ti plačujejo sicer velike davke; toda po navadi jih zvaJe na odjemalce, to je na kmete, delavce, urad-ništvo i. t. d. Gostilničar proda vino veliko dražje kot ga kupi. To pa zato, ker vračuna v prodajno ceno poleg svojega dobička tudi trošarino in vse tiste davke, ki jih mora sam plačevati. Pripominjamo, da zaradi splošnega obubožanja mnogi trgovci in obrtniki že ne morejo več prevaliti vseh davkov na kupca in zato tudi prepadajo.
V letih od 1919—1926 je znašala vsota vseh direktnih državnih davkov, ki jih je Slovenija morala pla-
čati Belgradu, din 1,094 milijonov ali povprečno letno 137 milijonov. Ti davki so neprestano naraščali in so v letih gospodarske krize od 1929. do 1934. znašali že 1,381 milijonov, ali letno povprečno 230 milijonov. Zanimivo je njih naraščanje v zadnjih letih:
1929. leta so znašali 205.2 milj.,
1932.	leta so znašali 225 milj.,
1934. leta so znašali 276.1 milj.
Čim večja je torej bila gospodarska stiska, tem večji so bili tudi davki, a biti bi moralo ravno narobe. Poleg tega plačujemo Slovenci vedno več davkov kot južni kraji. Iz podatkov ki jih je 5. VII. 1935. objavil „Slove-nec“ posnemamo, da je Slovenija 1929. leta plačala 40 milijonov preveč državnega direktnega davka,
1932.	leta 87 milijonov, 1934. leta pa 88 milijonov.
Tudi samoupravne (banovinske in občinske) davščine neprenehoma rastejo. 1920. leta so znašali vsi proračuni slovenskih občin (razen Ljubljane) 125.8 milijonov, 1934./35. leta pa 180.3 milijone. Podobno in še slabše je z banovinskimi davščinami. 1935./36. leta je znašal banovinski preračun 92 milijonov, a 1936./37. leta pa že nekaj nst-J >? "t*,-
Ali ste že
poravnali naročnino?
Dopisi
Dopis iz ljubljanske okolice.
V ..Slovenski vasi“ sem že večkrat čitala dopise žene iz mariborske okolice. Iz njih sem spoznala, da je to zavedna kmečka žena, ki razume vsa javna vprašanja. To je razveseljivo, ker se me ženske preveč rade zanašamo na moške in puščamo njim, da odločajo o stvareh, kjer bi morale imeti me zadnjo besedo. Drugi in same mislimo, da politika ni za nas, čeprav v politiko spadajo davki, gospodarstvo, šolstvo, zaposlenost mladine, cene polj-
skim pridelkom, življenje in prepad posestev i. t. d. Ali ne zadevajo te stvari nas prav tako živo kot moške? Mislim, da! Poleg tega pa imamo ženske še posebne skrbi, za katere se moški ne brigajo. Spomnim naj samo zaščito mater, otrok, bolnikov in starcev. Ti so na naši skrbi. Zato se vzdramimo in sodelujmo pri kmečkem gibanju. Pomagajmo že danes kolikor se da in se pripravljajmo, da bomo kdaj v občinskih odborih in v državnem zboru tudi me ženske delale za pravice ljudstva!
M. P.
Dopis iz Radeč pri Zidanem mostu.
19. pret. meseca smo imeli v tukajšnjem ..Narodnem domu“ predavanje. Nastopil je neki govornik iz Ljubljane, ki je govoril o tako imenovanem ..katoliškem tisku". Kateri tisk je predavatelj pri tem mislil, nam je vsem znano. Dotaknil pa se je ob tej priložnosti tudi nekaterih političnih vprašanj in med drugim slovenskega narodnostnega vprašanja. Poudarjal je, da smo Slovenci „samobiten“ narod z lastno kulturo, jezikom itd.
Vztrajajte v boju za dosego svojih človeških pravic in vedite, da je vztrajnost in neomahljivost porok bodočnosti slovenskega delavnega ljudstva!
Z izvajanji g. predavatelja se strinjamo v tem vprašanju, da smo namreč Slovenci samobiten narod.
Tone Sotlar.
Dopis iz Središča ob Dravi.
Na seji občinskega odbora, ki je bila dne 27. 11. p. 1., je občinski odbornik Kelemina Matko predlagal, da se v bodoče ob vseh slavnostnih priložnostih, razen na državne praznike, razobesi poleg državne tudi slovenska zastava. Predlog je bil soglasno sprejet in prepis zapisnika poslan okrajnemu glavarstvu v Ptuj, odkoder pa je prišel naslednji odgovor :
„Na podlagi določil §§ 121 in 125
Zakona o občinah zadržujem izvršitev sklepa občinskega odbora po točki 6. dnevnega reda z dne 27. 11. t. 1., po' katerem sklepu naj bi se v
bodoče ob vseh slavnostnih prilikah* razen ob državnih praznikih, razobešala na občinski hiši poleg državne še slovenska zastava."
Gornja odločba je tedaj v zakonu osnovana, občinski odbor pa ima proti njej v roku 15 dni pravico pritožbe na bana.
Okrajni glavar, 1. r.
Zahvala.
Občina Vinica, okraj Črnomelj se najlepše zahvaljuje Frankoviču Jožetu iz Nove Lipe št. 18, sedaj v Ameriki, za dar v znesku 50.75 dolarjev, ki ga je zbral pri naših rojakih v Ameriki za tukajšnje prostovoljno gasilsko društvo kot pomoč za nabavo nove motorne brizgalne. Ob tej priložnosti se zahvaljuje občina tudi vsem darovalcem in vsem tistim, ki so nabiralcu pomagali.
Zupan: Vilko Šterk.
»Tesla žarnice"
prva domača, sveti čisto, je trpežna, porabi malo toka in je poceni. Dobi se pri tvrdki
Karl Loibner	Telefon	120
Kralja Petra c. 17 - pri .Zvoncu*
SUKNO
ODEJE
za modo in šport, iz lastne tovarne in vso manufakturo nudi po zelo solidnih cenah
Fp. Dobovičnik
Ce|jg»
Gosposka ulica
v/e
opremo
Turševa
Srečno in veselo Novo leto želijo vsem čitalel|em ^Slovenske vasi":		
Restavracija „Branibor“ ROBEK ANTON Celje, Kr. Petra cesta 41	Kavarna „Evropau Celje Dr. žerjavova ulica 5	Restavracija „Na-na“ ANGELA JAGER Celje, Kr. Petra cesta 29
Hotel „Union“ JULIJ OGRIZEK Celje	Restavracija „Nabavljalne zadruge46 PEPCA ŽERDONER Celje	Hotel „Zvezda“ ŽUMER FRANČIŠKA Celje, Glavni trg 13
Kavarna „Merkur“ LEBIČ IGNAC Celje	Berger Ferdo, gostilna Celje Gosposka ulica 34	Berger Albin, gostilna Celje Kapucinska ulica 1
Gostilna pri „Angelu44 A. SAVODNIK Celje, Prešernova ulica 20	Zagrebačko skladi ste manufakture Celje Glavni trg 10	R. Almoslechner Juvelir in zlatar Celje, Prešernova ulica 1
Kus Kristina, gostilna Celje Glavni trg 5	Lečnik Anton ure, zlato, srebro Celje, Glavni trg 4	Karl Dvoršak urar, Celje, Kocenova ul. 2
Zamparuti Roza gostilna in dekatesna trgovina Celje	Karol Pajk modna trgovina Celje, Glavni trg 2	Anton Hofbauer trgovina z usnjem in čevljarskimi potrebščinami Celje, Gosposka ulica 6
Vodlan Franc, gostilna pri „Mostu“ Celje — Breg.	šentjurc Gabrijel manufaktura in moda Celje, Glavni trg 9	Franjo Širše trgovina z mešanim blagom Celje, Krekova cesta 4
Gostilna pri ,Jelenu44 GORENJAK TEREZIJA Celje, Kr. Petra cesta 37	„Aboza obleke44 A. DROFENIK Celje, Kr. Petra cesta	Josek Oton trgovina galanterije, pohištva in strojno mizarstvo Celje, Glavni trg 2
Kirbiš Josip Celjska tovarna kvasa, sladov in kan-ditov. Parna — strojna pekarna CELJE i; t			Fr. Strupi veletrgovina s steklom in porcelanom Celje, Prešernova ulica	P. Matkovič & Comp. trgovina z vinom Celje, Gosposka ulica 3
8 „ELKA44 tekstilna tovarna CELJE	J. Jelenz, Celje Celje podružnica J. Jellenza nasl. Oto Golež Slovenjgradec	Gledališki frizer Riko Grobelnik Celje Glavni trg in poleg Hotela „Evropa“
Lekarna pri „Križu44 Ph. Mr. FEDOR GRADIŠNIK Celje Palača Ljudske posojilnice	Leskovšek Franc knjigarna in trgovina s papirjem Celje, Glavni trg 16	Val jak Franjo brivec Celje, Slomškov trg 6
fkmeckj e	Rafael Salmič urar in zlatar Celje, Narodni dom	Jonke Edvard pekarna Celje, Gosposka ulica 23
Anton Petek manufaktura in moda Celje j Prešernova ulica 21	Karl Marš, urar Celje, Gosposka ulica 14	Zadravec Matevž pekarna Celje, Gosposka ulica 3
Stran S.
„S L O V E NSKA VAS“
Štev. 1.
Dolžan Franjo kleparstvo in vodovodne inštalacij« Celje, Za Kresijo 4	Dobrotinšek! Anton elektro in radio tehnično podjetje Celje, Dr. Žerjavova 5 Telefon št. 240	Konfekcija Karol Vrečič Tivar obleke Celje
Šakic Tadija trgovina galanterije Celje, Kr. Petra cesta 22	M. Šribar trgovina ročnih del Celje, Dr. Žerjavova 2	Josip Gumzej sodarstvo Celje — Breg
Hobacher Valter kolodvorska restavracija CELJE	Šterk Vilko trgovec Vinica št. 2	Drogerija „Sanitas“ CELJE
P. Koren preje Šterk trgovina z mešanim blagom Črnomelj — Bela Krajina	Bukovec Matija gostilna, trgovina in mesarija Kot pri Semiču — Bela Krajina	Malič Kazimir mesar in posestnik Vinica št. 26
Schneider & Verovšek trgovina z železnino LJUBLJANA	Drogerija Anton Kanc sinova LJUBLJANA Židovska ul. 1	Gregorc & Co.-Ljubljana veletrgovina špecerijskega in koloni-jalnega blaga
f Karol Pajk *
t CeEje, Glavni trg št. 2 i f	telefon	št.	298	«
\ Specialna trgovina moškega h f perila in modnega blaga «
J Velika izberal Cene nizke! ^
Karel Florjančič - Celle
Knjigarna, trgovina papirja umetnin in muzikalij
Franc Leskovšek
CELJE - Glavni trg štev. 9
Telefon M	Račun	poStne	hranilnice 16.143
Na drobno!	Na	debelo!
Telefon 74
Cankarjeva c. St. 2
Zaloga elektromotorjev, dinam, števcev, žarnic, izoliranih cevi, likalnikov, kuhinjskih aparatov, izolatorjev, žic, armatur, svetilk, lestencev, nočnih svetilk, ventilatorjev, zvoncev, telefonov, vsakovrstnega elektromateriala, radioaparatov in radiomateriata
Zahtevajte pri urarjih le
JUNGHANS
ure,
ker so prvovrstne!
»SP
b'7,i
1
I!
Psiš
hv,'~
StjJj?
„FENIX“
Tvornlca usnjatih izdelkov: Ko včegi, aktovke, damske torbice, denar-nice, pasi za gasilce, vzorčni kovčegi itd.
g	ma	11
\ Tvornlca zemeljskih, kemičnih, oljnatih In lakastih g barv, firneža, lakov, steklarskega*kleja itd.^
Franc Cuk, Celje
L
TOVARNA KEMIČNIH IZDELKOV
V HRASTNIKU D. D.
Obratovališči: Celje in Hrastnik
Izdeluje in prodaja naslednje vrste fosfatnih gnojil:
rudninski superfosfat 16% in 18%, kostni super-fosfat KMF 18/19%, fosfatno žlindro 6/10/18%
razen teh dobavlja tovarna:
mešana gnojila KAS, kostno in apnenčevo moko
nadalje ima stalno na zalogi:
kalijevo sol 40% za gnojenje, čilski soliter 16% za gnojenje.
Vsa navedena gnoj la se p odajajo po najnižjih dnevnih cenah.
Vprašanja in naročila na:
Tovarno kemičnih izdelkov v Hrastniku d. d.
ali njeno podružnico v Celju.
Opozorilo kmetovalcem! FOSFATNA ŽLINDRA
je domač proizvod in najcenejše fosforno-kislo gnojilo, ki se je zlasti kot jesensko gnojilo prav dobro obneslo pri vseli rastlinah.
Izkušeni kmetovalci iz vseh krajev naše domovine označujejo fosfatno žlindro kot zelo uspešno in najbolj prikladno gnojilo, s katerim se doseže izdatno povečanje žetve.
Fosfatna žlindra vsebuje deloma lahko topljivo, deloma težje topljivo fosforno kislino. Ob začetku rastne dobe uživa rastlina najprej vodotopni del fosforne kisline, pozneje pa izkoriščuje še težje topljivo fosforno kislino.
Jesensko gnojenje je najvažnejše, kajti zemlja dobi jeseni dovolj vlage in ima pozimi dovolj časa, da v miru pod zimsko snežno odejo prebavlja hranilne snovi. Spomladi pri setvi pa pade zrno v dobro rejena in rodovitna tla.
Fosfatna žlindra je vsekakor najcenejše in najprikladnejše fosforno-kislo gnojilo, ki ga uporabljajo vsi kmetovalci, živinorejci, sadjarji in vinogradniki.
Fosfatna žlindra je stalno v zalogi pri Kmetijskih zadrugah in pri vseh večjih trgovcih.
edaia konzorcij ki ga predstavlja Dovč Ivan, kmetovalec iz Šmartnega ob Savi. — Urejuje in za uredništvo odgovarja Kreutzer Pavel, Ljubljana, Trnovski pristan 14/1.
Tisk. J. Blasnika nasl., Univerzitetna tiskarna in litografija, d. d. v Ljubljani. Odgovoren L. Mikus.