april 2025 Ars organi Sloveniae ECCE ORGANVM ! 38 2 Vsebina / Contents Orgle sedanje Nadškofije Maribor med leti 1991 in 1993, Dekanije vzhodnega dela: Ptuj, Sv. Lenart v Slovenskih Goricah, Velika Nedelja, Zavrč [3] Naslovnica / Front cover Detajl pozitiva pri sv. Mohorju in Fortunatu na Turškem vrhu. (foto M. Rola) ECCE ORGANVM! Obvestila Ars organi Sloveniae ISSN 2463-9397 38 – april 2025 https://glej.orgle.si/ Izdaja Jarina Bohinj Pripravil in uredil Jurij Dobravec Besedilo, ilustracije in oblika so avtorske. Uporaba dovoljena samo po predhodnem dovoljenju. www.orgle.si 3 Orgle sedanje Nadškofije Maribor med leti 1991 in 1993 Dekanije vzhodnega dela: Ptuj, Sv. Lenart v Slovenskih Goricah, Velika Nedelja, Zavrč Marijan Rola Dekanija Ptuj 1. Dornava. V župnijski kroniki beremo, da je za to cerkev leta 1740 naredil pozitiv Janeček iz Celja. Stal je 84 goldinarjev. Leta 1771 ga je uglasil Ferdinand Pohl s Ptuja za 7 goldinarjev. Okrog leta 1870 je naredil nove orgle Franc Naraks iz Petrovč pri Celju. Igralnik je vgrajen v ohišje na levi strani. Manubriji so nad klaviaturo. Manual ima štiri in pol oktave, pedal pa dve celi in d’. Traktura je mehanska s sapnicami na poteg. Orgle so dobre, deloma razglašene. 4 Manual 01 Principal 8’ 02 Bordun 8’ 03 Salicional 8’ 04 Flavta 4’ 05 Oktave 2’ Pedal 06 Bordunbass 16’ 2. Hajdina. Orgle je naredil Mihael Krajnc iz Maribora leta 1875. Stale so 1100 goldinarjev. Imajo 12 registrov. Ohišje je visoko, narejeno v gotskem slogu. Igralnik je pred orglami. Traktura je mehanska s sapnicami na poteg. Orgle so potrebne popravila. 4. Polenšak. Po mnenju organologa Milka Bizjaka je te orgle naredil Schwarz. Igralnik je bil prvotno na hrbtni strani, sedaj je pred ohišjem. Prospekt je sestavljen iz treh polj in se zapira z dvojnimi vrati. Na notranji strani je risba kralja Davida in sv. Cecilije. Traktura je mehanska s sapnicami na poteg. Manual 01 Portun 8’ 02 Gamba 8’ 03 Copula 8’ 04 Principal 4’ 05 Octav 2’ 06 Quint 1 1/3’ 07 Mixtura II Pedal 08 Subbass 16’ 09 Oktavbass 8’ 5. Ptuj - Sv. Jurij. Leta 1987 so na ptujskem gradu odkrili majhne orgle - pozitiv. Naredil ga je celjski orglar Janeček leta 1739. Instrument ima štiri registre. Je zelo majhen, zato so ga včasih uporabljali pri procesijah. Podoben, a bolje ohranjen instrument stoji tudi v podružnici Št. Janža pri Dravogradu. Janečkov pozitiv je bil prvotno namenjen za cerkev sv. Jurija na Ptuju. Potem je bil nekaj časa v mariborskem muzeju in nazadnje v ptujskem gradu. Manual 5 ima spodnjo oktavo skrajšano in obseg tipk C - c3. Februarja 1989 je mojster Andrej Lenarčič instrument prevzel v restavriranje in ga usposobil za koncertiranje. Manual 01 Kopula 4’ 02 Kopula 2’ 03 Principal 2’ 04 Kvinta 1 1/3’ Velike orgle je postavil Josip Brandl leta 1903 za 11.000 kron, kot opus 23. Imajo dva manuala z 19 registri in pedal s petimi. Zbiralniki so trije. Igralnik je v sredini. Nad klaviaturama je manjša klaviatura, s katero odpiramo registre. Vsaka tipka predstavlja en register. Traktura je pnevmatska. Orgle so potrebne popravila. I Manual 01 Principal 16’ 02 Principal 8’ 03 Gamba 8’ 04 Gedeckt 8’ 05 Salicional 8’ 06 Oktave 4’ 07 Viola 4’ 08 Rohrflöte 4’ 09 Picolo 2’ 10 Mixtur III 11 Trompete 8’ II Manual 12 Bourdon 16’ 13 Geigen Principal 8’ 14 Lieblich Gedeckt 8’ 15 Flute harmonique 8’ 16 Voix celeste 8’ 17 Aeoline 8’ 18 Traversflöte 4’ 19 Fugara 4’ Pedal 20 Principalbass 16’ 21 Violon 16’ 22 Subbass 16’ 23 Oktavbass 8’ 24 Cello 8’ 6 6. Ptuj - Sv. Ožbalt. Cerkev je po vsej verjetnosti dobila prve orgle leta 1975. Nad igralnikom piše: Franc Naraks 1887, obnovil Maksimilijan Feguš 1975. Prvotno so bile te orgle v cerkvi sv. Miklavža v Majšperku. Tam jih je Naraks postavil leta 1887 za 960 goldinarjev. Leta 1975 so jih prodali župniji sv. Ožbalta. Obnovil jih je Maksimilijan Feguš. Odstranil je celotno ohišje nad piščalmi. Igralnik je pred orglami. Traktura je mehanska s sapnicami na poteg. Manual 01 Principal 8’ 02 Salicional 8’ 03 Gamba 8’ 04 Flavta 8’ 05 Oktave 4’ 06 Cevna flavta 4’ 07 Oktavica 2’ 08 Mixtura 1 1/3’ Pedal 09 Subbass 16’ 10 Oktavbass 8’ 11 Kvintbass 5 1/3’ 12 Coralbass 4’ 7. Ptuj - Sv. Peter in Pavel. Prvi zapis o orglah v tej cerkvi zasledimo leta 1716. Naredil jih je Andreas Schwarz iz Gradca. Imele so 11 registrov. Leta 1728 jih je popravljal Janeček iz Celja. Dodal je pedal z dvema registroma, popravil mehovje in jih uglasil. Do kdaj so služile, ni znano (prim. Slovenec, 13. maja 1926). Leta 1926 je župnija kupila nove orgle od orglarske družbe Cecilija, ki so bile opremljene z vsemi sodobnimi sredstvi tiste dobe. Piščalje je bilo shranjeno v dveh omarah. Imele so dva manuala in 25 registrov. Ves drugi manual razen flavtnega principala je bil v žaluzijah, kar je bilo za tisti čas nekaj popolnoma novega. Imele so tudi več kombinacij in zvez. Traktura je bila pnevmatska. Ob blagoslovitvi orgel so zaradi množice ljudi morali prirediti dva koncerta: najprej za okoličane, nato za meščane. Obakrat je bila cerkev polna. Ob koncu druge svetovne vojne, ko je granata raznesla cerkev, so bile žrtev tudi orgle. Piščali so otroci še nekaj časa iskali v ruševinah. 7 8. Sv. Andraž v Slovenskih goricah. Orgle je naredil Adalbert Kafka leta 1864 za 1000 goldinarjev. V manualu imajo 9 registrov in tri v pedalu. Igralnik je pred orglami. Manubriji so na vsaki strani klaviature. Igra je težka. Manual ima štiri in pol oktave, pedal spodnjo skrajšano in celo oktavo. Orgle so potrebne popravila. 9. Sv. Lovrenc - Juršinci. Leta 1911 so imeli v tej cerkvi orgle, ki so bile stare okrog 300 let. V manualu je bilo šest registrov in v pedalu dva. Leta 1914 so dobili nove orgle, ki jih je naredil Josip Brandl kot opus 113. Imajo 612 piščali in devet registrov. Igralnik je pred orglami v korni ograji. Traktura je pnevmatska. Manual 01 Principal 8’ 02 Gamba 8’ 03 Gedeckt 8’ 04 Salicional 8’ 8 05 Traversflöte 4’ 06 Oktave 2’ 07 Mixtur III Pedal 08 Subbass 16’ 09 Cello 8’ 10. Sv. Marjeta niže Ptuja. Josip Brandl je leta 1903 naredil orgle za župnijo sv. Marjete niže Ptuja. Dne 4. julija jih je blagoslovil škof dr. Mihael Napotnik. Imele so devet registrov in so stale 3600 kron. Ob koncu druge svetovne vojne, ko je v cerkvi eksplodirala mina, so bile uničene tudi orgle. Tako so leta 1953 kupili nove z 22 registri pri Jenku v Ljubljani. Piščali stojijo prosto brez ohišja. Igralnik je pred orglami. Traktura je pnevmatska. I Manual 01 Principal 8’ 02 Burdon 8’ 03 Salicional 8’ 04 Koncertna viola 8’ 05 Oktava 4’ 06 Flavta 4’ 07 Quinta 2 2/3’ 08 Picolo 1’ 09 Mixtura III 9 II Manual 10 Violinski principal 8’ 11 Flavta 8’ 12 Dolce 8’ 13 Vox coelestis 8’ 14 Fugara 4’ 15 Flavtica 2’ 16 Mixtura III Pedal 17 Subbass 16’ 18 Pianobass 16’ 19 Violon 16’ 20 Oktavbass 8’ 21 Koralbass 8’ 22 Koralbass 4’ 11. Sv. Marko niže Ptuja. Najstarejši zapis o orglah v tej cerkvi nam poroča, da so jih 4. julija 1894 razdrli in z njimi zakurili velik kres v čast sv. Cirilu in Metodu. O tem, kakšne so te orgle bile, ni nobenih podatkov. Še istega leta so kupili nove pri mojstru Brandlu v Mariboru. Stale so 3500 kron. Dne 15. julija 1894 jih je blagoslovil ptujski prošt Matija Modrinjak. Te orgle so eno izmed prvih Brandlovih del pri nas, zato je registrska traktura mehanska, tonska pa pnevmatska. Igralnik je pred orglami. 10 Manual 01 Bordun 16’ 02 Principal 8’ 03 Gedeckt 8’ 04 Gamba 8’ 05 Salicional 8’ 06 Oktav 4’ 07 Flöte 4’ 08 Mixtur II Pedal 09 Subbass 16’ 10 Oktavbass 8’ 12. Sv. Urban - Destrnik. Prve orgle je naredil Mihael Krajnc leta 1872. Imele so devet registrov v manualu in štiri v pedalu ter sklopko, s katero so se odprli vsi registri. Prav tako je za to župnijo naredil tudi harmonij s šestimi registri. Leta 1980 je župnija kupila nove orgle pri mojstru Jenku v Ljubljani, opus 172. Tudi te imajo 13 registrov. Traktura je pnevmatska. Igralnik je v sredini kora, piščali, ki so brez ohišja, so ob steni. I Manual 01 Principal 8’ 02 Gamba 8’ 03 Burdon 8’ 04 Oktava 4’ 05 Mixtura III II Manual 06 Dolce 8’ 07 Flavta 8’ 08 Kopula 4’ 09 Kvinta 2 2/3’ 10 Picolo 2’ Pedal 11 Subbass 16’ 12 Pianobass 16’ 13 Oktava 8’ 11 13. Vurberk. Orgle je naredil Josip Brandl iz Maribora leta 1901 za 3000 kron, kot opus 27. Manual ima 54 tipk, pedal 27. Kovinskih piščali je 230, lesenih 156. Igralnik je pred orglami v korni ograji. Na sprednji strani je slepi pozitiv. Leta 1989 jih je popravljal mag. Ludvik Bračko iz Malečnika. Odstranil je pnevmatsko trakturo in vgradil mehansko. Pedal je ostal nespremenjen. Manual 01 Principal 8’ 02 Gamba 8’ 03 Gedeckt 8’ 04 Salicional 8’ 05 Oktave 4’ 06 Flöte 4’ 07 Mixtur III Pedal 08 Subbass 16’ 09 Oktavbass 8’ 12 Dekanija Sv. Lenart v Slovenskih goricah 1. Marija Snežna. V tej cerkvi najdemo orgle, ki so stare več kot 200 let. Prvotno je to bil le pozitiv. Prvič jih je popravil 14. julija 1792 Ludvik Gross. Drugič 17. septembra 1840 K. Schechel (po vsej verjetnosti Karel Schehl) za 492 gld. Eden od teh dveh orglarjev je pozitivu dodal pedal. Del pedalnih piščali je v dodatni omari za glavnim ohišjem. Tretjič je orgle predelal leta 1861 Joh. Deutschmann z Dunaja. Ta je orglam dodal pozitiv na korni ograji za 537 gld 96 kr. Zanimivost tega hrbtnega pozitiva je, da ima vgrajen harmonij. Kakor so piščali enega registra v ravni vrsti med piščalmi, tako so razporejeni jezički harmonija. Nad jezički je letev, ki omogoča forte ali piano (z letvijo namreč pokrijemo jezičke). Orgle imajo deset registrov v manualu in tri v pedalu. V manualu manjkajo vse piščali treh registrov. Po vsej verjetnosti je te piščali vzela druga svetovna vojna. Meh je za ohišjem v velikem podolgovatem zaboju in se tlači. Manual ima štiri in pol oktave, pedal je skrajšan. Orgle so mehanske. 2. Lenart v Slovenskih goricah. V tej cerkvi najdemo orgle, ki jih je pred 140 leti naredil baročni orglar Alois Horbiger. Samo ohišje je veliko in podobno orgelski omari v opatijski cerkvi v Celju. Prav tako je sestavljeno iz enega samega prospekta. Igralnik je spredaj vgrajen v 13 korno ograjo. Na vsaki strani klaviature so manubriji, ki se odpirajo s potegom naprej ali nazaj. Manual vsebuje štiri in pol, pedal eno in pol oktave. Župnik in farani si prizadevajo, da bi te orgle še letos obnovili. Manual 01 Principal 8’ 02 Bordun 8’ 03 Salicional 8’ 04 Viola di gamba 8’ 05 Flöte 4’ 06 Rohrflöte 4’ 07 Oktav 4’ 08 Oktav 2’ 09 Quint 2 2/3’ Pedal 10 Subbass 16’ 11 Princ. bass 8’ 12 Cellobass 8’ 3. Negova. Ene najstarejših orgel v vsej okolici najdemo v Negovi, in sicer jih je leta 1760 naredil Ferdinand Schwarz. Popravljene so bile: 1843 - F. Schaner, 1852 - Barth Billich „Orgelbaumeister in Zilla“, 1890 - Valentin Šuligoj iz Velenja, leta 1893 je bil renoviran meh za 200 k. Igralnik je na levi strani instrumenta, vgrajen v samo ohišje. Manubriji so nad notnim pultom, razen pedalnih, ki sta ob klaviaturi. Zadnjo obnovo je izvršil mag. Ludvik Bračko, in sicer leta 1982. Pedalno in manualno spodnjo oktavo, ki sta bili prej skrajšani, je spremenil v celi. Traktura je mehanska s sapnicami na poteg. Manual 01 Gamba 8 02 Cevna flavta 4’ 03 Principal 4’ 04 Obboue 2’ 05 Quinta 1 1/3 06 Mixtura Pedal 07 Subbass 16 08 Oktavbass 8’ 14 4. Sv. Ana v Slovenskih goricah. V inventarju iz leta 1788 se v tej cerkvi omenjajo orgle, ki pa še niso bile sestavljene. Leta 1798 jih inventar zopet omenja, leta 1808 pa dostavlja, da so imele osem registrov.* Po vsej verjetnosti je bil prvotno to le pozitiv. Dne 4. junija 1813 so bile popravljene. Leta 1838 je mojster M. Krainz iz Gradca orgle prenovil ter jim dodal en register. Ker je delo slabo opravil, jih je moral Alojz Hörbiger iz Celja popolnoma prenoviti. Leta 1888 so bili napravljeni novi mehovi z regulatorjem. Prej sta bila mehova v spodnjem delu instrumenta in sta se polnila z dvema jermenoma na levi strani. V notranjosti ohišja je omenjeno ime Josef Grafoner, orgellehrer von 8. mai 1866. Sapnica potrjuje, da jih je 21. junija 1922 popravljal Ivan Rebolj iz Maribora. Matija Marovič pa je leta 1940 dodal 60 novih lesenih piščali. Ti zapisi nam poročajo, da je instrument doživel veliko prenov, pa vendar je še dobro ohranjen. Igralnik je na desni strani, vgrajen v samo ohišje. Manualni manubriji so visoko nad notnim pultom, pedalni pa na levi strani klaviature. Traktura je mehanska s sapnicami na poteg. Manual vsebuje štiri oktave in pol, pedal eno in pol. Prvotno se je cel igralnik zaprl s posebnimi vratci, ki pa niso več ohranjena. Orgle so zelo podobne onim pri Sv. Ignaciju na Rdečem bregu. 15 Manual 01 Kopula 8’ 02 Bordun 8’ 03 Gamba 8 04 Flavtica 4’ 05 Principal 4’ 06 Oktav 2 07 Quint 2 2/3 08 Mixtura 1 1/3 Pedal 09 Subbass 16’ 10 Viola bass 8’ 11 Kvint bass 5 1/3’ 16 5. Sveti Anton v Slovenskih goricah. Orgle je postavil Matevž Mauracher iz Gradca. Kolavdacija se je vršila 14. aprila 1909. Delo je stalo 2750 k. Traktura je pnevmatska. Igralnik je pred ohišjem v korni ograji. Manual ima štiri in pol oktave, pedal pa dve oktavi plus d. Manual 01 Principal 8’ 02 Gedeckt 8’ 03 Salicional 8’ 04 Octave 4’ 05 Gemshorn 4’ 06 Mixtur 2 Pedal 07 Subbass 4 6. Sv. Benedikt v Slovenskih goricah. Prvotne orgle so imele šest registrov v manualu in dva v pedalu. Inventar ne omenja, kdaj so bile narejene. Leta 1829 so omenjene kot zelo stare. Isto tudi trdi inventar iz leta 1851. Igralnik je bil na sprednji strani, vgrajen v ohišje, tako da je organist kazal oltarju hrbet. Baje je imel igralnik obliko „vrtalnika“, tako da ga je lahko organist obračal, kakor je hotel. Po letu 1861 so bile orgle za silo reparirane in povečane na osem registrov. Dodan je bil tudi pedal, ki ga prej ni bilo. Kdaj so te orgle odstranili, ni znano. Nov instrument za to cerkev je leta 1977 naredil mojster Jenko iz Ljubljane kot 159. delo. Nekaj delov iz starih orgel so vgradili v nove. Traktura je pnevmatska. Leta 1989 jih je mojster Jenko na novo uglasil. 17 Manual 01 Principal 8’ 02 Salicional 8’ 03 Dulcian 8’ 04 Flavta 8’ 05 Konična flavta 4’ 06 Octava 4’ 07 Super octava 2’ 08 Mixtura 3-4 Pedal 09 Subbass 16’ 10 Borduval 8’ 11 Dolce 4’ Sv. Trije Kralji v Slovenskih goricah. Tukaj najdemo orgle, o katerih ni nobenih avtorskih podatkov. Narejene so bile leta 1860, zdi se pa, da so celo starejše. Podobne so Horbigerjevim instrumentom, in sicer po zgradbi manubrijev in enotnem ohišju. Prospekt je enojen, pred katerim je zavesa in ga lahko zapremo. Traktura je mehanska in dobra. Manual ima štiri in pol oktave, pedalna spodnja oktava je skrajšana in ena cela. Leta 1864 jih je popravljal Alojz Halleker, leta 1948 pa Vinko Rebolj. Pomagala mu je organistka Marija Dovnik iz Apač. Igralnik je vgrajen v korno ograjo. Manual 01 Principal 8 02 Kopel 8’ 03 Gamba 8’ 04 Octav 4’ 05 Cevna flavta 4’ 06 Quint 2 2/3 07 Mixtura 2 2/3 08 Octav 2’ Pedal 09 Subbass 16’ 10 Octavbas 8’ 11 Octav 4’ 12 Octav 2’ 18 7. Sv. Bolfenk v Slovenskih goricah. Orgle so bile postavljene v cerkev leta 1868. Naredil jih je Adalbert Kafka, orglar v Mariboru. Igralnik je spredaj v korni ograji. Manubriji so ob klaviaturi. Traktura je mehanska s sapnicami na poteg. Manual ima štiri in pol oktave, pedal je odstranjen. Tudi celotna manualska traktura je odstranjena, tako da so orgle nerabne. Manual 01 Coppel 9’ 02 Rohrflötte 4’ 03 Salicional 8’ 04 Gemshorn 4’ 05 Oktave 06 Spitzflöte 4’ 07 Mixtur 2 + 2’ Pedal 08 Subbass 16’ 09 Octavbass 8’ 10 Quintbass 4’ 8. Sv. Jurij v Slovenskih goricah. „Orgle so bile postavljene oziroma prenovljene leta 1861 od Deutschmann-a na Dunaju. Leta 1877 so dobile nov meh. Imajo deset spremenov v manualu in štiri v pedalu.“ Tako nam opisuje knjižica stare orgle. Odstranili so jih nekje leta 1968. Letos pa so nabavili nov instrument in sicer pri podjetju Antona Škrabla v Rogaški Slatini. To je njegov 3. opus. Igralnik je pred orglami, tako da organist gleda nazaj proti ohišju in prevcem. Traktura je mehanska s sapnicami na poteg. Piščalje je v klasičnem ohišju. Imajo tudi zveze II-I. II-ped, I-ped. 19 I Glavni mehanizem 01 Rohrflöte 8’ 02 Principal 4’ 03 Blockflöte 4’ 04 Nasard 2 2/3’ 05 Schwegel 2’ 06 Mixtur 1 1/3’ 4 vrste II Pozitiv 07 Gedackt L 8’ 08 Gamba 8’ 09 Amarosa 4’ 10 Principal 2’ 11 Sarigat 1 1/3’ 12 Rohrschlamery 8’ Pedal 13 Subbass 16 14 Cello 8’ 9. Sv. Rupert v Slovenskih goricah. Leta 1911 so imeli v tej cerkvi stare in slabe orgle. Imele so 13 registrov. Kmalu pa so dobili tudi nove, ki jih je načrtoval domači organist Franc Lorenčič (1907-1979). Po neki verziji naj bi v tej cerkvi delal orgle tudi Brandl. Vendar zanesljivih dokazov o tem ni. Prvotno so bile orgle mehanske s pnevmatsko trakturo za registre. Narejene so bile leta 1934. Organist je veliko potoval in si nabiral znanje za ta svoj izdelek. Tako bi lahko rekli, da je to posnetek več sistemov orgel. Kovinske izdelke je naredil Ivan Lorenčič iz Radehove, lesene pa Ernest Vogrin iz Voličine. Leta 1993 so zaupali popravilo instrumenta mariborski škofijski orglarski delavnici. Tako so sedaj zopet v uporabi. Imajo dva manuala. Registri v dispoziciji označeni z * so novi. Manual 01 Principal 8’* 02 Bordun 8’ 03 Flauto traverso 4’ 04 Oktav 4’* 05 Mixtur 3 +. 2 2/3 06 Oktave 2’* 07 Rohrflöte 4’ 08 Flötte 2’* 09 Salicional 8’ 10 Copelflöte 8 Pedal 11 Subbass 16’ 12 Octavbass 8’ 13 Terz 5 1/3’ 20 10. Sveta Trojica v Slovenskih goricah. Prve znane orgle za to cerkev je naredil Karel Schehel iz Gradca. Imele so dva manuala in 20 registrov. Sistem je sapnik na vlake (schleiflade). Okrog leta 1892 so jih prenaredili na pnevmatski sistem s sapniki na stožce. Leta 1938 nam Cerkveni glasbenik omenja, da so bile tukaj zelo slabe orgle. Zato so se leta 1958 odločili, da kupijo nov instrument, in sicer pri Andreju Benda. Dispozicijo je naredil Franc Kimovec. Kolavdacijo pa je opravil prof. Gregor Zafošnik. Te orgle so največji izdelek mojstra Andreja Benda. Z obrtniškega gledanja niso najbolj uspelo delo. Izgovarjava posameznih tipk je izredno počasna in nejasna. Piščalje je razdeljeno v tri omare. Igralnik je v sredini kora. Traktura je pnevmatska. I Manual 01 Principal 16’ 02 Principal 8’ 03 Burdon 8’ 04 Flavta 8’ 05 Viola 8’ 06 Gamba 8’ 07 Salicional 8’ 08 Octava 4’ 09 Pastorita 4’ 10 Flauto traverso 4’ 11 Kvinta 2 2/3’ 12 Oktava 2’ 13 Terca 1 3/5’ 14 Mixtura v 2 2/3’ 15 Trobenta 8’ 16 Zvonovi II Manual 17 Burdon 16’ 18 Violinski principal 8’ 19 Burdonček 8’ 20 Amorosa 8’ 21 Angelica 8’ 22 Harmonična flavta 8’ 23 Silvana 4’ 24 Fugara 4’ 25 Flavtica 2’ 26 Kvinta 1 1/3’ 27 Žveglica 1’ 28 Eterla III 2 2/3’ 29 Oboa 8’ III Manual 30 Burdon 8’ 31 Salicet 8’ 32 Flavta 4’ 33 Prestant 4’ 34 Pikolo 2’ 35 Cimbali III 2’ Pedal 36 Principalbas 16’ 37 Subbas 16’ 38 Piano 16’ 39 Octavbas 8’ 40 Burdonal 8’ 41 Kvinta 10 2/3 42 Koral bas 4’ 43 Bombarda 16’ 44 Klarin 4’ 21 Dekanija Velika Nedelja 1. Kog. Župnijska cerkev sv. Bolfenka. Na Kogu so imeli orgle, ki jih je leta 1883 izdelal mariborski orglar Jožef Salb. Imele so osem registrov, ki intonacijsko niso bili najboljši. Več let je orgle popravjal Ignacij Peter iz Varaždina. Dodal je tudi pet registrov in tako so imele skupaj 13 registrov. Pred nekaj desetletji so orgle odstranili iz cerkve. 2. Miklavž pri Ormožu. Župnijska cerkev sv. Miklavža. Župnijska kronika iz leta 1840 nam pove, da so imeli v tej cerkvi orgle, ki so bile izdelane leta 1755. Kdo jih je naredil, ne vemo. V manualu so imele sedem registrov in tri v pedalu. Spodnji oktavi na klaviaturi v manualu in pedalu sta bili skrajšani. Leta 1913 so naročili nove orgle pri Josipu Brandlu v Mariboru. Po vrstnem redu so to njegove 104. orgle. Kolavdacijo je opravil Franc Trop, korni vikar in stolni kapelnik v Mariboru. Leta 1977 so orgle odpovedale. Odstranili so igralnik in tako čakajo obnove. I Manual 1 Principal 8’ 2 Gamba 8’ 3 Salicional 8’ II Manual 4 Vox coelestis 8’ 5 Gedeckt 8’ 6 Gemshorn 4’ 7 Mixtur 2 2/3’ Pedal 8 Subbass 16’ 9 Cello 8’ 22 Podružnica Žalostne Matere božje v Jeruzalemu. V cerkvi imajo pozitiv z 18. stoletja. Kdo ga je naredil, ne vemo. Tudi letnica izdelave ni znana. Igralnik je na zadnji strani, zato ga imenujemo korni pozitiv. Na levi strani sta dva registra, na desni trije. Tipke celih tonov so iz naravnega lesa, poltoni pa črni. Na prednji strani so bile tipke okrašene. Na vsaki strani notnega pulta sta vrezani triperesni deteljici, nad pultom pa štiriperesna. Skozi te odprtine gleda organist na oltar. Obseg klaviature je C/E-c3. V spodnjem delu pozitiva sta mehova, ki se dvigata z jermenoma na desni strani. Pozitiv je dobro ohranjen in služi svojemu namenu. Na vrhu instrumenta je angel. 23 3. Ormož. Župnijska cerkev sv. Jakoba apostola. V Ormožu je izdelal orgle Leonhard Ebner leta 1868. Stale so 2230 fl. Blagoslovljene so bile naslednje leto, 2. maja 1869. Ohišje je precej podobno orglam pri sv. Križu nad Mariborom in onim pri Mariji na Muri na Hrvaškem. Igralnik je postavljen pred orgelsko omaro, s prednje strani pa ga krasi „slepi pozitiv“, ki je za okras. Manual 01 Principal 8’ 24 02 Copel 8’ 03 Gamba 8’ 04 Salicional 8’ 05 Viola 8’ 06 Oktave 4’ 07 Flauta 4’ 08 Rohrflöte 4’ 09 Superoktav 2’ 10 Mixtur II Pedal 11 Contrabass 16’ 12 Gedeckt 8’ 13 Principalbass 8’ 14 Quintbass 6’ 15 Oktavbass 4’ Podružnica sv. Janeza Krstnika na Humu. Leta 1911 so v cerkvi na Humu imeli orgle, ki so jim domačini pripisovali starost okrog 200 let. Kupljene so bile na Hrvaškem in so imele pet registrov. Traktura je bila mehanska s sapnicami na poteg. Verjetno je bil to pozitiv. Danes instrumenta ni več. 4. Podgorci. Župnijska cerkev sv. Lenarta. V Podgorcih je izdelal orgle Adalbert Kafka leta 1867. Leta 1918 jih je obnovil Naraks. Traktura je mehanska. V manualu je sedem registrov, v pedalu pa dva. Manual 1 Salicional 8’ 2 Viola 8’ 3 Gedeckt 8’ 4 Flauta 4’ 5 Principal 4’ 6 Oktave 2’ 7 Mixtura II Pedal 8 Gedeckt 8’ 9 Oktavbass 4’ 25 5. Središče ob Dravi. Župnijska cerkev Svetega Duha. Orgle je izdelala delavnica Brandl iz Maribora. Narejene so bile kot 98. delo. Zanimivo je, da imajo enako označbo tudi orgle v Štrigovi. Sicer je Brandl več svojih orgel označil z enako zaporedno številko. Iz tega sklepamo, da so bile središke orgle izdelane v letih med 1910 in 1912. Igralnik je pred orglami. Traktura je pnevmatska. I Manual 01 Principal 8’ 02 Gamba 8’ 03 Gedeckt 8’ 04 Oktave 4’ 05 Traversflöte 4’ 06 Mixtur II Manual 07 Geigenprincipal 8’ 08 Flut-harmonique 8’ 09 Salicional 8’ 10 Gemshorn 4’ Pedal 11 Subbass 16’ 12 Flötenbass 8’ 13 Cello 8’ Podružnica Žalostne Matere božje. Te orgle so med prvimi, ki jih je orglar Brandl izdelal pri nas v Sloveniji. Nad klaviaturo je napis Korošak-Brandl. Kdo je ta Korošak, ni znano. Morda je bil Brandlov družabnik. Te orgle je leta 1894 kapeli podaril tržan Tomaž Seinkovič. Registrska traktura je še mehanska. Pred nekaj leti je orgle popravljal mojster iz Zagreba. Manual 1 Principal 8’ 2 Gedeckt 8’ 3 Oktave 4’ Pedal 4 Subbass 16’ 26 6. Sv. Tomaž pri Ormožu. Župnijska cerkev sv. Tomaža apostola. V župnijski kroniki najdemo o orglah zapis: “Dne 17. 1. 1904, na praznik presvetega Imena Jezusovega nekoliko pred povzdigovanjem pri pozni sv. maši - so se stare orgle, ki so nosile letnico 1737, nenadoma z velikim ropotom porušile.” Takoj so naročili nove pri Brandlu v Mariboru in 10. julija za telovsko procesijo so bile že blagoslovljene. Brandl jih je naredil v petih mesecih. Blagoslovil jih je Jakob Caf. Narejene so po istih načelih kot vse Brandlove orgle. Njihova zaporedna številka je 35. Sedaj se farani prizadevajo, da bi jih obnovili. Manual 01 Principal 8’ 02 Gamba 8’ 03 Bordun 8’ 04 Salicional 8’ 05 Oktave 4’ 06 Flöte 4’ 07 Tremulant 4’ 08 Mixtur Pedal 09 Subbass 16’ 10 Cello 8’ 7. Svetinje. Župnijska cerkev vseh svetnikov. Prve orgle za to cerkev je izdelal Franc Ksaver Schwarz leta 1794. Imele so osem registrov. Ob strani sta bila jermena za polnjenje meha. Te orgle so služile do leta 1918, ko so kupili nove pri Brandlu v Mariboru. Narejene so bile kot 120. delo. So pnevmatske in imajo imajo vse značilnosti tovrstne izdelave. 27 Manual 1 Principal 8’ 2 Gemshorn 8’ 3 Bordun 8’ 4 Salicional 8’ 5 Oktave 4’ 6 Traversflöte 4’ 7 Doublette 2 2/3’ Pedal 8 Subbass 16’ 8. Velika Nedelja. Župnijska cerkev Svete Trojice. Orgle pri Veliki Nedelji je izdelal Leonhard Ebner leta 1859. So mehanske s sapnicami na poteg. Samo ohišje orgel se zelo razlikuje od drugih Ebnerjevih omar. Ohišje je poslikal in pozlatil Thomas Kottnigg iz Maribora. Manual 01 Principal 8’ 02 Gamsov rog 8’ 03 Viola d’amore 8’ 04 Travers flauta 4’ 05 Fugara 4’ 06 Cevna flavta 4’ 07 Oktavica 2’ 08 Flauto decima 3’ 09 Doubletta 2 2/3’ Pedal 10 Subbass 16’ 11 Principalbass 8’ 12 Quintbass 5 1/3’ 13 Oktavbass 4’ 28 Dekanija Zavrč 1. Cirkulane. Zapis o prvih orglah v tej cerkvi najdemo že leta 1627. Tega leta so dobili iz Gradca orgle, ki jih je naredil mojster Weg. Leta 1782 so jih prodali podružnični cerkvi, sedaj župnijski cerkvi sv. Andreja v Leskovcu. Naslednji dokument govori, da so leta 1906 kupili nove orgle pri Josipu Brandlu v Mariboru. Imele so devet registrov. Služile so do leta 1978, ko so kupili nove orgle pri Jenku v Ljubljani. Imajo 15 registrov in so 161. Jenkovo delo. Igralnik je pred orglami. Traktura je pnevmatska. Imajo več kombinacij in zvez. I Manual 01 Principal 8’ 02 Flavta 8’ 03 Dolce 8’ 04 Oktave 4’ 05 Mixtur 1 1/3’ Pedal 12 Subbass 16’ 13 Pianobass 16’ 14 Oktave 8’ 15 Burdonal 8’ II Manual 06 Viola 8’ 07 Burdon 8’ 08 Celeste 8’ 09 Traverzna flavta 4’ 10 Quinte 2 2/3’ 11 Picolo 2’ Sv. Ana pri Borlu. Leta 1911 so imeli v tej cerkvi pozitiv s šestimi registri. Danes ga ni več. 2. Sv. Trojica - Podlehnik. Leta 1845 je naredil orgle Jože Smole. Imele so manual, pedal in osem registrov. Po drugi svetovni vojni je župnija dobila orgle od šolskih sester v Mariboru. Narejene so bile leta 1892. Igralnik je pred orglami. Traktura je mehanska s sapnicami na stožce. Manualni klaviaturi imata štiri in pol oktave, pedal pa dve in pol. Te orgle so 58. Goršičevo delo. I Manual 01 Principal 8’ 02 Bellgamba 8’ 03 Rohrflöte 8’ 04 Praestant 4’ 05 Doublette 2 2/3’ 29 II Manual 06 Zartflöte 8’ 07 Dolce 8’ 08 Undamaris 8’ 09 Salicet 4’ Pedal 10 Subbass 16’ 11 Subbass piano 16’ 12 Cello 8’ Devica Marija v Podlehniku. Leta 1911 so bile v tej cerkvi orgle s šestimi registri. Instrumenta ni več. Sv. Duh v Rodnem vrhu. Leta 1911 je bil v tej cerkvi pozitiv s štirimi registri. Manualne tipke so bile črne. Pozitiva ni več. Žalostna Mati božja v Stanišini. Orgle s šestimi registri so bile postavljene okoli leta 1855. Naredil jih je neznani mariborski orglar za 450 goldinarjev. Orgel ni več. 3. Sv. Vid pri Ptuju. Leta 1905 so bile v tej cerkvi orgle s šestimi registri. V pedalu je bila spodnja oktava skrajšana. Leta 1909 so naročili nove orgle pri Josipu Brandlu v Mariboru. Igralnik je spredaj v korni ograji. Na sprednji strani ima tudi slepi pozitiv, ki je samo za okras. Notranjščina ohišja je dobro ohranjena, vendar na instrument ne moremo več igrati. Potreben je temeljite prenove, posebej pnevmatska traktura. I Manual 01 Principal 8’ 02 Burdon 8’ 03 Gamba 8’ 04 Oktave 4’ 05 Mixtur II Manual 06 Salicional 8’ 07 Flute harmonique 8’ 08 Viola 4’ Pedal 09 Subbass 16’ 10 Aeolsharfe 8’ Sv. Družina na Selah. V majhnih orglah najdemo v pedalni sapnici napis: „31. Dezember 1904, D. Raktelj.“ Raktelj je torej pozitivu dodal pedal, ki obsega oktavo in pol. Registrov je pet, vendar jih zaradi slabega stanja instrumenta ne moremo določiti. Veliko piščali tudi manjka. Prvotno je bil igralnik vgrajen na zadnji strani, Raktelj ga je prenesel naprej na korno ograjo. Prospektne piščali so lesene in ponazarjajo kovinske piščali principala. Nad klaviaturo so jezički, tako da lahko igramo kot harmonij. 30 4. Zavrč. Orgle je naredil Karl Schehel iz Gradca leta 1850 za 1400 goldinarjev. Igralnik je pred orglami. Registrov je deset. Orgle so bile večkrat popravljene, zadnjič leta 1906. Prospekt je sestavljen iz treh polj in vmesnega piščalja. Traktura je mehanska s sapnicami na poteg. Manual 01 Portun 8’ 02 Gedeckt 8’ 03 Flauto amabile 4’ 04 Principal 4’ 05 Oktav 2’ 06 Quint 1 1/3’ 07 Mixtur III Pedal 08 Subbass 16’ 09 Violonbass 8’ 10 Oktavbass 4’ Devica Marija v Zavrču. V tej cerkvi je bil petregistrski pozitiv, ki ga je naredil Janez Frančišek Janeček iz Celja. Do leta 1850 je bil v župnijski cerkvi. Ko so tam kupili nove orgle, so prenesli pozitiv na podružnico. Med drugo svetovno vojno so bili v cerkvi nepoklicani gostje, ki so pozitiv uničili. Od njega je ostalo le prazno ohišje. Letega je župnija posodila novi župniji Ljubljana-Fužine. Pozitiv, ki ga je restavriral Andrej Lenarčič, služi pri bogoslužju, vendar je ostal last završke župnije. Po pogodbi bo pozitiv v uporabi ljubljanske župnije do leta 2004, nato se vrne v Zavrč. Sv. Janez na Gorenjskem vrhu. Leta 1911 so imeli tu zelo slabe orgle. Še istega leta so jih odstranili iz cerkve in kupili harmonij. 31 Sv. Mohor in Fortunat na Turškem vrhu. V sapnici najdemo zapis: „1859 Josef Frenkovič.“ Zdi se, da je pozitiv vsaj sto let starejši. Ker je ohišje zaklenjeno, je dobro zavarovano. Tako se je vsa notranjščina instrumenta dobro ohranila. Registrov je pet. Klaviatura je na sprednji strani pod prospektom. Prospekt je v obliki obrnjene črke v. Manual ima spodnjo skrajšano oktavo in tri cele oktave. Tipke celih tonov so iz naravnega lesa in so spredaj okrašene. Prospekt zapremo z dvojnimi vrati, ki so dobro ohranjena. Prvotno se je meh polnil z jermenoma na desni strani, sedaj se tlači. Pozitiv je dobro ohranjen, vendar je potreben obnove. 32 33 5. Zgornji Leskovec. Prve orgle so kupili leta 1782 od župnijske cerkve sv. Barbare v Halozah. Bile so stare, zato jih je mizarski pomočnik Janez Bilt iz Vuhreda pri Radljah obnovil in naredil novo ohišje za piščali. Leta 1914, ko so bile stare 287 let, so odpovedale. Istega leta so kupili nove orgle pri Ivanu Naraksu. Igralnik je pred orglami, dispozicija pa je romantična, traktura pa pnevmatska. Leta 1980 jih je popravljal orglarski mojster Anton Jenko iz Ljubljane. I Manual 01 Principal 8’ 02 Gamba 8’ 03 Gedeckt 8’ 04 Flauto amabile 8’ 05 Oktav 4’ 06 Mixtur III II Manual 07 Salicional 8’ 08 Vox coelestis 8’ 09 Traversflöte 4’ Pedal 10 Subbass 16’ 11 Pianobass 16’ 12 Oktavbass 8’ Sv. Avguštin v Veliki Varnici. Zgodovinski vir nam pravi, da je pozitiv naredil Jakob Matzinger leta 1835. Če tega vira ne bi bilo, bi instrument pripisali Josipu Otoniču. Prospekt je podoben orglam v Podsredi ali pri Sv. Lovrencu na Pohorju in ima tri polja. Klaviatura je na hrbtni strani. Tipke celih tonov so iz naravnega lesa in so od spredaj izrezljane, poltoni pa beli. Obseg manuala je C-c3. Na vsaki strani klaviature so po trije železni manubriji, ki se odprejo s pomikom na levo oziroma na desno. Meh se polni z jermenoma na levi strani pozitiva. Prospektnih piščali ni, zato pozitiv ni uporaben. 34 35 ECCE ORGANVM !