Sle v. 46. V Trsta, v soboto. 17. tabruarla 1917 \i' a:a vc k dan. tndi ob nedel'ali In praznikih, - ob r> zjutraj. Utaca Sv rra-ić.ika As»$kcRa 5t V). 1. nad str. - Vsi 1. : m.? : «e n« •»• i ? »n G ■ r. ! • k trt-»orclj -i* Hn.-» • i-u^e t »ca Sv tu t št. 2Ql . • .tva in uf>rave štev. li-o7. j ceio Jc»o ......K 24. - ........12— s "c .•*.*.. ( 2» ^ i Izdtjo a ce*o teto ...... . 5 20 u .......2« Poinmtzne Številke .Edinosti* se prod^tnjo po 6 vinarjev zastarele Številke po in vinarjev Oglasi se računajo na milimetre v Siroko>ti ene Koinpe Cene: Oglasi trgovcev in o rtni'ov mm po m vin Osmrtnice, zahvale, poslanice, og.asi denarnih Zavodov . ......mm po '2' vin. Oglasi v tekstu lista do pet vrst ... . . K 211. vsaka nadaljna vrsta .... . . 2. Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj na 'O vin.iriev Oglase sprejema inseratni cJdeieK „r.iii osti*. >. t »-Niina M reklamacije ee pošiljajo upravi lista. Piačtiji.- se izključni) e upravi .Edinosti" Plača in toži sc v Trstu Uprava in inseratni oddelek se nahajata v ulici Sv Pranćiška AsiSkega št. JO. — Poštnohranilmčni rafiun 3t. 8*1 i.jj n'na e s li đcsoflru. disča. avatri in Posamični ob Bistrici g n bojišču nobenih po^eb- — Znaten irnn kampanj. * ;ki :n Na H. h r u fram Kori« dK.a il ovei >grai ?sre< je cesarja Viljema mor-nni govor Talaat paše uredno pcrrrno, DI'N\J, 16. (Kor.) Uradno s© razglaša: 16. februarja 1917. Vzhodno bojišče. — Severno Do^navatre je bif ruski napad preprečen po o^nern ojuiju, napad sovražne patru i ie uij Bistrici Solotvinski zavrnjen. Italijansko bojišče. — Nič no- ugovzhodno bojišče. — En frnnco ' i pf>1k z artilieri'o je iz Korice nar - ino tega kraja se nauaj?ioče 3' .roo.rr- ; ejne lovske stotnije in albanske tormawije. Nase čete so se, ne da | bi se spustile \ kak ostrejši boj, umaknile na viš«n*ke pa^Hinke. Namestnik nače;;;.«a generalnega štaba: pl. Hofer. frnl. m VI ;K3 urndm porodi. BEROLIN, 16. (Kor.) Veliki glavni stan. 16. februa: ja 1917. 7 a p a d n o bojišče. — Armada prestolonaslednika Ruprehta: Severo-vzlio 'no Arm.nti^resa, južno prekopa La Bassee in v ozemlju Somnie je bilo topovsko delovanje do noči stopnjevano. Zbiranja sovražne pehote v jarkih severno Arnientleresa, zapadno Lensa in ob obeh bregovih Ancre smo obstreljevali z uničujočim ognjem. Radi tega do napadov ni prišlo. — Prestol;>naslednikova armada: V Sampanjl je bil Južno Riponta po uspešni pripravi s topovi in min jml napad. ki ga je izvršila naša pehota previdno in krepko, po^rHnoma uspešen. V Sampa-nji je bH zavzet z naskokom kroi te. na višini 185 pa štiri sovražne črte v 2600 m širini in 800 m globočini. 21 oficirjev in S.T7 mož je ujetih in uplenjenih 20 strojnih pušk in ena minovka. Naše Izgube so majhne, Francozi so svoje z brezuspešnimi protinapadi, ki so jih izvršili proti izgubljeni postojanki tudi zvečer in danes zjutraj, še povečali. Na zapadnem bregu Mozele je bilo pri Sunkih izvidnih oddelkov privelenlh 44 ujetnikov, večinoma iz tretje francoske črte. Cez dan in ponoči je bilo obojestransko letalsko delovanje živahno. Nasprotniki so v zračnem boju In petom sestrelitve po topovih in pehoti izgubili sedem letrJ Vzhodno bojišče. — Fronta princa LeopoHa Bav.: Med Vzhodnim morjem in Dnjestrom je bilo ob snežnih viharjih in mrazu v nekaterih odsekih bojno delovanje živahno. Ob Bistrici Solotvinski so naše prednje straže jugozapadno Bohoro.lzanov odbile ruski napad. Na fronti nadvojvode Jožefa in pri Macken-senovi armadi je položaj neizpremenjen. M a c e d o n s k a fronta. — Nič novega. Prvi generalni Vvartirmojster: rl. I udendorf*. BoIcrsK) uredit) irročllo. SOFIJA, «5. (Kor.) Generalni štab javlja: Macedoiiska fronta: Severno Bitolfa slabo*n<* stre'?« ije s topovi, minovkami in strojnimi pir . mu. V kolenu Černe srdit topovs i ^ nj proti višini 1050. Nemški poiz\e . ^elki so v smeri Paralo- va pro s »vr.ižne iarke in privedli s seb »j .<> i Italijanov. Na ostali fronti slaho r i • o delovanje. — Romun- ska fronta: Topovski ogenj z našega bre-ira Donave na pristanišče in vojaške naprave v Galacu. Pri Tulce ji streljanje med stražami na obeh bregovih rokava sv. Jurija. SOFIJA. 16. (Kor.) Bolgarski generalni štab javlja: Macedonska fronta: Severno 8?to(ja, v ozem'ju Mc-glenice in na desnem h e *u Vardarja slabotno streljanje topov, in, no v k. stroj -ic in pehote. Na ostali fronti precej maj!in * topovsko delovanje. Od-c*el k sovražne pehote, ki je poizkušal prodirati proti našim postojankam zapadno Gjevpielije, smo pregnali s pehotnim ognjem in z bombami. Sovražne ladje so brez uspeha bombardirale zapadno in vzhodno obal zaliva Kavale. — Romunska fronta: Oddelek ruske pehote se Je poizkušal po zamrzlem rokavu Sv. Jurija približati našim stražam, a Je bil z ročnimi granatami in s pehotnim ognjem pregnan in je ©stavil več mrtvih in ranjenih. Turško uradno porotno. CARIGRAD, 15. (Kor.) Iz glavnega stana se poroča: Fronta ob Tigrisu: Dne 13. L m. je sovražnik naše južno Tigrisa se nahajajoče postojanke srdito obstreljeval s topovi. Sovražna pehota, ki Je izvršila napad proti desnemu krilu, Je bila, ko se je na 200 m približala našim postojankam, popolnoma odbita. Dva z dvema baterijama ojačena sovražna konjeniška polka sta dne I3«i. m. zjutraj brez uspeha napadla naše varnostne oddelke na desnem krilu. Sovražnik je nadaljeval obstreljevanje naših na iuin&m bregu Tigrisa se nahajajočih postojank. Popoldne Istega dne je sovražna pehota po močni topovski pripravi napadla naše levo krilo. Bila Je odbita. — Kavkaska fronta: Akcije močnih poizvedovalnih patrulj na našem levem krilu so bile brezuspešne. — Na ostalih frontah nič važnega. Sovražna uradna poroilla. Italijansko uradno poročilo. 16. februarja 1917. — Na trentmski fronti normalno topovsko delovanje. Severno Tonezze je bila neka sovražna baterija zadeta v polno. Poroča se o uspešnih sunkih naših oddelkov proti sovražnim postojankam pri dolinah Coldose in j Maggiore rn na gornjem koncu doline Fe-lizona. Napravili smo par ujetnikov. Na julijski fronti je sovražna artiljerija zopet bombardirala nekatere odseke naše črte vzhodno Gorice in na Krasu.Napadni poizkus sovražnika v ozemlju Šobra je bil gladko odbit. Z dobro umerjenim ognjem smo raspršili sovražne pehotme oddelke, ki so se zbrali na višinah vzhodno Vrtojbe. Sovražna rzv.idiia leiala smo pregnali z ognjem baterij in z lastnimi letali. 16. februarja 1917. — V ozemlju vzhodno G-orice ie bila v inoči 15. t. m. sovražna pehota, ki y je zbirala pri Sv. Katarini, po našem zapornem ognju pregnana. Iz-vidne čete, ki so prodirale proti našim črtam, so bile obkoljene in ujete. Dalje južno smo prodiralne poizkuse sovražnika proti našim postojankam pri ŠObru in Vrtojbi gladko odbili. Tekom včerajšnjega dne na vseh frontah običajno topovsko delovanje. _ Nemški letalski napad na Dunkirchen. BEROL1N, 15. (Kor.) Uradno se poroča: Naša mornariška letala so »dne 14. t. m. zjutraj izdatno ob metala z bombami letališči pri Dunkirchnu in Coxyde. Zadetki so bili dobri. Dalje je neko povodno letalo z dobrim uspehom metalo bombe na ladje, nahajajoče se v pristanišču. BEROLIN, 16. (Kor.) Nemška mornariška letala so dne 14. t. m. zvečer zopet napadla letališče St. Pol pri Diinkirchnu. Zrakoplovne lope so bile zadete in opažen ogenj. Pri povratku je bilo ognjeni svit videti še daleč. Vsa Ietaia so se vrnila nepoškodovana. _" Uspehi nemških podvodnikov. LONDON. 15. (Kor.) Parnik »Insho-ven« je bil potopljen. BEROLIN, 15. (Kor.) Pod vodnik, čegar dosedanji uspelii so bili dne 9. t. in. naznanjeni s 16.000 tonami, je potopil skupno 35.(H)0 registriranih ton. LONDON, 15. (Kot.) Angleška parnika i vzoči v^elikem številu. Seji so prisostvo-1 Dr. Rutkovvski vladni komisar v Lvovu. »Cilicia« in »Ferga« sta bila potopljena, vali državni dostojanstveniki in člani di-J LVOV, 15. (Kor.) Na mesto dosedaa e- P O D L I S T E K. Ms sodite,...!" •man. za v — Lesinski, zaukažite. da zaigrajo mazu rko. Plesal bom. V tem naj pride dvorna kočija v spremstvu telesnega lovca, da odpelje gospico Cigiiinovo domov. Potem sporočite tajnemu svetniku, da se je gospica že odpel ala zaradi glavobola. a prepričana, da so (lospičino garderobo dajte da prinesejo v njene besede. j moJri salon. Mojih nadaijnili ukazov pri- nieno hlaJno mirnost I čakujte v predsobi pred modrim sa-v njem je še utripala j Ionom. toda Sonja je nalahno l^bbočnik je udaril s petami, roko k sebi. in hipoma j — Kakor ukazujete. Visokost. Sonja je smehljaje se zrla predse. — Ali sem jaz tista, s katero se razpolaga tako? Slišim in ne rečem ničesar____ in celo srečna sem zato.... o moj Bog! Knez pleše! Pleše mazurkp s Cigiri-novo. Te besede so se po bliskovo raznesle po vseh svečanostnih prostorih. Vse je hitelo in se gnetlo v plesno dvorano, da nje. Oi se, da mu niliče vedel io je k po-Maznami in nje. Pomignil je z glavo pride bliže. Lesin>k: je se za knezom in Sonjo aion, nepomično stal na-vrnt, zakrivajoč v prsih iiajsil- »urienje___ sedaj je s;al pred »podom. Posadki ste bili rešeni. Reuterjev urad poroča, da je bil angleški ribiški parnik »King Alfred« potopljen od nekega nemškega podvodnika. 9 mož posadke je bilo rešenih. Kapitan je bil ujet. — LONDON. 15. (Kor.) Reuterjev urad poroča: Po novih poročilih o potopitvi parnika »Saxonian«, je razvidno, da je bilo izstreljenih na ladjo 25 granat, predno se je potopila. Kapitan in en mornar sta umrla za dobljenimi ranami. Med 4 možmi posadke, ki so bili ra »jeni, se nahaja ameriški podanik Neyga d. Čeprav je bila oddaljenost od obale 250 milj, je bila posadka prisiljena ,da je šla v dva čolna, ki sta prispela po 69 oz 25 urah*do kopnega. — Dva druga ameriška podanika se nahajata med preživečimi, ki so morali vsi silno trpeti, rredno so bili rešeni. KOPENHAGEN. 15. (Kor.) Norveška je meseca januarja t L izgubila 44 ladij, skupno <>6.484 ton. LONDON, 15. (Kor.) Parnfk »Margari-ta« (2788 ton) in dve Šahipi ste bili potopljeni. KRISTIJANIJA, 16. (Kor.) Norveški konzulat v Bordeauxa je brzojavH trgovinskemu oddelku, Ma je bil parnik »Pro-greso« potopljen. Kapitan m moštvo sta rešena. STOCKHOLM, 16. (Kor.) Govori se, da je bilo v zapornem vodovju Severnega morja .potopljenih pet švedskih parni-kov, ki so peljaJi iz Anglije premog v švedska pristanišča. BEROLIN, 16. (Kor.) VVolffov urad poroča: Tekom-24 ur je neki naš podvodnik potopil: eno pomožno križarko 20.000 ton, dve pomožni križarki ali prevozna parnika po 13.600 ton in en prevozni parnik 4600 ton, skupno 51.800 tem. Izmed dne 13. t. m. javljenih potopljenih 6 parnikov in ene jadrnice, skupno 25.000 ton. Je imel en parnik 1000 ton sena, 1500 ton pšenice in 2000 ton ovsa, in en parnik 5000 ton petroleja za Anglijo. Ujeti so bil-i: 3 kapitani, dva inženirja in en brezžični telegrafist. Dva parnika sta bila ^orožena. Odhod Bernstorffa iz Amerike. AMSTERDAM, 15, (Kor.) Iz Wasbing-tona se poroča, da je nemški veleposlanik grof Bernstorff s spremstvom; obstoječim iz 30 oseb, odpotoval v torek iz Washing-tona in se v sredo vkrcal v Newyorku. Prekmorski promet med Italijo in Brazilijo. LUGANO, 16. (Kor.) Italijanske plov-bene družbe so glasom Agenzie Američane naznanile v Braziliji, da bodo nadaljevale prekomorski promet med Italijo m Brazilijo, ne oziraje se na blokado, kakor dosedaj. Vprašanje oboroženja ameriških trgovskih ladij. LONDON, 15. (Kor.) »Morningpost« poroča iz Washingtona, da so nastala v kabinetu glede oboroženja trgovskih ladij nasprotja v mnenjih. Najmanj dva člana kabineta sta izrekla bojazen, da bi obo-roženje izzvalo nemške napade. O vprašanju bo odločeval predsednik sam: Cesar Viljem mornaric7. BEROLIN, 15. (Kor.) Nemški cesar je izdal na mornarico sledeče povelje: V predstojećem odločilnem boju pripada Moji mornarici naloga, da obrne angleška vojna sredstva izstradanja, s katerim hore naš ostudni trdovratni sovražnik po raziti nemški narod, proti njemu in njegovim zaveznikom, s tem, da prepreči z vsemi lazpoložljivimi sredstvi njegov pomorski promet. Pri tem pridejo v prvi vrsti v pošte v podvodniki. Pričakujem, da bo to leiir.iško nadkriljujoče in na de-lazmožnost ladjedelnic opirajoče se orožje v skupnem delovanju z vserni drugimi bojnimi sredstvi mornarice, prežeto duha, ki jim je tekom cele vojne priboril že toliko sijajnih dejanj, zlomilo vojno pohlepnost naših sovražnikov. Ekspoze Talaat pate. C* RiORAD, 15. (Kor.) V zbornici je danes veliki vezir Talaat paša prečital svoj vladni program. Poslanci so bili na- bi videlo in uživalo ta prizor. In kako je1 se godi v njej. plesal! Lahno, elegantno, ognjevito____ in ona____nepopisno lepo! T o j a v njej se je dogajalo nekaj čudnega. Vedno bolj in bolj je izgubljala pri tem plesu svojo mirnost, nekaka strnja je prehajala od njega nanjo, čutila je, kako je njegovo srce utripalo ob njenem. Roko ji je ti dno ovil okoli pasu, v svesti, da je ona njegova, in njegove ustnice so ji šepetale vroče ljubavne besede. S tem plesom je postal njen gospod. V njeni duši se je trepetaje jela porajati slutnja o oblasti moža nad ljubečo ženo. Vedela je in čutila, da bi oidslej poznala samo eno, da bo čutila samo za eno — za njega! Ko sta končala ples, je čisto proti svoji navadi povesila glavo in okoli ust se ji je pojavila sladka poteza, kri je kazala njeno zmedenost. Tnez je opazil to potezo, čutil je, kako se ji trese roka.... vedel je, kaj ploinatičnega zbora, med njimi avstrijski in nemški poslanik. Tribune so bile natlačeno polne. — Vladna izjava se glasi: Vsled odstopa velikega vezirja Said Ha-lila smo prevzeli na podlagi cesarskega irada odgovornost in vladno oblast mi. (Odobravanje). V zaupanju na požrtvovalnost naroda, ki že nad dve leti prenaša trpljenja strahovite vojne, tekom katere so bila vsa poniževanja zmagovito maščevana in ki je podal nove dokaze svojih vojnih sposobnosti in patrijotizma s tem, da je vpletal v svojo zgodovino nove zmage in nova junaštva, pričenjamo svoje delo. Mi smo si popolnoma svesti velike odgovornosti, ki smo jo prevzeli ob težavnh razmerah. Naša dežela, ki je bila vedno izpostavljena notranjim težkočam, je prevzela žrtve, kakor jih ne pozna zgodovina ?n zastavila vse svoje sile za najvišjo nalogo v svetovni vojni, ki je izbruhnila po tripolitanski in balkanski vojni, ki ste tako težko prizadeli našo domovino. Naši sovražniki, ki nam hočejo priti do živega, so razglasili svojo namero, da nas hočejo pognati globoko v Anatolijo in nam iztrgati Carigrad in morske ožine. Na vse te smešne grožnje naših nasprotnikov, ki so se po porazih, ki jih je naša krepka armada prizadejala sovražnikom na suhem in na morju, razblinile, odgovarjamo: »Mi ne gremo iz Carigrada, dokler bo živel le en Turek.« (Živahno odobravanje). V teh gigantskih bojih bomo vztrajali v tesnem in prijateljskem orožnem bratstvu z našimi hrabrimi in zmagovitimi zavezniki, ne da bi se strašili kakih žrtev, naj bi bile še tako velike, dokler ne bo sovražnik priznal, da imamo pravico do eksistence. To je naš cilj, v kolikor se tiče vojne. Prepričani smo, da bo visoka zbornica podpirala prizadevanja, ki streme za tem, da se zagotovi obstoj jn neodvisnost domovine. CARIGRAD, 15. (Kor.) Po programnein govo-u velikega vezirja Talaat paše. ki je bil živahno odobravan, je zbornica s 189 glasovi soglasno izrekla zaupnico Talaat paši. Ta v parlamentarni zgodovini Turčije dosedaj nedosegljivi uspeh je bil sprejet z dolgotrajnim odobravanjem. Angleška spodnja zbornica. ROTTERDAM. 15. (Kor.) Iz Londona se poroča: Na včerajšnji seji spodnje zbornice je govorilo več poslancev za stroge odredbe proti produkciji in uvažanju opojnih pijač, da se prihrani ladijski prostor in vpelje več pšenice. Državni tajnik za notranje stvari, sir George Cave, obljubil, da ukrene vse za zasiguranje preskrbe živil potrebne omejitve in naznanil, da bo pridelovanje piva napram 1. 1915 znižano za 10%, napram 1. 1916 pa za 30/v. Nove določbe postanejo veljavne dne 1. aprila.___ Špansko oficirsko odposlanstvo v Berolinu. BEROLIN, 16. (Kor.) Na povabilo vrhovnega arinadnega vodstva je prispelo v Berolin špansko oficirsko odposlanstvo, na čtlu mu general Ruiz de San Jago. Španski oficinji so bili sprejeti od feldmar-šala Hindenburga in generala Ludendorf-fa. Deputacija odpotuje najprej na zapadno bojišče. Izredno avstrijsko odposlanstvo na Bavarskem. MONAKOVO, 16. (Kor.) Kralj Ludovik jc sprejel danes v slovesni avdijenci v svrho notificiranja nastopa vlade Njeg. Veličanstva cesarja in kralja Karla odposlanega izrednega odposlanca in ogrskega ministrskega predsednika iz. si. grofa Khuena Hedervaryja, ki ga je spremljal legacijski svetnik, komornik grof Buko\v-sky. Avdijenci je prisostvoval državni minister grof Hertling. Odposlanec je izročil lastnoročno pismo cesarju. Neposredno nato je bil groi Kliuen sprejet od kraljice. Ob eni popoldne se je vršilo pri kraljevski dvojiici kosilo, na katerega sta bila povabljena odposlanec s spremljevalcem in avstrijski poslanik grof Thurn Valsassina z državnim svetnikom Loetflom m spremstvom. Kralj je poielil grotu Khuenu veliki križec bavarske krone za zasluge. ga vladnega komisarja, i i. svet. Gra-bo\vskega, je bil imenovan za vladnega komisarja v Lvovu iz ruskega ujetništva vrnivši se bivši župan dr. Ruikosvski. Avdijence. DUNAJ, 16. (Kor.) Cesar je sprejel v posebni avdijenci: fml. Fabinija, člana gosposke zbornice grofa Majlatha, fml. viteza Jordan - Roz\vadovskega in ministra gm. Hoferja. _ Ogrski ministrski svet. BUDIMPEŠTA, 16. (Kor.) Danes popoldne se je vršil pod predsedstvom ministrskega predsednika grofa Tisze ministrski svet, ki so se ga udeležili vsi v Pešti mudeči se člani kabineta in predsednik aprovizacijskega sveta. Položaj na Grškem. MILAN, 15. (Kor.) »Secolo« poroda iz Aten: Odnošaji med entento in Grško kažejo zopet nekako napetost, čeprav grška vlada tega ne prizna. Diplomacija entente je nezadovoljna z načinom izvedbeultiimta in zatrjuje, da so bile organizacije rezervistov le navidezno razpuščene in da je skritega še mnogo orožja. Venizelisti se ne čutijo varne. RIM, 15. (Kor.) Kakor poroča Agenz'a Štefani, je položaj v Atenah stacijonare-n. Blokada se nadaljuje. Uvedba poletnega časa v Nemčiji. BEROLIN, 16. (Kor.) Glasom razglasa zveznega sveta se prične za I. 1917 poletni čas dne 16. aprila ob l zjutraj in se bo končal dne 17. septembra ob 3 zjutraj. — Sonja____ sladka moja ljubljena Sonja! Pogledala ga je s pogledom, v katerem se je zrcalila pohlevna, vdana Ijube2en. In zopet jo je popeljal po dvorani in zopet sta bila sama v modrem salonu. — Vsedi se na ta stol, sladka moja ne-vestica. Ohladiti se moraš, preden zapustiš grad. Skrila je svoj obraz na njegovi rami. — Tako vroče mi je in skoraj bi obnemogla ____kapljico šampanjca, če smem prositi. — Takoj, srce moje. Ukazal je Lesinskemu, naj poskrbi za to. Sonja je vzela polno brušeno čašo in jo izpila. Knez jo je nalil zopet in jo dvignil: — Tebi in najini sreči! Izpil je čašo do dna in jo vrgel nato ob tla. Z&Koj ne rrlCemo do parlamenta? Potrebujemo parlament. In mo^li bi ga tudi ime i. In vendar ne moremo do nj.ga! 7akaj ne — kie, kdo je vzr k? ^ en vprešamem se bavi „Arbeiter Zei-tung" v obsežnem članku. Za parlament govori dijstvo, da tut'i naj-modrej i vlada ne nzu-i e vsega in da tu-'i najpozorneja uprava ne opaža vsega. Zato je sodelovanje poslancev potrebno. V ra/nih p< gledih uttgne bi'i sirer vladanje brez parlamenta uuobneje. Toda vlada, i jej nje asina udobn st ni v vrhni zakon, se r e more odtegi iti izpoznanju da vesel e do dela trpi če se I u stvo čuti p rl žano, da pa us:v rjajoča moč narašča, če se samozavest ljudstva dviga. Da pa ta samozavest trpi, če trji d ''e sedanje stanje — da je namreč Avstrija ecii na država, ki je v vsem času vr jne bi e/. parlamenta — to je taVo gotovo, kak<>i e gotov<», da bi se po sklicai j j parlamenta zaupanje narodov povečalo! Pa še v nekem drugem smislu je vzpo-stava ustavnega življenja v državno zapoved. V parlamentu bi se manifestirala skupnost avstrijskih narodov! Državni zbor je torej istotako ljudska kot državna potreba. Zakaj torej ne moremo dobiti parlamenta, da-si bi ga mogli imeti? In vendar ne moremo priti do njega! Kje je vzrok? Na vladi? Ne, zapreka ni v grof Clam-Martiničevi vladi! Saj je sedanji šef kabineta vzpostavo ustavnih razmer označil za »visoki cilj-t svojega vladanja! Istotako je sprejel v svoj program nalog cesarjev, »naj stavi predloge položitev zaprisežene zaobljube.« Ni torej dvoma, da grof Clam-Martinic resno misli s svojo besedo, da je ne izgovarja zato, da je pozneje ne bo držal, marveč z zavestjo, da jo bo moral držati. Grof Clam-Martinic se tudi ne more odtezati izpoznanju, da bi se izkazal uspešnega državnika ravno s tem, da bi dosegel svoj »visoki cilj« — vzpostavo ustavnih razmer. Sicer pa bi moral smatrati 9vojo misijo kot ponesrečeno. Grof Clam-Martinic mora hoteti državni zbor in če bi bil svoboden v svojih sklepih, bi bilo sklicanje že davno izvršeno. Tudi gle 'e drugih ministrov ne veruje .Arbeiter-Zeitung1*, da bi b li nasprotni skli-carju parlamenta. Parlament prinaša Hčer res mars k ko neprijetnost /a ministra. Ali, • aj je minister brez parlamenta? Mč! Brez i a lamen'arične tribune jele g«la „i stanca". Ca iljubju marljivih ljudi je to premal . Po eb-n«» pa za ministre,ki .«■ o par amtn arci! (Urban, dr. Banneither, ki sta o^a dobra g >vorr ika.) brez p Hamenta ostajajo v senci. P. rlanien-tarična tribuna pa jim daja možnost, da raz-vi ajo svoje id je in dokai ijejo svoje zmožnosti. Vprašanje je torej: zakaj vlada Clam-Alartiničeva ni sklicala parlamenta? In še več: zakaj ga ne skliče tudi kasneje? Zato, ker ni svobodna, ker je ujetnica na-tionalverbandlerjev. To si treba natančno zapomniti. Pride že čas, ko bodo nemški volilci sodili o tem. Gospodje iz »National-verbanda« so, kakor znano, Clam-Martini-čevo vlado obremenili z obvezo, da pred sklicanjem parlamenta /izvede« gotove stvari: opredeljenje po okrožjih na Češkem, nemški državni jezik, izločenje Galicije. Med tem se je vprašanje Galicije izločilo iz »aktuelnega« programa, da-si je ravno to vprašanje edina stvar, ki bi se Stran II. •EDINOST* fttev. 48. V Trstu, dne 17. februarja 1917 izpolnitev »nemških ifvtnu ie. d.r preprečil sk!i- ?bva! Državni zbor se| i. mogla staviti v zvezo z delamožnostjo parlamenta. »Okrožna ustava« na Češkem je po- trel na reforma n Jc pozdravljati je. da je iz čiste teorepčiic zahteve prešla v živo zavesi, ali z dcJamožnostJo rcslanske 7' mace n;-: a Cisto nič orraviti. in vendar so natiuralverbanJIerii pt-stavili tudi iz edbo te zahteve kot predrlo) 7a sklicanje državnega zbora in izrabljajo svojo i C proti vlaii. ki so jej dali dva ini-rn. da jo n 'vrr: ?? oJ sklicanja parlamenta! 1 vel ka met,«'a ni bila njihova n-x\ da bi zahtev«, a* c ifi drfavrega > ' n^lvcband vložB r 1 v ;*to r-- - s He?:»iu!!! To morajo vo-I a r fiiwmi I ~o trm izreči svo-jo s > o o tej »narodn ;>olitrki! D / vijamc torej čuden prizor, da se >ža\«ii zbor obstru;ra, ne da bi bil zbran. Kajti. Kaj i e iwiiliiia^r NaHaMri-\ urban Ja. obHrukdja proti držav- nemu zboru?! Naj se že sklicani državni zb r ovira na delu. ali pa se prepreča s" ILanje parlamenta, stvar ostaja ista: da ena parlamemaričnili strank ubija parlament! in naj viada pošilja državni zbor drmov, ker ena strank v parlamentu ob-sir ilra. a1 pa naj ga ne sklicuje, ker ena Stnaka zbornice oporeka« temu —to tune kaže nobene razhke. Zakaj da vlada C!a n-Martiničeva »pogoja«, ki ga je sprejeia, niii ne izpolni, niti se ga ne iz-■ebi — tega seveda ne vemo. Kar pa vemo. je. da na ta način ostala vse pri stare n: da A.sirija ne more i -riti do paria-n-L :ita. da-si ga krvavo potrebuje in da-si bi z vsakim inem mogli iiiieii Jclainožno rnico. AUd Iju'stvom, ki h'>če paria-i t nt. in državnim zborom st, ji veto Na-ti n: !verbanda, ln to je. ka! : r sc dozdeva. za;ioveJ. ki dol.^a noiraajoavstriisko pehtiko Pride pa čas. to se veto poc.ia.j-ct\ poJre»ii gia^u volilcev! — Jutri, 18. t. m., se bodo izplačevale odškodnine za kovinaste predmete, oddane komisiji št. 6, ki je imela svoj sedež v Skednju. Stranke z izročitvenimi potrdili A s štev. 1 do 372 naj se v to svrho jutri osebno zgiase v škedenjski mestni šoli in sicer med ° dop. in 1 top. Potrdila izročitve je prinesti seveda s seboj. Pojasnilo navrjalca cen. »Arbeiter-Zei-ti!nz-< pnobčuje pismo nekega »navijalca cen-<. Seveda je ime fingirano in v vsem skupaj nekaj naga;,ivosti, nekaj satire, in — precej resnice, tako, da. je ta dobro pogodjena sličica iz sedanjih časov res vredna, da jo priobčimo našim čitateljem. Glasi se: Cenjeno uredništvo! Vem, vi se hudujete na nas. Nobene stvari vam ne moremo prav napraviti. Ako pridržujemo blago. Vam r.i prav, če je spravljamo na trg, pa se zopet obregate ob cenah. Treba veiiko potrpljenja, če hočeš občevati s takimi ljudmi, ki imajo vse polno obžalovanja vrednih r redsodkov prori našim kupčijskim stremljenjem. In jaz ';aj in Vam prav za prav niti nc pisal. Ali sedaj se na vseh koncih in krajih toliko govori o nas, navijalcih cen. da se mora ko ično tudi enega naših pustiti Jo besede da odbije tolika zlobna cbdolževanja. ki se dan na da.i trosijo proti nam. Vem dobro, da je vse le zavist, da nam ljudie ne privošča-jo te mrvice življenja, ki si je služimo — s trudom. Tu so n. pr. oblasti. Recite sami, ali je to pravično, kar obiasti uganjajo z H »ne politici*® O -politiki predpogojev« nemški: s u t»:t\ p j rtski socijaliMKjeuiokratičiii p-sla.>tc Ti; ar v »Pravo Udu*: češka zveza, ki v zadnji čas /asto;ri-zadeva, da svoje politično p« s o«.a ije s; ravlja v s< giasje s sedanjim p-I . aRiri države -- brez ozira na to, kdo sedi v m. asirskem fotelju; i«i rezerva, ki si Jo nalaga češka politika, mu daja tudi pravico, da isto zahteva tudi od družin pkaže ničnost ^predpogojev« in jih odpihne na stran. Avstrijski parlament se snide in to brez tistih ^predpogojev«! — bkoda. nastala po zavlačevanju, odlaganju in stem. da se ni porabila pr?!?ka za naroden sporazum, kakor je še ni oiio tako ugodne — ta škoda ie tu in jo bo treba znova poravnati z velikimi nai>ori. ap^v^zat'iske stvari. rrodaji.e eene za črno in belo vino. Za tek* če razdeljevanje so se določile naslednje prodajne cene za črno in beli vino: Znotraj užitmnskega pasu: Za prodajo na debelo: za krčme in gostilne 2'8b liter; za domačo porabo K 3 liter; v steklenicah K 3*08 liter. Za vinotoče za prodajo čez ulico K 3'24 liter. Za krčme, gostilne in vii toče za točenje v lastnih prostorih K 3*24 liter. Za hotele in restav-rante K 3*48 liter. Iz\en užituinskega pa-Su: Za krčmarje in gostilničarje K 3Tb liter._ Domače vesti. Odlikovanje. V priznanje izbv>rnegc slnžrovunja vt posebni porabi ie bil inini-strstveni tejnik v trgovinskem ministrstvu. dr. Leon Starč, odlikovan s častniškim križcem Fran Josipovega reda z vojno dekoracijo. — Gospod finančni nad-svetnik Blaž Laneve, tč. stotnik na bojnem polju, je bil že v drugič odlikovati in sicer z vojaškim zaslužnim križcem III. reda z vojno dekoracijo. Včeraj s<> prepeljali pok. Ivana Grljatica k zadnjemu počitku. Na žalostni poti k spremilo starega narodnega boriteija kljub sedarjim raz?nerarn znatno število njegovih znancev in prijateljev. Pogreba sta se med drugimi udeležila tudi nadpo-ročnik dr. Otokar Rvbaf in tajnik pol. dr. »T.dinr.st*, dr. Iv. Mar. Cok. Izplačevanje odškodnine za oddane ko-\inaste predmete. Anagrafični urad. ulica, Sani ta št. 25. III. nadstr. vrata 58., bo iz-' plačeval danes 17. t. m., od 3 pop. do 7 i zvečer še nedvignjene zneske za kovina-] ste predmet?, oddane: 1.) komisiji št. 1.1 v ulici della Valle (izročitvenega potrdila s štev. 1 do 1202); 2.) komisiji št. 2 v ulici A!ar je Terez je (izročitvena potrdila s št. 1 t'o 910): 3. komisiji št. 4. v ulici O. Pari-m (izrcč.i\e a i otrdiia s štev. l.do 909.) nami ubfig:mi navijalci cen!? Dve celi leti so oblasti mirno gledale naše početje: dve celi leti nas ;:iso motile v našem gorečem de!o\ a ju. Z veliko udanostjo in stvarno gorečnostjo smo v svojih kleteh in ma?a-zinUi Ziiašali skujjaj vse. kar smo mogli doječi. Dve leti smo dajali blago od roke do roke dalje in nobena oblast na svetu ni in.ela nič proti temu. Ali nismo mi, navijalci cen. morali misliti, da naše kupčii-sko delovanje oblastim ugaja in da jim je prav? Kajti, če bi jim bilo neprijetno, ali bi jiir. ne ugajalo, bi bile vendar morale v teli dveh letih to ali ono grajati na nas! Mi smo rb. gnteli pred očmi oblasti. Sedaj pa te naenkrat prihajajo z ovadbami in kazenskimi razsodbami, s povabili, pritožbami i:» sod.iijskimi termini. Ce tudi to ne 7ade\ljt hudo v materijalnem pogledu, ker sit« vemkir. kot dobri trgovci, riziko Vca!'»uIiraTi^ v ceno. ali vseeno ni radi rase ča^ii prijetno, da se nas tako vlači P > javnosti. Seveda so se tudi v naš stan \s hi raz-iovrstni diletanti in nesposobneži. ki iim ie nedostajalo previdnosti in zrelosti pri njihovih dejanjih. To se dogaja pri vseh stanovih. Kadi tega pa ne bi smeli kar ce*eg;» stanu navijalcev cen izpostavljati neprestanemu preganjanju. Si-ccr pa pnha a oblast s svojimi odredbami — prepozno. Cene so pač že poskočile v tako visi o. da jih nobena naredba sveta ne spravi nižje. Ce so hoteli to preprečiti, bi bili morali poprej izpregledati. Istotako, kot ti napori oblast«, je grajevredno zelo razšiijeri: mnenje v široki javnosti, da sin mi t: v iialci cen brezkoristni, brezvestni in škocijivi elementi. Ravno nasprotno je rcsnica. Ali navijalci cen smo zelo V ;ristni, jako potrebni in nad vse zaslu/ni sod >b iiki. Mislimo si, da bi ob začetku \<>j:ic ne bilo nikakih navijalcev cen. Ljudje bi bili veselo živeli tja v en L:an. bi vse pojedli in porabili in danes ne bi imeli mu polovice tega. nego še v resnici imamo - -če ne bi bili mi, navijalci cen, spravili del teeanje preobilice na stran in pohranili za pozneje dni. Recite sami — ali tu bilo prav za prav oblastim v dolžnost, ua bi bile v modri predvidev nosti splošna omejevalno delovale na uravnavo vseh potrebščin, da bi čim dalie izhajali z zalogami? Na to ni mislila nobena oblast sveta. Lo mi r.avijalci cen smo v dobro razumevanj predvidevnosti obrnili svoj pogled v bodočnost in smo vse, kar se nam je zdelo važno za bodočnost, skrbim shranili in pridržali. \ zahvalo za to so sedaj sodne razsodbe in kazenski nalogi. Kako naj koga potem še veseli to navijanje cen, če pa naleta mo na tako malo naklonjenosti in razumevanja na tistih mestih, katerih dolžnosti so se sprejele v preneseni delokrog?! \ idite, da tudi mi navijalci cen imamo svoje dobre strani, in v resnici ni prav, da nas kar na sploh obsojate, kakor ste to delali dosedaj. Le mrvico več pravičnosti! Nadejam se, da sem vas rešil od dosedanjih predsodkov in da sem vam odprl oči za zaslujre našega častivrednega stanu ... Čitatelj naj pogodi tu sam. kje stoji nagajivost. kje ironija, sarkazem in kje — resnica! Se je čas! Da bi ne zaostali vsaj z najnujnejšim delom na vrtih in polju, opozarjamo na dolžnosti, katere nas vežejo nasproti samim sebi, svoji družini in splošnemu državnemu blagru. Doma se ahajajoče matere in starčki naj pripravijo družino, da bo z veseljem in navdušenostjo po svojih močeh iz ljubezni delala za blagor domovine. Močnejši naj prevzamejo težja, a šibkejši laglja dela. Pripravljeni moramo biti, ker tekoče leto bo naibrže za preživljanje slabše od ;>rošlega. torei slabo za one. ki puste zemljišča neobdelana in zanemarjena. — Kjer manjka delavcev, naj se spodnji okoličani obrneio na mestno posredovalnico za delavce, v zgornji okolici pa na tam se nahajajoča vojaška poveljništva. k&tera dajo drage voiie vojake in uprežno živino na razpolago. Med drugim ne pozabimo na travnike. Z mahom preraščenc travnike jc treba prebranati in po možnosti pognojiti. Tako obdelani travniki dajo več in boljšega sena od,zaouščenih. Saj se v gornji okolici nahaja preccj gnoja po taboriščih. Z obilnejšo in boljšo krmo imeli bomo več mleka in živino, v boljšem stanju. Brane je dobiti na posodo na tehničnem oddelku tukajšnjega magistrata. Priporočali smo že v tem listu nedavno oskrbovanje sadnega drevja. Sadje je zdrava hrana, pa tudi kar ga je odveč, se pr»>da po visokih cenah. Slabim sadnim letinam je pri nas največkrat vzrok mrčes. Razredčiti je pa treba tudi pregoste veje na mnogih drevesih, ki so le na kvar. — Trž. kmet. družba. Moška podružnica CMD najvljudneje vabi vse cenjene gospe in gospodične od-bornice ženske podružnice CMD h skupni seji, ki bo danes. 17. febr. 1917., v glavni dvorani Narodnega doma točno ob 4 pop. Na dnevnem redu bo pomenek glede sodelovanja na zabavnem večeru in določitev. kakšno delo prćvzame ta ali ona dama. —« Spored zabavnega večera nam obljublja bogat užitek tako glede glasbe, petja, kot zabave. Dokazujejo nam pa tudi poslana darila, da ne bo imelo šaljivo srečkanje ta večer za cilj le šalo, temveč bodo imeli dobitki za vsakega tudi vrednost glede uporabe. Zato vabimo opetovano vse ljubitelje naše šolske mladine, da posetijo v naičastnejšem številu ta dan to prireditev in s tem dokažejo, da imaio vedno gorko srce za naše nadebudne malčke. Vabimo vse brez razlike stanu, ker to je prireditev za vse in kjer bo našel vsak svojo zabavo. Pa tudi odiralo se ne bo: vsakakor bo svobodno, da žrtvuje po svoji moči in volji. Na s\idenje torej v nedeljo v Nar. domu na zabavnem večeru! Spored zabavnega večera moške podružnice CMDm ki se bo vršil jutri, na pustno nedeljo v veliki dvorani Narodnega doma od 6V£—11 ure zvečer. 1. Schnei-i der: Živel naš cesar! koračnica. 2. Zmes iz operete »Ptičar«. 3. Kocijančič: Rožen-kravt, nagelj in rožmarin, moški zbor. 4. Pavčič: Pianinarica, tenor solo s spremlje-vanjem klav. 5. Lehar: Valček iz operete »Grof T uksenburški«. 6. Novak: U ljetni suton, moški zbor s spremljev. klavirja. 7. Kalman: Vaški otroci, valček iz operete »Ciganski piimas«. 8. a Mirk: Na trgu. b Klaić: Svračanje, moška zbora. 9. a Dev: Mak, b Dev: Ptička, sopran solo s spremijevanjem klavirja. 10. Fall: Valček iz operete »Dolarska princeza«. 11. Adamič: Vasoval«, čveterospev. 12. *: Mala Vera sama doma, prizor s petjem. 13. Schneider: Ob gozdnem potočku, mazur-ka. 14. Črna umetnost. 15. Lehar: Pesem in zbor iz op. Vesela vdova«, orkester. 16. Dev: Narodne. 17. Dostal: Letalska koračnica. Za zabavni večer moške podružnice CMD so darovali: ga. Dugulin, obitelj Va-tovec, Saksida. Prele, Gulič po 1 torto; ga. Krajne (lastnica kavarne Minerva) 1 steklenico šempanjca; ga. Marica Stepan-čič pisalno orodje v šatuli, spise: Mišjakov Jurček in en pepelnik; ga. Pegan 2 vazi in 1 Škatljo čaja; gdč. Antonija Benčič 1 škatljo karamel in 2 zav. žveplenk. ga. Mila Prunk 4 kose namiznega orodja. Neimenovan K 1. Sledijo še darovi, ki jih danes radi pozne ure nismo mogli objaviti, ki pa so po svoji vrednosti vredni, da jih objavimo posebej. S severne fronte pošiljamo pozdrave Slovencem, posebno pa junaškim braniteljem naše lepe sinje Adrije, ki je že toliko časa napadana od zavratnega nasprotnika. Želimo srečnega izida in skorajšnjega svidenja v lepi naši domovini: Josip GrgiČ. Padriče, Ivan Volčič, Komen. J. Maršič, Šrkl$ani, J. Kavalič, Ka-valiči. M. Zadel, Podbeže. Valentin Br-netič, Vrh polje, Fran Skrab, Podbeže. Pokojni hrvatski poslanec Fran Serafin Križ je zapustil 5000 K 'družbi sv. Cirila in Metoda za Istro. Roiansk! »Sokol« vabi slavno občinstvo na prireditev, ki se bo vršila v nedeljo, 18- t- m-» v dvorani »Konsumnega društva« v Rojanu. Spored je zelo zanimiv in zabaven. Čisti dobiček je namenjen CM podružnici v Rojanu. Z goratih snežnih krajev vzhodnega bojišča pošiljajo znancem, prijateljem in vsem Slovenkam mnogo pozdravov Primorci: Ivan Antonič s Prošeka. Angelj Lokatel iz Ospa, Benedikt Trampuš iz Kostanjevice, Fran Zorž iz Dornberga. Kličejo: na srečno svidenje! Iz ruskega ujetništva pošilja pozdrave rodbini, sorodnikom, vsem tržaškim Slovencem, posebno pa svetokriškim, Anton Tence iz Sv. Križa št. 92. Zaključuje s krepkim: Na zdar! Naslov mu je: Jam-bov, Rusija. Karta je dati- rana z dne 24. oktobra 1916. Nemško operetno gledališče (»Eden«). Drevi se uprizori prvikrat I. Straussova opereta spomladanske sapice« (»Friih-lingsiuft«). Začetek ob b zvečer. — V nedeljo boste dve predstavi. Popoldne se ob znižanih cenah ponovi I. Straussova opereta »Netopir«. Mestna zastavljalnica. Danes, v soboto, se bodo od 9V2 dop. do 1 pop. prodajale na dražbi dragocenosti, zastavljene meseca majnika leta 1915. na svetloinodre listke serije 137 in sicer od št. 29.601 do št. 30.000. Popoldne od 3M» do 6 se bodo prodajali nedragocenl predmeti, zastavljeni meseca januarja leta 1916. na rumene listke serije 139 in sicer od št. 201.001 do št. 201.800. Brez posebnega obvestila. + Ivana Rajgel je danes po kratki in ma^ni bol zni previđena 9 sv. zakramenti mirno ▼ O on podu zaspal 1 Ž»lnj soprojt Juri« iio Krneti hčerka Oabrl.«!«, sestra Antonije ii> 'uu/iua Plani javljajo tudi v imenu drugih sorodni ov preža-lo^tno vo-t vsem prijateljem in znancem. Pogreb predrage pokojnica ae bo vršil v De" de)jo. K t. m. ob 9V, zjutraj iz hič>e žalosti ulica Coroneo ftt. 5. TRST, 16. februaija 1917. Novo pogrebno podjetje Corso št. 47. tla debelo samo za preprodajalce. >agarice, sukanao, pipe, milo, gami je* i podpet-nike, razni gumbi, denarnica, mazilo a a čevlja, alaktriinoavatiljka. baterija, piiemaki papir na-tirni svinčniki, zaponka, prstani rde^a krita, ar«ma za brado« ftliea, razna ružila, rohai, inr«2iee ca brke, pletenina, craj&a, apodnje hiačs. ogla Ida, ustnike, razna glavnika, zaponka „l^icat Knopfe" n drugo prodna J4JCOP LKVL r'.ica t. *Jiflolo *ev. 19. i« ČtSkO - BUDjCVIŠK.A kfcSiAVR^-ČIJA (Bosakova uzorna češka gostilna v Trstu; se nahaja v ulici delle Poste štev. 14. vhod v Uiici Giorgio GalalU. zraven glavne pošte. Slovenska postrežba in slo* venski jedilni iUti. :: HALI OGLASI:: □□ •a raiunajo po 4 atot beaedo. llastn« tiskana besede so ...4u-aajo onkrat vat. — Najnaanjia : pristojbina snaJa 40 atotiak. s □□ □O Raznovrstna darila dobit" v Orarnici in Zlatarnici E. JERMANN — Trst ulica Barrlera vtcch « it. 19. /elika izbera zlatih predmetov, zajamčenih doubli, prstanov, verižic, ovratnlh verižic, medaijonov za slUe. uhanov Iz pozlatenega srebra ter ur iz kovine od K 10 50 naprej. — :—s Preprodajalcem popust. :—. :—: PoSHjatve proti povzetju. :—: Govori so slovensko.-- Kocke za Juho prve vrste odpošilja 1000 komadov K 25 proste poštnine, po povzetju ELIGIO PREMOVICH Trst, ulica Tiziano Vecellio štev. 8. Poduradnik izobražen, s. m 50 iet star, premožen, i£če v svrh» fcenitve blondino, tnd vdov« brez otrok 40- 50 letno, k*-te a ui-3 v Trstu avojo hišico z vrtom Ponudba po i „Pomlad** na ina. odd. Edinosti. T^jno^t zagotovljena, 931 39-leten vdovec z dvema dečkoma od 9—12 1« t samostojen obrtnik, ieli z» aoja v »vrh<> 7< nitra z do?'ro*r(nim pr daim dekletom od 30 let. Samo reane ponudbe z nnve-lbo morebitnega imetja pod „39" na Insar. od< elek Edinost. 934 Potrpežljiva učiteljica l lic* Karriera . 11. nauči nem&ko treh mesecih. 935 n eblirano Rt-novanje iz 2 sob li ho-bic s kuhinjo, onudbe pod „Ma »c" na In« • dd. Edinost. 9:16 išče se ttaČfi'O v 1 elirfi izberi po zmerni cenab. Po-jlUjlllfla šiljam tudi na dejalo. — Pr dajal a slaščic. Trst ul Marija Terezija 34. 933 Fotograf 1«. htev Anton Jerkifi poaluje zopet v svnjtm ateijeju v Trata. Via deU« Po-te 4u7 Konsnp.no in posojilne Mo v Vanganelu poš a Marezige (Istra) Slt iSče tSI najemnika in zakupnika zo gostilno, trgovino In prodalo tobaka za las trajanja oolne. Osebno se zglasiti pri na-čelstvu do 24. t m. Miti Trst - Via Stadion 10 - Trst Odprt od 8*2 zveče? napre] Cena: l. vrste K Z. 11. vrste K1. NAZNANILO V svrho omejitve razsvetljave in gretja uradov ter upoštevajoč sedanje razmere, so sklenile podpisane banke upeljati za blagajniško in menjalniško poslovanje nepretrgan urnik **r od 9 predpoldne do 1 popoldne in sicer počenši s ponedeljkom 19. t. m. do novega obvestila. TRST, 17. svečana 1917. Jadranska banka, Podružnica Anglo-avstrijske banke, Podružnica centralne banke nemških hranilnic, Banca commerciale triestina, Podružnica Ljubljanske kreditne banke, Banka di credito popolare, Podružnica Banka Generale di depositi, Cassa di risparmio triestina, Podružnica c. kr. priv. avstr. kreditnega zavoda za trgovino in obrt, Podružnica banke Union, Podružnica Živnostenske banke. PRIHRANEK MILA I MILO NEPOTREBNO I Zakonito zavarovani preparati PEROZON" in „F (J R O R" S perejt Izborno, ćoiinfecir£|o temeljito. TPLO VAŽNO za V8a^° gospodinjstvo, gostilne, bolnišnice, s Uavnik«, kupelji, ^^^HM^L^SJE^BHHaB tabore ujetnikov. Leguncer, internirancev, za tovarna in delavnice. Shatmca „Parnona" 50 vin. „Furora" 30 vin. Pri veCjih naročilih skonto, za trgovce rabat. — — Naroč la in informacije točno reitije tvrtka V. MM, Prosa II, Polflcky ulica $teu. iz. SlROLIN -.ts €lobi v tmhiekdrmh 9 n.t - influenca Prsne bolesni« oslovski kašelj, naduha^ Kdo naj jemlje Sirolin f 1 Vsak. Ki trpin« fr«jnem kail|U I ^ Vadu£ljivt, K Aferam »irolln lažie ie obvaroval m boistni^igo jaiiftMN. I ol«hč* Mduho .<-.,- - 1 ^ - • ------- - - 1 ^ Skrofuzniofroci.prikafvrth očmkuicS.rolm (.ugodnim vspmhon n*«plošni počofek. t bo lesnlmgo jo eareviK. Osebe s kroničnim ktfarom bronkijev, ki » Sirolinom otdr«vt. •S: